brẹgǫ̑vnica, f. die Uferschwalbe (hirundo riparia), Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
čȋgra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
čígra, f. 1) die Turbine, Cig. (T.); — 2) die Seeschwalbe, navadna čigra (sterna hirundo), Erj. (Ž.); — hs.; prim. 2. čiga.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
glastovica [glástovica]
samostalnik ženskega spolaptica lastovka, LATINSKO: Hirundo ( LATINSKO: rustica)
PRIMERJAJ: glastovka, lastovica, lastovka
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
glastovka [glástovka]
samostalnik ženskega spolaptica lastovka, LATINSKO: Hirundo ( LATINSKO: rustica)
PRIMERJAJ: glastovica, lastovica, lastovka
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
kméčki kméčka kméčko pridevnik [kméčki] 2. ki je v zvezi s podeželskimi običaji ali njihovim prikazom
5. ki je tradicionalno zasnovan in vsebuje lokalno pridelane sestavine
STALNE ZVEZE: kmečka lastovka, kmečka pokojnina, kmečki turizem FRAZEOLOGIJA: obnašati se kot kmečka nevesta, zdrava kmečka pamet ETIMOLOGIJA: ↑kmet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
kméčki -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kmete: kmečko dekle;
kmečko prebivalstvo / publ. težnje širokih kmečkih množic / biti kmečkega rodu, stanu / kmečki slog / drama se godi v kmečkem okolju; opisovati kmečko življenje / knjiž. (kmečki) dom kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji; kmečki kot jedilni kot s pohištvom v kmečkem slogu; kmečki voz; kmečka hiša; kmečka jed preprosta jed, ki se pripravlja zlasti na kmetih; kmečka peč velika peč, ki se kuri zunaj prostora, katerega ogreva; kmečka posest zemlja, ki jo ima kmet; v stanovanju si je uredil kmečko sobo; kmečko delo delo na polju in pri živini; kmečko gospodarstvo / slabš. poročil se je s tisto kmečko butaro nerodno, okorno žensko / vzemi, kaj se braniš kakor kmečka nevesta v zadregi; zelo
♦ agr. mala kmečka produkcija produkcija, ki zadostuje le za osebne potrebe kmeta; bot. kmečki tobak gojena rastlina z zelenkasto rumenimi cveti, Nicotiana rustica; pravn. kmečko zavarovanje; šah. kmečka končnica končnica, v kateri so samo kmetje; tur. kmečka ohcet folklorna prireditev s prikazovanjem starih običajev svatbe v kmečkem okolju; zgod. kmečki upori do odprave tlačanstva upori kmetov proti fevdalcem zaradi povečanja zlasti denarnih dajatev; boji kmetov za osvoboditev izpod tlačanstva; zool. kmečka lastovka lastovka z izrazito izrezanim repom, po hrbtu kovinsko modra, po trebuhu rdečkasto bela, Hirundo rusticakméčko prisl.:
kmečko oblečena ženska; (po) kmečko se obnašati; sam.: v njegovem vedenju je nekaj kmečkega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
krȗləc, -lca, m. 1) der Grunzer, Z.; — 2) der schwalbenartige Knurrhahn (trigla hirundo), Erj. (Z.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
lástovica, f. die Schwalbe; lastovice, Spaltschnäbler (fissirostres), Erj. (Ž.); domača ali kmetska l., die Rauch- oder Dorfschwalbe (hirundo rustica), Erj. (Ž.); = črna l., Cig.; hišna ali mestna l., die Haus- oder Fensterschwalbe (hirundo urbica), Erj. (Ž.); — morska l. (neka riba): der schwalbenartige Knurrhahn (trigla hirundo), Erj. (Ž.), Lovrana-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
lastovica [lástovica]
samostalnik ženskega spolaptica lastovka, LATINSKO: Hirundo ( LATINSKO: rustica)
PRIMERJAJ: glastovica, glastovka, lastovka
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
lastovica ž, F
3,
apud, -dis, hudournik kakòr
laſtovize;
cypselus, -li, ena
laſtoviza hudourniza;
hirundo, -nis, laſtoviza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
lastovica -e
samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
lástovka -e ž (á) 1. ptica selivka s škarjastim repom in vitkimi krili: v hlevu gnezdijo lastovke;
lastovke letijo na jug, se vračajo, se zbirajo;
čiri čiri, poje lastovka;
cvrkutanje, čebljanje, ščebetanje lastovk
● ekspr. ta pesniška zbirka je bila ena prvih lastovk novega časa je med prvimi naznanjala novi čas; preg. ena lastovka ne naredi pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi2. kar je po obliki podobno lastovki: otroci delajo papirnate lastovke in jih spuščajo skozi okno / ekspr. smučar je izgubil ravnotežje in presmučal vratca v lastovki
♦ šport. lastovka lik umetnostnega drsanja, pri katerem ima drsalec eno nogo na ledu, drugo pa visoko zanoženo; skakati v vodo v lastovki naprej na glavo z uleknjenim telesom in z razprostrtimi rokami; zool. kmečka lastovka z izrazito izrezanim repom, po hrbtu kovinsko modra, po trebuhu rdečkasto bela, Hirundo rustica; mestna lastovka z neizrazito izrezanim repom, po hrbtu črno modra, po trebuhu bela, Delichon urbica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
lastovka [lástovka]
samostalnik ženskega spolaptica lastovka, LATINSKO: Hirundo ( LATINSKO: rustica)
PRIMERJAJ: glastovica, glastovka, lastovica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
podgorída, f. die Stadtschwalbe (hirundo urbica), Bolc-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
podgrȋvka, f. die Uferschwalbe (hirundo riparia), Cig., Erj. (Z.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
Poimenovanja živalskih vrst, samcev in samic
Kako poimenujemo lastovičjega samca in veveričjega? Je prav lastovec ali lastoviček in veveriček?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
potoha, f. = bregulja, die Uferschwalbe (hirundo riparia), C., Frey. (F.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
rȋbič, m. 1) der Fischer; — 2) razni ptiči: die Seeschwalbe (sterna hirundo), Cig., Frey. (F.), Erj. (Ž.); — der große Sägetaucher (mergus merganser), Frey. (F.); — der Reiher, Kor., Št.-Cig.; — der Kiebitz (vanellus), Guts.-Cig., Jan., M.; — der Eisvogel (alcedo ispida), Frey. (F.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
skálen1 -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na skala1: skalni previs;
skalna polica;
skalne razpoke / skalna votlina / skalni klini
♦ alp. (skalni) napušč ozka prečna izboklina v steni; bot. skalni petoprstnik petoprstnik z belimi cveti in pernatimi listi pri tleh, Potentilla rupestris; skalna špajka rastlina z belimi cveti v socvetju in lopatičastimi pritličnimi listi, Valeriana saxatilis; zool. skalni jereb sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih, Alectoris graeca; skalni plezalček plezalček z velikimi belimi lisami po krilih in repu, Tichodroma muraria; skalna lastovka lastovka z malo ali nič izrezanim repom, Hirundo rupestrisskálno prisl.:
bil je skalno trden, odločen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.