átrijski -a -o (á) ~a hiša
átrijskost -i ž, pojm. (á)
baráka -e ž (ȃ) postaviti ~o; slabš. |hiša|
Béla híša -e -e ž, zem. i. (ẹ́ í) |ameriška predsedniška palača|
bombardíran -a -o (ȋ) ~a hiša
bombardíranost -i ž, pojm. (ȋ)
bordél -a m (ẹ̑) javna hiša
bôžji -a -e v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi Bôžji, v zvezah božji grob, božja pot tudi bóžji (ó; ó; v zvezah ọ̑)
1. ~a volja; ~e zapovedi; vznes.: ~a beseda |evangelij|; ~a njiva |pokopališče|
2. privzdig.: služabnik ~ duhovnik; hiša ~a cerkev; služba ~a maša; poud. šiba ~a |velika nesreča, nadloga|
3. poud.: ves ~ dan |ves dan|; Molči, človek ~ |izraža podkrepitev|; Križ ~, kaj bo iz tega |izraža začudenje, presenečenje|
4. rastl. ~e drevce
bôžje -ega s, pojm. (ó) star.: božjast; kap, infarkt
po bôžje nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ častiti
brég -a m, mn. bregôvi -ôv tudi brégi -ov, mest. tudi bregéh (ẹ̑)
1. plavati proti ~u; stopiti na ~ |na kopno|; ~ reke; poud. odločno stati na nasprotnem ~u |imeti drugačno mnenje|
2. steči po ~u v dolino; hoditi v ~ |navkreber|; hiša na ~u |na hribu|; hiša v ~u |na pobočju|; poud. imeti kaj za ~om |kaj skrivati, skrivaj pripravljati|
brežìč -íča m z -em (ȉ í) manjš. hiša na ~u
brúnarica -e ž (ȗ) |hiša iz brun|
brúno -a s (ú; ȗ) hiša iz brun
búngalov -a m (ȗ) |nizka hiša v tropskih krajih; počitniška hišica|
cipárna -e ž (ȃ) nizk. |javna hiša|
čísto1 mer. prisl. (ȋ) ~ prazen prostor; ostati ~ brez pomoči; izgubiti ~ vse; namestiti se ~ zgoraj; ~ je nehal piti popolnoma; ~ majhen; ~ malo; Hiša je ~ ob morju tik
dáča2 -e ž (á) |ruska počitniška hiša|
držáti -ím nedov. dŕži -íte, -èč -éča, dŕžal -ála, dŕžat, držán -a; držánje; (dŕžat) (á í)
1. koga/kaj
a) ~ kozarec; ~ nasprotnika kakor v kleščah
b) Balkon ~ita dva stebra; ~ otroka v naročju; ~ roke na hrbtu
c) ~ blago v skladišču; ~ osumljenca na policiji; ~ načrt v tajnosti
č) ~ besedo, obljubo; knj. pog.: Krč me ~i; Ni mogel ~ nejevolje zadrževati, tajiti; žarg. ~ poleg ovc tudi koze imeti, gojiti; trg. žarg. Tega ne ~imo nimamo, ne prodajamo; neknj. pog.: ~ govor imeti govor; ~ predavanje predavati, imeti predavanje; ~ stražo stražiti; držati koga za kaj ~ otroka za roko; poud. ~ koga za besedo |zahtevati, da izpolni obljubo|; držati komu kaj ~ delavcu lestev; olepš. Kmalu mu bodo držali svečo |bo umrl|; neobč. ~ ogledalo svojemu času |prikazovati življenje določene dobe|; neknj. pog. držati na koga/kaj ~ ~ čast, nase dati; držati za kaj ~ ~ kljuko, vrv; knj. pog. držati z/s kom ~ z bogatimi, z močnejšimi; ~ s sinom proti očetu
2.
