ā3 medm.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

aj2 povedkovnik
komu izraža čustveno prizadetost, strah, stisko; SODOBNA USTREZNICA: joj, gorje
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

glás Frazemi s sestavino glás:
bíti ob dóber glás, dóber glás, dóber glás gré o kóm/čém, dóber glás se [hítro] šíri, dóber glás séže v devêto vás, [glás] kot iz sóda, glás vpijóčega v puščávi, izgubíti dóber glás, na vès glás, ne dáti glasú od sêbe, povzdígniti glás, príti na slàb glás, slàb glás, slàb glás se šíri o kóm/čém, správiti kóga/kaj na slàb glás, správiti kóga ob dóber glás, šíriti dóber glás

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

hàj medm. (ȁ)
1. izraža veselje, razigranost; hej: haj, to je ples
2. izraža opozorilo: haj, pridi ven

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

hàj medm. (ȁ) razpolož. hej: ~, to je ples; velel. ~, pridi ven

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

hàjh medm. hej, oj: Eja, pero, hajh KAJ 1870, 7; Hajh – té szpádne i oblok vküpzmu'zd'zi KAJ 1870, 12; Hajh, moj prijátel! odgovori te z-'zlakom vdárjeni KAJ 1870, 37

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

hèj in hêj medmetETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot ↑ej, ↑he, primerjaj tudi hrv., srb. hȇj, češ. hej, angl. hey, nem. hei
hêj in hèj medm. (ȇ; ȅ)
1. pri nagovoru izraža opozorilo: hej, vidva, stopita sem! hej, prijatelj, kam pa kam?
2. izraža veselje, razigranost: hej, to bo veselje
3. nar., klic volu naprej!: hej, lisec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

hêj in hèj medm. (ȇ; ȅ) velel. ~, vidva, kaj pa delata; pokr. ~, lisec naprej; razpolož. ~, to bo veselje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

hêj velel. medm.
izraža opozorilo
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: juhej

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024

hèj, interj. s tem glasom se goni goved (bodi si vprežena ali ne); — he! Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

hèj medm. hej: Hej, pero, 'zibe pero, perce KAJ 1870, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

hej [hȅj] medmet
  1. veleva goveji živini, naj hodi
  2. uporablja se za izražanje želje po pritegnitvi pozornosti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

hej ► ˈxei̯ medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

hej.. prvi del podr. zlož. hejslovánski

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

hem [hȅmnepopoln podatek] medmet

uporablja se za izražanje želje po pritegnitvi pozornosti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

Hêybal -a [hej] m, oseb. i. (ȇ)
Hêybal -- ž, oseb. i. (ȇ) |slovenska operna pevka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

hòj in hôj medmetFRAZEOLOGIJA: Hej hoj!
ETIMOLOGIJA: verjetno imitativna beseda, primerjaj tudi nem. hoi in angl. hoy
hója3 medm. (ọ̑)
izraža veselje, razigranost: hoja, to gre navzdol / hoja hoj, vabi harmonika na ples; hoja hoj hej

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

hója3 razpolož. medm. (ọ̑) ~, to je dirka; ~ hoj hej

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

hùh medmetETIMOLOGIJA: ↑hu
hǘj medm. hej: hüj vö z-sôle KAJ 1870

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

kárta Frazemi s sestavino kárta:
híšica iz kárt, ígra z odpŕtimi kártami, igránje z odpŕtimi kártami, igráti na kárto čésa, igráti z odpŕtimi kártami, iméti móčne kárte [v rôkah], iméti vsè kárte v rôkah, odkríti [svôje] kárte, podréti se kot híšica iz kárt, pokazáti [svôje] kárte, sesúti se kot híšica iz kárt, stáviti na kárto čésa, stáviti vsè na êno kárto, zrúšiti se kot híšica iz kárt

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

kozáča, f. 1) eine große Ziege, Štrek.; hej kozača! Jurč.; — 2) der Holzbock, die Schnitzbank, Cig., C.; hölzerner Dreifuß, Mur., Danj.-Mik., C.; — der Eisbrecher, der Eisbaum (bei einer Brücke), Cig., Zora; — 3) eine Art Eule, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

mêdved Frazemi s sestavino mêdved:
kosmàt kàkor mêdved, močán kàkor mêdved, močán kot mêdved, trísto [kosmátih] medvédov, zaščíten kot mêdved

