Tiskanje

frapírati -am dov. in nedov. (ȋ)
nav. ekspr. zelo presenetiti, zelo iznenaditi: njegova interpretacija skladbe me je frapirala; razgled z gore ga je frapiral
♦ gost. hladiti peneče se vino v posodi z ledom z ročnim vrtenjem buteljke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

gasíti -ím nedov. (ī í)
ovirati, preprečevati gorenje: gasiti požar; vsa vas je gasila gorečo hišo; takoj so prihiteli gasit / gasiti apno živo apno polivati z vodo; pren., ekspr. gasiti iskre upanja; z vinom (si) gasi žejo
● ekspr. v gostilni (si) gasi jezo iz jeze pije alkoholne pijače
♦ metal. gasiti jeklo razbeljeno jeklo hitro hladiti v vodi ali olju; kaliti

gasíti se

ugašati:

iskre so se gasile v noči

gašèn

-êna -o:

gašeno apno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

gasíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj onemogočati, preprečevati kaj navadno slabega
Vsa vas (mu) je gasila gorečo hišo.

2.

iz metalurgije kdo/kaj hladiti, kaliti kaj v vodi ali olju
Razbeljeno jeklo /hitro/ gasijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

hlȃd -a in hladȗ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

hladejoč (hladeoč) deležnik

PRIMERJAJ: hladiti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

hladíti -ím nedov. (ī í)
1. oddajati, dajati hlad: led hladi / ventilator dobro hladi
// preh. povzročati občutek hlada: veter hladi vročo glavo; hladiti si obraz s pahljačo / mazilo hladi pekočo rano / brezoseb. po nogah me hladi
2. preh. delati kaj hladno, mrzlo: hladiti plin v komori; hladiti vino
3. ekspr. pomirjati, zmanjševati: razum hladi besnečo strast; hladiti si jezo z delom

hladíti se

izgubljati toploto:

motor se že hladi

/ izletniki se hladijo v senci

●

na mizi se hladi kosilo je že dolgo na mizi

hladèč

-éča -e:

hladeča voda

hlajèn

-êna -o:

hlajen prostor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

hladíti -ím nedov. hládi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, hlajèn -êna; hlajénje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ vino; poud. ~ strast |pomirjati, zmanjševati|; hladiti komu kaj ~ bolniku čelo; Ventilator dobro ~i
hladíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ v senci

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

hladíti -ím nedov.

kaj delati kaj hladno, mrzlo

SINONIMI:

ohlajati, ohlajevati, shlajevati, ekspr. ledeniti, knj.izroč. razhlajati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024

hladíti, -ím, vb. impf. kühlen, abkühlen; dejati jed hladit, das Essen zum Abkühlen hinstellen; h. se v senci, sich im Schatten abkühlen; pren. bolečine h., die Schmerzen lindern.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

hladìti -ím nedov. hladiti: Hülni; hladiti KOJ 1833, 160; Ona mi hládi szmrten znoj KAJ 1848, 22
hladìti se -ím se hladiti se: Sze je szam nehladio KAJ 1870, 112

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

hladiti [hladīti hladím] nedovršni glagol

hladiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

hladiti nedov., F6, aquiminarium, kotel ẛa vinu hladiti; frigorificus, tú kar hlady; refrigerare, ohladiti, reṡhladiti, hladiti, reṡfriſhati; refrigeratorius, -a, -um, kar hlady, vſe tú kar hlady; refrigescere, ṡupèt ohladiti, ṡupèt hladiti, reṡhladiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

hladiti nedov. hladiti: je bil k' shlushbi tiga zhloveka ſtvaril vus volni ſvejt Angelom sapovedal de ga imaio varvat … luftu de ga imà hladiti nedol. (V, 244) ǀ bi bil imel poſtavit mersle rezhy, de bi ga hladile del. mn. ž (V, 548)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

hladiti ► xˈladiːt -iːn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

hladíti se -ím se nedov.

izgubljati toploto

SINONIMI:

ohlajati se, ohlajevati se, shlajevati se, kem. razhlajati se

GLEJ ŠE SINONIM: ohlajati se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024

hlaječ (hladeč, hlaječ) deležnik

PRIMERJAJ: hladiti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

hlajen deležnik

PRIMERJAJ: hladiti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

hlajênje -a s (é)
glagolnik od hladiti: hlajenje mleka; hlajenje stanovanjskih prostorov s klimatskimi napravami; hlajenje z ledom / vodno, zračno hlajenje motorja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