a) Drevje je polno, da komaj ~i; Predpis ne ~i več |ni veljaven|; To ~i kot pribito; knj. pog. Vreme bo jutri še držalo |bo še lepo|
b) Pot ~i navzgor |vodi|; Posoda ~i tri litre |ima prostornino|; brezos., knj. pog. držati koga ~i me, da bi ga oklofutal
držáti se -ím se (á í)
1. koga/česa ~ ~ glavne ceste; ~ ~ diete; Čevljev se ~i blato; Hiša se ~i trgovine |dotika|; Smola se ga ~i |nima sreče|; knj. pog. ~ ~ na koga |biti užaljen zaradi koga|; držati se za kaj ~ ~ ~ kljuko; Dŕži se, da ne padeš
2. čemerno, jezno se držati; ~ ~ na jok |hoteti jokati|; Megla se ~i v dolini tri dni |je, traja|; knj. pog.: V zaporu se je dobro držal vedel, zadržal; Za svoja leta se odlično ~i |je nadpovprečno čil, zdrav|; Vreme se bo še držalo |bo še lepo|; neknj. pog. nazaj se držati pri delu |biti len|
dvócéličen -čna -o (ọ̑ẹ̑)
dvócélični -a -o (ọ̑ẹ̑) nardp. ~a hiša
dvódružínski -a -o (ọ̑ȋ) ~a hiša
dvój -a -e vrst. ločil. količ. štev. (ọ̑) redk. |dveh vrst|: ~a človekova narava; Na vrtu so ~i otroci: naši in sosedovi; Pripeljali so se v ~ih saneh; ~e oči |dva para|; Hiša ima ~a vrata dvoje vrat; ~i čevlji |dva para|; Obstajajo ~e Jesenice
dvój -ega m, člov. (ọ̑) V življenju so ~i: eni dajejo, drugi sprejemajo
dvóje -ega s (ọ̑) bati se ~ega |dveh stvari|; poud.: iti na ~ |ločiti se|; obljubiti in dati je ~ |sta dve stvari|
dvónadstrópen -pna -o (ọ̑ọ̑)
dvónadstrópni -a -o (ọ̑ọ̑) ~a hiša
dvónadstrópnost -i ž, pojm. (ọ̑ọ̑)
dvónadstrópnica -e ž (ọ̑ọ̑) prakt.sp. dvonadstropna hiša
dvóstanovánjski -a -o (ọ̑ȃ) ~a hiša
dvóstanovánjskost -i ž, pojm. (ọ̑ȃ)
ênodružínski -a -o (é/ȇȋ) ~a hiša
ênonadstrópen -pna -o (é/ȇọ̑) Poslopje je ~o
ênonadstrópni -a -o (é/ȇọ̑) ~a hiša
ênonadstrópnost -i ž, pojm. (é/ȇọ̑)
ênonadstrópnica -e ž (é/ȇọ̑) prakt.sp. enonadstropna hiša
ênostanovánjski -a -o (é/ȇȃ) ~a hiša
ênostanovánjskost -i ž, pojm. (é/ȇȃ)
frčáda -e ž (ȃ) |nadzidek|: hiša s ~o
gànk gánka m (ȁ á) nardp. gorenjska hiša z ~om; neknj. ljud. balkon
glédano povdk. (ȇ) Hiša je na levi strani ulice, ~ od postaje; publ. Strogo ~, je bil ta ukrep nepotreben
grád2 -ú in grád -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ ȗ; ȃ) ljubljanski ~ |poslopje|; pesn. sanjski ~ovi; poud.: Njegova hiša je pravi ~ |bogata, razkošna stavba|; obljubljati komu zlate ~ove |srečo, bogastvo|; zastar. mesto
gríč -a m z -em (í) hiša na ~u
híša -e ž (í) zidati ~o; počitniška, vrstna ~; poud. Vsa ~ se je zbrala |vsi stanovalci|; publ.: časopisna ~ |časopisno podjetje|; gledališka ~ gledališče; pokr. gornja, mala ali zadnja ~ |soba v kmečki hiši|
híška -e ž (í) manjš.; poud. |hiša|; pokr. |manjša soba v kmečki hiši|
hišúra -e ž (ȗ) slabš. |hiša|
hotéti hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét); neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha; hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali; brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja; nevtr. Živim, kot drugi ~jo; z ozir. prisl. zaim.: Naj stori, kakor ~e; Naj stane, kar ~e |kolikor pač bo|; poud.: To je moj sorodnik ali, če ~eš, moj nečak |natančneje povedano|; To moraš hočeš nočeš storiti |četudi proti svoji volji|; Hotel ne hotel, moral se je umakniti |nič ni pomagalo|
hotéti se hočem se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom komu česa ~e ~ jim petja; ~e ~ jim iti; poud. Obleka se ~e trgati |se že trga|
hrám -a tudi hràm hráma m (ȃ; ȁ á) pokr. vzh. zidanica, (kmečka) hiša; pokr. zah. shramba; neobč. svetišče; vznes. ~ gledališke umetnosti |gledališko poslopje|; star. božji ~ cerkev
izdihávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izdihávanje (ȃ) kaj ~ toplo sapo; poud.: Močvirje ~a soparo |oddaja|; Hiša je izdihavala zapuščenost |kazala|
kájža -e ž (ȃ) kmečka ~ |majhna hiša, majhno posestvo|
káp1 -a m, mn. tudi kapôvi -ôv (ȃ) litje vode s ~a; hiša z velikim ~om z napuščem, s pristreškom
kočúra -e ž (ȗ) slabš. |hiša|
kolíba -e ž (í; ȋ) |preprosta hiša|
kôncem● nepravi predl. z rod. (ó) konec: Zbornik je izšel ~ marca; hiša ~ vasi
kràj2 nepravi predl. z rod. (ȁ) star. ob, zraven: Hiša stoji ~ gozda; primakniti stol ~ postelje
kròv krôva m (ȍ ó) |del ladje|; poud. domači, rodni ~ |dom, (domača) hiša|; star. popravljati ~ streho
lésti lézem nedov. -i -ite, -óč; lézel -zla, lést; lézenje; (lést/lèst) (ẹ́ ẹ̑) Kača, polž ~e; Naramnica ~e z rame; poud.: Prišlo je vse, kar ~e in gre |se premika|; Bolnik ~e od postelje k mizi |se s težavo premika|; Hiša že ~e na kup |se podira|; Spanec mu ~e na oči |Postaja zaspan|; Kdor more, ~e v mesto |hodi, gre|; poud. lesti v kaj ~ ~ nesrečo, revščino |postajati nesrečen, reven|; knj. pog. ~ komu nekam, nizk. v rit |prilizovati se|; poud. Oči mu ~ejo skupaj |Postaja zaspan|
lísati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; lísanje (í) redk. delati lise: kaj Curljajoča voda je lisala stene
lísati se -am se (í) poud. Hiša se je lisala skozi temo |začela kazati v obrisih|
málokatéri -a -o tudi málo katéri ~ -a ~ -o mnog. vrst. zaim. (áẹ́; áẹ̑) ~ ga še pomni; ~a stara hiša je še lesena
málokatéri -ega m, člov. (áẹ́; áẹ̑) ~ v vasi še uspešno kmetuje
málokatéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (áẹ́; áẹ̑) ~a se ga še spomni; poud. Všeč mu je kakor ~ |zelo|
med [poudarjeno mèd] predl.
I. z or.
1. mestovni prostorski
a) ~ nebom in zemljo; cesta ~ Ljubljano in Vrhniko; hiša ~ drevjem; držati ~ koleni
b) časovni ~ sredo in soboto; ~ božičnimi prazniki; jokati ~ smehom
c) količinski visok ~ 180 in 185 centimetri; nočne temperature ~ petimi in desetimi stopinjami; moški ~ štiridesetim in petdesetim letom
2. izbirni najlepša ~ dekleti; izbor ~ sadnimi vrstami
3. vezljivostni sovraštvo ~ sosedi; ljubezen ~ fantom in dekletom; podobnost ~ očetom in sinom; ljubiti se, tekmovati ~ seboj
II. s tož., z navezno obliko os. zaim. varianta méd..
1. smerni prostorski postaviti se ~ podboje; dati dve kolesci salame ~ rezini kruha; pomešati se ~ ljudi; Večkrat pride mednje
2. vezljivostni Polh spada ~ glodavce; šteti učenca ~ najboljše
mèdetáža -e ž (ȅȃ) hiša z ~ami
nadzídan -a -o (í) Hiša je ~a
nadzídanost -i ž, pojm. (í)
nárazen1 in narázen prisl. (ȃ; ȃ)
1. nač. držati prste, stopala ~; Hiši stojita daleč ~
2. cilj. prostor. potegniti zavese ~; skočiti ~; poud. Hiša, klop gre ~ |se podira, razpada|
narísan -a -o (ȋ) ~a hiša
narísanost -i ž, pojm. (ȋ)
nastréšje -a s (ẹ̑) neobč. napušč: Hiša ima široko ~
nàš -a -e prvoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ oče; ~a hiša; ~e poslopje; Tista njiva je ~a
2. ~ predlog; ~e prizadevanje
3. ~ vlak stoji na tretjem peronu |vlak, s katerim se bomo peljali|
4. publ. V ~em predavanju bo govor o Reziji |v mojem|
5. ~e štetje let
6. ~e smučarje imamo seveda najraje svoje
nàš nášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: ~ ima najraje ribe |mož, sin|; ~i so zmagali |naši športniki, vojaki|
náša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ je prišla domov |žena, hčerka|; ~e so zmagale |naše športnice|