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

Pánčevo Frazemi s sestavino Pánčevo:
íti v Pánčevo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pèrce -a s peresce: Hej, pero, moje vrlo perce KAJ 1870, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

práh Frazemi s sestavino práh:
béli práh, dvígati mnógo prahú, dvígati velíko prahú, dvígnilo se je velíko prahú, dvígniti mnógo prahú, dvígniti oblák prahú, dvígniti velíko prahú, dvígováti velíko prahú, sesúti kóga/kàj v práh, sesúti kóga/kàj v práh in pepél, sesúti se v práh, sesúti se v práh in pepél, spremeníti kóga/kàj v práh in pepél, spremeníti se v práh in pepél, zdrobíti kóga/kàj v sónčni práh, zmléti kóga v sónčni práh

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

Pravilna raba vejice

Logično je, da se vejico uporablja pri naštevanju, odvisnikih, ogovarjanju, ob medmetih in med nekaterimi prirednimi stavki. Zakaj se torej v člankih, knjigah, revijah, vodnikih ... pojavljajo napačne rabe vejice? Zakaj, če pravila obstajajo in se jih uči, se jih potem ne upošteva?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

Premi govor s spremnim stavkom na sredini: problem ločil in začetnice

Kakšna so ločila in velika začetnica v premem govoru, kadar je spremni stavek na sredini? Kateri od spodnjih zapisov je pravilen? "Nimam denarja," je zavzdihnil Peter, "porabil sem ga." "Zelo sem zadovoljen," je povedal in dodal: "Uspelo nam je!"

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

rusȋn, m. rus vol, Cig., C., Rib.-Mik., Vrt.; hej, rusin, od sebe! Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

skóurja -e ž skorja: Héj; szkourja KOJ 1833, 159; návade, nistere szo pa tak potrejbne szkoro, kak szkourja na drejvi KOJ 1845, 56

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

vèndar členek [və̀ndar]
I.
    1. poudarja povedano kljub morebitnemu dvomu
      1.1. poudarja samoumevnost povedanega
    2. izraža nestrpnost, nejevoljo
      2.1. izraža spodbudo, navadno nestrpno, nejevoljno
    3. izraža veselje, navadno ob presenečenju, da je kaj mogoče
    4. izraža pomislek glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto
    5. v vezniških in členkovnih zvezah poudarja pomen razmerja, ki ga izraža veznik ali členek
    6. uvaja novo poved, ki je nasprotna prejšnji povedi
II. kot veznik
    1. uvaja besedo ali stavek, ki je nasproten prejšnjemu stavku ali besedi
      1.1. uvaja besedo ali stavek, ki izpostavlja zadržek, omejitev glede na prejšnji stavek ali besedo
      1.2. uvaja stavek, ki je glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto nepričakovan
      1.3. uvaja stavek, ki dodatno pojasnjuje prejšnji stavek
 ETIMOLOGIJA: iz *viny že, iz *viny = cslov. viny ‛seveda, vsekakor’ iz vina ‛vzrok, prilika’ - več ...
ví vé vé zaim., vàs, vàm, vàs, vàs, vámi (ȋ ẹ̑)
1. izraža skupino oseb, ki jih govoreči ogovarja
a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: mi tega ne bomo dočakali, morda boste vi; vi ste zdaj še na slabšem kakor mi; tudi ve boste morale sodelovati; ekspr. vsi delamo, vi pa spite; še vi tega ne bi zmogli; elipt. kdo bo za to odgovarjal? Vi; niste vi kar tako / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: na izlet bomo šli mi, vi in naši prijatelji; mi gremo po drva, ve ženske pa pripravite vse za pečenje
b) v odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom, s predlogi in na začetku stavka razen pri vprašanjih naglašena oblika, sicer pa nenaglašena: vam se še ne mudi; tudi vas so povabili; okrog vas se zbirajo nevarni ljudje; pri vas je lepo / samo pet vas je menda bilo
// pesn. izraža, da govoreči ogovarja stvar, pojem, nenavzočo osebo: hej vi, hrasti mogočni; ve, ribice v potoku; o ve, moja mlada leta
2. izraža osebo, ki jo govoreči ogovarja v množini, jo vika: a, vi gospod ste; vi, sem ga vprašal, kaj pa delate; rešite svojega prijatelja! Kaj vam to mar / pog. ste vi prebral knjigo prebrali / ko bi bil jaz vi, bi se ga izogibal na vašem mestu; dovolite, da vam predstavim svoje sodelavce; oprostite, spoštovani, da vas motim / ogovarjati koga z vi
3. v dajalniku izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: srce vam prehitro bije; stric vam je umrl; kako vam je ime
4. ekspr., v dajalniku izraža osebno prizadetost: to so vam bili lepi časi; to vam je bil pravi mož; čudovita je in kakšen glas vam ima
5. izraža nedoločeno osebo, človeka nasploh: blešči se, da vam vid jemlje; hudo je, če vas takole zaničujejo; prim. ti, vidva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