jéza -e ž (ẹ́)
1. močno kratkotrajno čustvo, ki povzroča napadalne težnje: ob pogledu na njihovo prizadetost ga je jeza kmalu minila; jeza ga obide, se mu poleže, ga premaga, ga prevzame; ekspr. jeza ga grabi, se mu izkadi, mu kopni, ga lomi, se mu ohladi, ga popade, mu prekipi, ga prime, ga razganja; premagati, zadrževati jezo; knjiž. brzdati, dušiti jezo; ekspr. hladiti si jezo s psovkami; ekspr. potlačiti, požreti jezo; pusti ga, sicer ga boš spravil v jezo; ekspr. onemogla, slepa jeza; izbruh jeze; bled od jeze; ekspr. je ves zelen od jeze; ekspr. pograbila ga je taka jeza, da bi vse razbil / govoriti brez jeze; raztrgati pismo od jeze; ekspr. jokati, peniti se, pihati od jeze; pog., ekspr. kar požrl bi se od jeze; ekspr. na vso jezo se ga je napil; v jezi kaj narediti, reči; z jezo delati jezno, nejevoljno / tedaj ga je popadla jeza: Dovolj vas imam
// ekspr. kar je posledica takega čustva: čutiti gospodarjevo jezo; braniti otroka pred očetovo jezo
2. nav. ekspr. negativen, odklonilen odnos: kazati jezo; prizadeval si je potolažiti njihovo jezo; s to odločitvijo si je nakopal jezo domačih / hiral je v jezi do sina, na otroke; razšla sta se v jezi in sovraštvu; pren., knjiž. jeza usode
3. knjiž., ekspr. silovitost, divjost: jeza valov
● ekspr. jeza govori iz njega njegovo govorjenje, ravnanje kaže, da je jezen; ekspr. dati duška svoji jezi sproščeno izraziti svojo jezo; ekspr. hladiti si jezo na kom, nad kom z neprijaznim govorjenjem, ravnanjem s kom si pomirjati, zmanjševati jezo; ekspr. kuhati jezo na koga biti jezen nanj; ekspr. stresti, zliti jezo na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; star. s sosedovimi so si v jezi so sprti; nar. babja jeza babje pšeno; pog. je hitre, nagle jeze se hitro razjezi, razburi; ekspr. ob taki surovosti ga je popadla sveta, star. pravična jeza pokazal je upravičeno ogorčenje, odpor; šalj. jeza škoduje lepoti
♦ rel. dan jeze sodni dan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kalíti2 -ím nedov. (ī í)
razbeljeno jeklo hitro hladiti v vodi ali olju: kovač je kalil in brusil svedre / kovina se da kaliti / kaliti jeklo
♦ metal. površinsko kaliti

kalíti se

ekspr.

postajati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer:

brigada se je kalila v neštetih bojih

trdo življenje mu je kalilo značaj

/ kaliti se za boj

kaljèn

-êna -o:

oster, kaljen meč

slabo kaljena sekira

kaljeno jeklo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kalíti2 -ím nedov.

kaj razbeljeno jeklo hitro hladiti v vodi ali olju

SINONIMI:

prekaljevati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024

kalíti2 -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj hitro hladiti kaj v vodi ali olju
Kovač je kalil in brusil svedre.

2.

čustvenostno kdo/kaj delati kaj bolj utrjeno, sposobno
Trdo življenje (mu) je /v različnih težkih preizkušnjah/ kalilo značaj.

3.

iz metalurgije kdo/kaj hladiti, kaliti kaj v vodi ali olju
Razbeljeno jeklo /površinsko/ kalijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024

kalīti1 -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kaliti2 [kalīti kalím] nedovršni glagol

hitro hladiti, gasiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kotel m, F8, aeneator, -oris, en paukar, kateri na kotle bye; ahenum, en kotel kuffraſt, ali s'brona; aquiminarium, kotel ẛa vinu hladiti; cacabus, en kotel; caldarium, kotel ẛa gorko vodó; cortina cum cortinali, en kotel velik s'pezhizo ẛa farbarje; lebes, -tis, kotel, ali velik loniz; urnarium, -rÿ, ena poliza ali meiſtu, kamer ſe poſtavlejo piṡkri, vodene krugle, ṡhkaffi, kobli, kotli, etc:

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ladìti se -ím se nedov. hladiti se: Poszlanci sze kôplejo, ali sze v-szénci ladijo AIP 1876, br. 8, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mahálo -a s (á) ~ praproti |velik list|; s papirnatim ~om si hladiti obraz; člov., slabš. ~ pa ne neha govoriti |z rokami mahajoč človek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mrazíti -ím tudi mráziti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, navadno v 3. osebi

1.

brezosebnobolezensko motiti koga/kaj
(Podvečer) vedno bolj mrazi.