náše -ega s, pojm. (á) prakt.sp. Vaša njiva sega vse do ~ega do našega zemljišča
po náše nač. prisl. zv. (á) ~ ~ govoriti v jeziku, ki je tu v rabi
po nášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. hoditi ~ ~ po našem svetu
nazádnje2 člen. (ȃ)
1. dodaj. Fant je bister in ~ dovolj star, da se sam odloči; Ne ~ je treba upoštevati njegovo mladoletnost
2. domnev. Hiša je ~ le hiša, čeprav je še tako majhna; poud. Skladba preseneča zaradi iznajdljivosti in ne ~ zaradi neposrednosti |in zlasti|
nazívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; nazívanje (í) neobč. koga/kaj ~ obiskovalca gospod naslavljati, ogovarjati; Ponekod ~ajo ta prostor hiša imenujejo, mu pravijo
nèdogotovljèn -êna -o (ȅȅ ȅé ȅé) pešaj. ~a hiša nedodelana, nedokončana
nèdogotovljênost -i ž, pojm. (ȅé) pešaj. nedodelanost, nedokončanost
nèometán -a -o (ȅá) ~ zid; ~a hiša
nèometánost -i ž, pojm. (ȅá)
nèpodkletèn -êna -o (ȅȅ ȅé ȅé) Hiša je ~a
nèpodkletênost -i ž, pojm. (ȅé)
nèporúšen -a -o (ȅú; ȅȗ) ~a hiša
nèporúšenost -i ž, pojm. (ȅú; ȅȗ)
nèprostóren -rna -o; bolj ~ (ȅọ́; ȅọ́ ȅọ̑ ȅọ́) ~a hiša
nèprostórni -a -o (ȅọ́) ~e razsežnosti |ki niso prostorske|
nèprostórnost -i ž, pojm. (ȅọ́)
nèugléden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅẹ́; ȅẹ́ ȅẹ̑ ȅẹ́; ȅẹ́) ~ človek; publ.: nizka, ~a hiša skromna, preprosta; ~a mestna četrt zanemarjena, neurejena
nèuglédnost -i ž, pojm. (ȅẹ́)
njegôv -a -o in njegòv -ôva -o tretjeos. svoj. zaim. iz ed. moške podstave (ó; ȍ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~o kolo; Ta plašč je ~
2. ~ odhod na delo; ~a skrb za hišo; ~o sitnarjenje
3. ~ vlak odhaja ob treh
4. v spoštljivostni zvezi ~o/Njegovo visočanstvo
njegôv -ega m, člov. (ó) knj. pog., poud.: ~ je pri vojakih |njegov sin|; Vsi ~i so že pomrli |njegovi bližnji sorodniki|
njegôva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~e ni doma |njegove žene, njegovega dekleta|; pojm., knj. pog. ~a bo obveljala njegova odločitev
njegôvo -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Hiša stoji na ~em na njegovem zemljišču
po njegôvo nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njegovem okusu, volji
po njegôvem nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ to ne drži po njegovem mnenju
njén -a -o tretjeos. svoj. zaim. iz ed. ženske podstave (ẹ́)
1. ~ mož; ~a hiša; ~o ročno delo
2. ~ nasmeh; ~a dobrota
3. ~ avtobus odhaja okrog poldneva; ~ pesnik je Simon Gregorčič |njen najljubši|
4. v spoštljivostni zvezi ~o/Njeno visočanstvo
njén -ega m, člov. (ẹ́) knj. pog., poud. Ali je to ~ |njen mož, fant, otrok|
njéna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) knj. pog., poud.: Sta ti ~i |njeni hčerki|; ~e so izselili |njene bližnje sorodnike|
njéno -ega s, pojm. (ẹ́) prakt.sp. Na ~em ne smemo zidati na njenem zemljišču
po njéno nač. prisl. zv. (ẹ́) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njenem okusu, volji
po njénem nač. prisl. zv. (ẹ́) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njenem okusu, volji
njíhov -a -o tretjeos. svoj. zaim. iz mn. podstave (í; ȋ)
1. ~ sin; ~a hiša; ~o zelje; To polje je ~o
2. ~ odhod; ~a želja; ~o delo
3. ~ vlak stoji na drugem tiru
4. Zmagali so ~i sankači
5. °Najbolj navijajo za ~e tekmovalce za svoje
njíhovo -ega s, pojm. (í; ȋ) prakt.sp. Ne zahtevamo nič ~ega njihove lastnine