vrág Frazemi s sestavino vrág:
báti se kóga/čésa kàkor [žívega] vrága, báti se kóga/čésa kot vrág kríža, báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, báti se kóga/čésa kot vrága, báti se kóga/čésa kot [žívega] vrága, bíti od vrága, da bi te (ga, vàs) vrág, glédati kot vrág iz vŕča, iméti denárja kot vrág tóče, iméti vrága na glávi, iméti vrága v sêbi, íti k vrágu, izogíbati se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, izpúliti vrágu rép, k vrágu s čím, kàj je ísti vrág, káj [za] vrága, klicáti vrága, kot bi vrág podíl kóga, kot [sám] vrág, kot stó vrágov, kot tísoč vrágov, kot [žívi] vrág, nakopáti si [právega] vrága na glávo, ne báti se ne smŕti ne vrága, ne báti se žívega vrága, ní vrág, [da], od vrága, pobráti se k vrágu, posláti kóga/kàj k vrágu, pošíljati koga/kaj k vrágu, prijéti vrága za róge, slíkati vrága bólj čŕnega, kot je v resníci, spípati vrágu rép, spustíti vrága iz lúknje, trísto [kosmátih] vrágov, vídeti vrága, vrág je kjé, vrág jémlje kóga/kàj, vrág je vzél kàj, vrág je vzél šálo, vrág [naj] jáše kóga, vrág [naj] pojáše kóga, vrág ni takó čŕn kot, vrág obséde kóga, vrág pobêre kóga/kàj, vrág pocítra kóga/kàj, vrág prinêse kóga/kàj kám, vrág s kóm, vrága in pól, za vrága [svétega], zapisáti se vrágu, žívi vrág

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

vr̀li -a -o prid. priden, dober: Vrli szlovenszki Skolnik KOJ 1845, 3; Kâ je on vrli i delaven cslovek bio KAJ 1870, 112; Hej, pero, moje vrlo perce KAJ 1870, 7; Solszke návade vrloga Skolnika KOJ 1845, 6; steri dvá vrliva sziná grajati nepresztáne KOJ 1848, 60; 'Ze szo sze najsli nisteri verli môu'zi AIP 1876, br. 10, 1
vrléjši -a -e pridnejši, boljši: Nestimajte Moski! Ka szte vszi vrlejsi od vasih bojdikaj 'senszk KOJ 1845, 42
nájvrléjši -a -e najpridnejši: cslovek Naj plemenitejsi, Bojdi naj vrlejsi Z-ſzpametnimi delami BRM 1823, 327

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

vzklíkniti -em dov. (í ȋ)
glasno izgovoriti besedo, ki izraža čustveno prizadetost, vznemirjenost: vzklikniti geslo; vzklikniti hej, živio; vzklikniti komu, naj bo previden; vzklikniti od veselja, začudenja; jezno, ogorčeno vzklikniti / pazi, vzklikne

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

zabóga2 medm. (ọ̑) ekspr.
1. izraža vznemirjenje, strah: zaboga, saj mu srce skoraj ne bije več; zaboga, zaprli vas bodo, ko tako govorite; zaboga, kaj se pa dogaja / zaboga, saj si bo še čeljust izpahnila
2. izraža začudenje, presenečenje: zaboga, ali je to mogoče; zaboga, vse že vedo; zaboga, kakšen preobrat
3. izraža nejevoljo, nestrpnost: hej, počakaj, zaboga; zaboga, kaj pa delaš; zaboga, odpri že
4. izraža občudovanje: zaboga, kakšne misli; zaboga, kako ti hodi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

žìba -e ž gos: Hej, pero, 'zibe pero KAJ 1870, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

Število zadetkov: 39