nobèn2 -êna -o tudi nobèn -a -o cel. nik. količ. zaim. (ȅ ȇ ȇ; ȅ) |niti eden|: ~ človek; ~a hiša; ~o mesto; ~i možgani; ~e vilice; Ura zamujena ne vrne se ~a; Nima ~ih dokumentov; ~ih neumnosti, prosim; Pri ~em delu ni zbran
nobêden [də] nobênega m, člov. (ȇ ȅ) ~ (izmed njih) ga ni spoznal; O tem z ~im nisem govoril
nobêna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȇ ȅ) ~ ga ni marala; pojm., knj. pog., poud. ~e nam ni ostal dolžan |Na vse se je odzval|
novodôben -bna -o (ó; ó ȏ ó) neobč. ~a hiša sodobna, moderna
novodôbni -a -o (ó) ~a industrija
novodôbnost -i ž, pojm. (ó)
obísk -a m (ȋ) ~ sorodnikov; iti na ~; biti na ~u; državni ~; predstava z dobrim ~om; neknj. pog. polna hiša ~ov gostov, obiskovalcev; pojm. obvezen ~ predavanj
očéten -tna -o (ẹ̑)
očétni -a -o (ẹ̑) ~a dediščina; star. ~a hiša rojstna hiša, dom
óni -a -o kaz. vrst. zaim. najbolj oddaljenega (ọ̑) ~ gospod v kočiji je bil cesar; ~a hiša ob potoku; ~a poslednja skrivnost življenja; oditi s tega sveta na ~ega; Nekaj vpitja se je slišalo z ~e strani Save; To je ~ človek, kako se že piše
óni -ega m, člov. (ọ̑) Ti boš povabljen, ~ pa ne; Z ~im je hodila več let; Prebivalci so bili deloma kmetje deloma delavci. Onih je bilo manj, so pa bili bolj premožni; Ali ~ ne pride? |določena oseba|
óna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ̑) ~ je spet telefonirala; poud. ~ s koso |smrt|
óno -ega s, pojm. (ọ̑) ukvarjati se s tem in ~im; psih. človekovo ~ |id|
osnôva -e ž (ȏ) ~ hribov je apnenec; materialna ~ družine; ~e ekonomike; dobiti dobro ~o za študij podlago; knj. pog. Hiša ima dobro ~o temelje; poud. očitki brez (vsake) ~e |izmišljeni, neutemeljeni, neresnični|; publ.: ocenjevati delo na ~i dogovorjenih meril z dogovorjenimi merili; To pomeni v ~i isto v bistvu, pravzaprav, dejansko; v ~i napačen načrt od začetka, v bistvu; biol. dedna ~ |gen, geni|; jezikosl. nedoločniška, a-jevska ~; mat. logaritemska ~; tekst. zankasta ~
paláča -e ž (á) kraljeva, vladna ~; poud. Njegova hiša je prava ~ |velika, razkošna stavba|
pobóčje -a s (ọ̑) ~ hriba; hiša na ~u
podírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; podíranje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ hišo; podirati komu kaj poud. ~ otroku srečo |povzročati, da ni srečen|
podírati se -am se (í ȋ; ȋ) Hiša se že ~a
podkletèn -êna -o (ȅ é é) Hiša je ~a
podkletênost -i ž, pojm. (é)
pogoréti -ím dov.; drugo gl. goreti (ẹ́ í) Hiša je pogorela; žarg. ~ pri volitvah |doživeti neuspeh|; brezos. pogoreti komu Pogorelo jim je
pogrézati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pogrézanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj redk. ~ rečno strugo poglabljati; pogrezati koga v kaj Glasba ga ~a ~ spanje; poud. Ta vest ga ~a ~ obup |spravlja|
pogrézati se -am se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) Hiša se ~a; poud. pogrezati se v kaj ~ ~ ~ delo, študij |intenzivno delati, študirati|
pogrézniti -em dov. pogréznjen -a; pogréznjenje (ẹ́ ẹ̑) kaj redk. ~ strugo poglobiti; pogrezniti koga v kaj Glasba ga je pogreznila v spanec; poud. Sporočilo ga je pogreznilo v obup |spravilo, pahnilo|
pogrézniti se -em se (ẹ́ ẹ̑) Hiša se je nekoliko pogreznila; poud. pogrezniti se v kaj ~ ~ ~ branje, študij |zavzeto brati, študirati|
porúšiti -im in porušíti in porúšiti -im dov. porúšenje; drugo gl. rušiti (ú ȗ; í/ȋ/ú ú) kaj ~ hišo; publ. ~ državni rekord → preseči
porúšiti se -im se in porušíti se in porúšiti se -im se (ú ȗ; í/ȋ/ú ú) Hiša se je porušila
potrebováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; potrebovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ denar; Družina ~uje očeta; poud. Ne ~em vaše tolažbe |ne maram, ne želim|; potrebovati koga/česa Podjetje ~uje novih delavcev; poud. Hiša ~uje moške roke |za nekatera dela je potreben moški|
pràg prága m, dv. prága/-ôva -ov/-ôv; mn. prági/-ôvi -ov/-ôv (ȁ á) hišni ~; slušni ~; železniški ~i; neobč. ~ človekove vzdržljivosti meja; poud.: na ~u jeseni |na začetku|; domači ~ |dom, domača hiša|; prestopiti šolski ~ |iti prvič v šolo|
pravíca -e ž (í) ~ sodelovati na zborovanju; Ima ~o živeti, do življenja, da živi; potegovati se za ~e; kaznovati koga po ~i; poud.: po ~i sumiti koga |utemeljeno|; Po ~i povedano, vsega sem že sit |odkrito|; nevtr. avtorske ~e; dedna ~; ustavne ~e; ~e otrok; ~ pritožbe, do pritožbe; publ. ~ na pritožbo; ~ do izbire; ~ iz delovnega razmerja; ~e in dolžnosti; poud. ~ ga je zasačila pri vlomu |oblast, sodišče|; vznes. hiša ~e sodišče; star. dokument, listina
premôči -mórem dov. premógel premôgla (ó ọ́) neobč. koga/kaj Lakota ga je premogla premagala; nedov. ~ lepo posestvo imeti; Hiša ne ~e garaže nima
prepuščèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) komu/čemu sinu ~a hiša; poud.: biti ~ samemu sebi |brez pomoči|; biti na milost in nemilost ~ komu |popolnoma odvisen od koga, podrejen komu|
prepuščênost -i ž, pojm. (é)
prezídan -a -o (í) ~a hiša
prezídanost -i ž, pojm. (í)
pritiklína -e ž (í) hiša z gospodarskimi poslopji in ~ami; slabš. |nepomembna sestavina|
privétrje -a s (ẹ̑) hiša v ~u
prizídek -dka m (ȋ) hiša s ~om
pródaj -- m, pojm. (ọ̑) star.: imeti česa dovolj za ~ za prodajo; iti dobro v ~ dobro se prodajati
na pródaj tudi napródaj namer. prisl. zv. (ọ̑) dati posestvo ~ ~; gnati kravo ~ ~ prodat
na pródaj tudi napródaj povdk. zv. (ọ̑) Hiša je ~ ~; imeti kaj ~ ~
producêntski -a -o (é; ȇ) ~a nagrada; publ. ~a hiša
propádati -am nedov. -ajóč, -áje; propádanje (á ȃ; ȃ) Hiša ~a; poud. ~ po operaciji |hirati, slabeti|
razkóšno nač. prisl. -ej(š)e (ọ́; ọ́) ~ živeti; ~ opremljena hiša
razpádel -dla -o [-u̯] (á; ȃ á á) stara, ~a hiša
razpádlost -i ž, pojm. (á)
rótovž -a m z -em (ọ̑) |mestna hiša|
Rótovž -a m z -em zem. i. (ọ̑) |ljubljanska mestna hiša|
rušljív -a -o; bolj ~ (í; ȋ í í) zelo ~a hiša; redk. ~a skala krušljiva, drobljiva
rušljívost -i ž, pojm. (í)
sám2 -a -o zaim. samosti (ȃ á á)
1. Vsi so odšli, spet sem ~; pustiti otroka ~ega; Nesreča ne pride nikoli ~a; ~o se nič ne naredi
2. Otrok že ~ hodi; opraviti vse delo ~; ~ veš, kako je
3. Lasje se ji ~i kodrajo |ne da bi jih kdo kodral|
sám -ega m, člov. (ȃ á) ~ ni pil, zato ni maral pijancev; Pomagali so, čeprav tudi ~i nimajo dovolj hrane; ~emu ali ~ sebi naj pripiše, če bo kaj narobe; škoditi ~emu sebi; hvaliti ~ega ali ~ sebe; zmaga nad ~im seboj
sáma -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) Bila je nezadovoljna s ~o seboj; Je ~ svoja in ravna, kakor hoče samostojna, neodvisna
sámo -ega s, pojm. (á) Hiša stoji na ~em; na ~em govoriti z dekletom
sámost -i ž, pojm. (á)
sesédati se -am se [sə in se] nedov. -ajóč se, -áje se; sesédanje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) Hiša se ~a; Sneg se ~a
skládati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; skládanje (ȃ) kaj ~ drva; ~ opero
skládati se -am se (ȃ) Barve se ~ajo; skladati se z/s čim Hiša se ne ~a z okolico
sláma -e ž, snov. (á) s ~o krita hiša; koruzna ~; števn. imeti nekaj slam na jopici
sónce -a s (ọ̑)
1. ~ sije; gledati v ~; obračati se za ~em; toplo, žareče ~; pesn. rumeno, zlato ~; lepa kot ~; neknj. pog. ~ gre gor vzhaja; poud. ~ se poslavlja |zahaja|
2. pojm. Pozimi je malo ~a; od ~a razgret kamen; soba z veliko ~a; stopiti na ~; ležati na ~u; hoditi po ~u; poud.: Vsa hiša je v ~u |osončena|; vstajati pred ~em, s ~em |zelo zgodaj|
3. vznes. živeti pod svobodnim ~em |v svobodi|; poud.: najsrečnejši otrok pod ~em |na svetu|; Srce si želi ~a |sreče, veselja|; ~ sreče; nestrok. višinsko ~ |strok. kremenova svetilka|
spáhnjenica -e ž (á; ȃ) sredozemska hiša s ~o
stàr stára -o tudi stàr stára -ó; -êjši -a -e, star. stárji -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȇ; á) ~ človek; Ta hiša je zelo ~a; biti ~ petdeset let; poud. ~ kot svet |zelo star|; moj ~i znanec Janez; star za kaj knj. pog. biti ~ ~ vlogo ljubimca |prestar|
stári -a -o (ȃ) ~ oče; ~i Grki; pokr. ~ mesec zadnji krajec; publ. ~a celina Evropa; poud. ~a sablja |dolgoletni znanec, tovariš|
starêjši -a -e (ȇ) ~ brat; Janez Dolenc ~
stári -ega m, člov. (ȃ) modrost ~ih; ~ nosijo mladičem črve |ptičji starši|; poud. razjeziti ~ega |očeta; moža; šefa|
starêjši -ega m, člov. (ȇ) spoštovati ~e
nàjstarêjši -ega tudi nájstarêjši -ega m, člov. (ȁȇ; ȃȇ) ubogati ~ega
stára -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. poslušati ~o |mater; ženo; šefinjo|
starêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȇ) poročiti se s sosedovo ~o
nàjstárejša -e tudi nájstarêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȇ; ȃȇ) bratova ~ |hči|
stáro -ega s, pojm. (ȃ) rast novega iz ~ega; poud. ostati pri ~em |ničesar ne spremeniti|; skup., poud. očarati ~ in mlado |vsakogar|
po stárem nač. prisl. zv. (ȃ) delati ~ ~
stárost -i ž, pojm. (á) ~ kamnin; ~ šestdeset let; od ~i potemnela slika
stréha -e ž (ẹ́)
1. ~ pušča; prekriti ~o; opečnata, pločevinasta ~; strma ~; ~ na zatrep; okno v ~i; poud. Hiša je že pod ~o |pokrita|; ~ vagona; avtomobil s premično ~o
2. poud. |stanovanje, dom|: ostati brez ~e; vrniti se pod domačo ~o |domov|; živeti s kom pod isto ~o |skupaj s kom|
strésti strésem dov., nam. strést/strèst; strésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) koga/kaj ~ spečega, da se zbudi; ~ sadeže z drevesa; prakt.sp. Elektrika ga je stresla; stresti z/s čim ~ z glavo
strésti se strésem se (ẹ́) Hiša se je stresla; poud. stresti se na koga/kaj Spet se je stresel nanj |izrazil svojo jezo, nejevoljo|
štírinadstrópnica -e ž (í/ȋọ̑) prakt.sp. štirinadstropna hiša
tlák2 -a m, snov. (ȃ) ~ iz keramičnih ploščic; števn. hiša brez ~ov
tólikšen -šna -o kaz. mer. zaim. (ọ́; ọ̑) desetkrat ~ uspeh; Hiša je ~a, da imajo v njej svoje stanovanje tudi trije sinovi; ~ega zanimanja pa že dolgo ne
ubóžen -žna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) star. reven, siromašen: ~ študent; biti zelo ~
ubóžni -a -o (ọ́) ~a hiša ubožnica
ubóžnost -i ž, pojm. (ọ́) star. revnost, siromašnost
uíti uídem dov. ušèl ušlà -ò tudi -ó; (-ít/-ìt) (í) ~ od doma; poud. Iz soda je ušla nafta |nezaželeno iztekla|; uiti komu/čemu ~ napadalcem; ~ nevarnosti |izogniti se ji|; poud.: Zmaga mu ne ~e |Zmagal bo|; Hiša je ušla plamenom |ni zgorela|; Njenemu pogledu nič ne ~e |Ničesar ne spregleda|; brezos., poud. Kje pa si bil prej, mu je ušlo |je rekel nehote|; olepš. Otroku je ušlo |je opravil malo potrebo|
vàš váša -e drugoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ kovček; ~ otrok; ~a hiša; ~e znamenje; Ta torba je ~a, kajne?
2. ~ prihod; ~a zamuda; ~e zdravje
3. ~a hišna številka bo na oni strani trga; ~e letalo odleti čez nekaj minut |letalo, s katerim potujete|
4. Zmagali so ~i odlični skakalci
5. Najbolj seveda navijate za ~e tekmovalce svoje
6. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Vašo željo, da bi se dogovorila
vàš vášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: Ali ~ega še ni |vašega moža, otroka, fanta|; ~i so zmagali |vojaki, športniki|
váša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ pa dobro pleše |vaša žena, hči, dekle|; Zmagale so ~e |vaše športnice|
váše -ega s (á) prakt.sp. Hišo bomo zidali tri metre od ~ega od vašega zemljišča
po vášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. Po ~em torej nimajo prav po vašem mnenju
vèčnadstrópen -pna -o (ȅọ̑) Ta stolpič je ~
vèčnadstrópni -a -o (ȅọ̑) ~a hiša
vèčnadstrópnost -i ž, pojm. (ȅọ̑)
vèčstanovánjski -a -o (ȅȃ) ~a hiša
veljáški -a -o (á) ~a hiša
víla1 -e ž (ȋ) |razkošno grajena hiša|
viničaríja -e ž (ȋ) |hiša, navadno z malo zemlje|
visokopritlíčen -čna -o (ȋ) Ta hiša je ~a
visokopritlíčni -a -o (ȋ) ~o stanovanje
vréden -dna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) hiša, ~a petdeset milijonov; poud.: ~ človek |zelo dober, pošten; zelo sposoben|; dosti ~ nakit |dragocen|; eden vrednejših pesnikov |pomembnejših|; nevtr. biti veliko ~; vreden koga/česa pomilovanja ~ človek; iron. svojega denarja ~ človek |slab, pokvarjen|; poud.: zlata ~ nasvet |zelo dober, koristen|; ženska, ~a greha |privlačna, zapeljiva|; Ni ~, da zanj skrbiš |ne zasluži|; vreden za koga/kaj stanovanje, veliko ~o ~ družino; poud. Ta prstan je zame veliko ~ |mi veliko pomeni|
vrédno -ega s, pojm. (ẹ́) ločiti ~ od nevrednega
vrédnost -i ž, pojm. (ẹ́) določiti ~ hiše; blagovna ~; poud. Ta roman nima nobene ~i |je slab|; števn., neobč. kulturne ~i vrednote
vŕh1 -a tudi vŕh -á m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv; tož. mn. -é, mest. dv. in mn. tudi -éh, or. mn. tudi -mí (ȓ; ȓ ȃ)
1. priti na ~ (gore); odžagati ~ (drevesa); doseči ~ ustvarjanja; publ.: uvrstiti se na ~ na najboljše mesto; državni ~ najvišji organ; geom. ~ stožca
2. naliti kozarec do ~a |do roba|; splavati na ~ |na površje|; speljati napeljavo po ~u |po površini|; publ. odločati z ~a z najvišjega mesta; poud.: do ~a glave imeti koga |imeti koga za nadlego|; Hiša je pogorela od ~a do tal |popolnoma|; stanovanje na ~u |v najvišjem nadstropju, na podstrešju|
vrhkléten -tna -o (ẹ̑)
vrhklétni -a -o (ẹ̑) ~a hiša
vseljív -a -o (í; ȋ í í) ~a hiša; Stanovanje še ni ~o
vseljívost -i ž, pojm. (í)
zadólje -a s, rod. mn. tudi zadólij (ọ̑) neobč. hiša v ~u v svetu za dolino
zál -a -o; záljši -a -e (ȃ á á; ȃ; á; ȃ) star.: ~ fant lep; ~a hiša lepa, mogočna
záli -a -o (á; ȃ) rastl. ~ kobulček
zálost -i ž, pojm. (á; ȃ) star. lepota
založníški -a -o (ȋ) ~ delavec; publ. ~a hiša založba
zapísan -a -o (í) ~e besede, misli; poud. Njegovo ime bo ~o v zgodovini |zelo je pomemben|; zapisan komu/čemu Hiša je ~a sinu; poud. biti ~ gledališču |ukvarjati se z gledališčem|; zapisan na koga Premoženje je ~o ~ sina
zapísani -a -o (í) ~ jezik
zapísano -ega s, pojm. (í) dodati kaj k ~emu
zapísanost -i ž, pojm. (í)
zarúbljen -a -o (ú) ~a hiša
zarúbljenost -i ž, pojm. (ú)
zrúšiti -im in zrušíti in zrúšiti -im dov. zrúšenje; drugo gl. rušiti (ú ȗ; í/ȋ/ú ú) koga/kaj ~ hišo; Potres je zrušil velik del mesta porušil; ~ nasprotnika na tla podreti; publ.: ~ oblast → onemogočiti, ogroziti; ~ rekord preseči
zrúšiti se -im se in zrušíti se in zrúšiti se -im se (ú ȗ; í/ȋ/ú ú) Stara hiša se je zrušila; Skala se je zrušila v dolino; Strop se je zrušil podrl, udrl; poud. ~ ~ na kolena |pasti|; poud. zrušiti se na koga Vse skrbi so se zrušile nanje |so padle|
zvézniti -em dov. zvéznjen -a; zvéznjenje (ẹ́ ẹ̑) kaj Sneg je zveznil streho
zvézniti se -em se (ẹ́ ẹ̑) Stara hiša se je zveznila