2.

kaj bolezensko motiti koga/kaj
Dež ga mrazi (po nogah).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024

mrazíti se -ím se tudi mráziti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, navadno v 3. osebi

kdo v mrazu zadrževati se
(Na snegu) se je /brez potrebe/ mrazil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024

nȃj, I. (skrčeno iz "nehaj"), 1) naj, najta, najmo, najte, z infinitivom, = nikar: naj me žaliti, beleidige mich nicht, Hal.-C.; naj se groziti, drohe nicht, Zora; najte soditi, richtet nicht, Ev. tirn.-Mik.; — 2) naj, najta, najmo, najte, lass, lasst, lassen wir (z "da"): naj da tvoja vest tebi govori, lass dein Gewissen zu dir sprechen, Guts. (Res.); najte da izvemo, lasst uns in Erfahrung bringen, Jarn. (Sadj.); Najmo da voda stoji, lassen wir das Wasser stehen, Npes.-Schein.; najte da ..., machet dass ..., C.; — ("da" je izpuščen): najte se učimo, lasst uns lernen, Trub. (Post.); najte vas vprašam, lasst mich euch fragen, Jarn. (Sadj.); — (z infinitivom): najmo zvon hladiti, lasst uns die Glocke abkühlen, Slom.; najmo se zbirati, C.; najte! nur zu! Cig.; — II. nàj, conj. izraža 1) (v glavnem stavku) zahtevo, ukaz, željo, (lassen, sollen, mögen): naj vidim, lass mich sehen! naj se joče! lass ihn weinen! naj gre! er soll (mag) nur gehen! naj se jezi, kaj je meni za to! er mag immerhin zürnen, was kümmert das mich! naj bo v imenu božjem! es sei in Gottes Namen! naj v miru počiva! naj prideta oba! mlajši naj posluša starejšega; kam naj grem? kaj naj storim? kaj naj dela hlapec? — 2) (v odvisnih stavkih) za izrazi, ki pomenjajo zahtevo, ukaz: rekel mi je, naj počakam; ukazal je, naj se vojaki umaknejo; — (v koncesivnem pomenu): sei es, dass, ob: naj delam ali ne, nikoli nič nimam, ich mag arbeiten oder nicht, ich habe doch nie etwas; naj si, obgleich: naj si je on bil božji sin, naučil se je pokorščine, Kast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ohladíti -ím dov. ohládil -íla, nam. ohladít/ohladìt; ohlajênje; drugo gl. hladiti (í/ȋ í) koga/kaj Sladoled jih je ohladil; ~ vodo na štiri stopinje; poud. ~ jezo |pomiriti|
ohladíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ v senci

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ohladiti dov., F6, deferbere, omraṡiti, ohladiti, ṡhladiti; defervere, omraṡiti, merṡlu ſturiti, ohladiti; defrigescere, ohladiti; frigefactare, ohladiti; refrigerare, ohladiti, reshladiti, hladiti, resfriſhati; refrigescere, ṡupèt ohladiti, ṡupèt hladiti, reṡhladiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

pahljáča -e ž (á)
1. ročna priprava za hlajenje zlasti obraza: razprla, zaprla je pahljačo; hladiti si obraz s pahljačo; živo pisana pahljača
2. ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki, razvrstitvi podobno razprti pahljači: držati v roki pahljačo kart; pahljače palm; deklica povesi dolge pahljače trepalnic
● zložiti narezane kumarice v pahljačo tako, da so podolžne rezine na enem koncu skupaj, na drugem pa se le delno pokrivajo; ladjevje se je v pahljači širilo proti obzorju pri plutju je bilo razporejeno v obliki krogovega izseka
3. publ., z rodilnikom velika količina, množina: ti učinki izvirajo iz cele pahljače vzročnih dejavnikov; široka pahljača ukrepov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

pahljáča -e ž (á) hladiti si obraz s ~o; poud. ~ kart |razprte karte|; publ. široka ~ ukrepov |velika količina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

pahljáča -e ž

ročna priprava za hlajenje zlasti obraza

SINONIMI:

star. pahalnik, knj.izroč. pihalka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024

pihálka -e [drugi pomen pihau̯ka in pihalka] ž (ȃ)
1. knjiž. ročna priprava za hlajenje zlasti obraza; pahljača: razpreti pihalko; hladiti si obraz s pihalko
2. šalj. puška: čez ramo je imel pihalko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

píhati -am nedov., tudi pihájte; tudi pihála (í)
1. nav. 3. os. gibati, premikati se z enega območja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi: zunaj piha; imeli smo sončno vreme, vendar je precej pihalo; pihati v sunkih / zapri vrata, pod noge mi piha čutim hlad, premikanje hladnega zraka okrog nog / veter piha; v obraz ji je pihala topla večerna sapa
2. iztiskati zrak skozi priprta, našobljena usta, navadno z določenim namenom: pihati v ogenj, žerjavico; močno pihati; pihati in puhati / pihati cigaretni dim v zrak; pihati si toplo sapo v premrle roke / pihati skozi nos; ekspr. to je pihal, ko je šel v hrib hitro dihal, sopihal / pog. voznik je moral pihati opraviti preizkus z alkotestom
// s pihanjem
a) odstranjevati: pihati prah, smeti z mize
b) hladiti, ohlajati: pihati vročo juho; pihaj, da se ne opečeš
c) lajšati bolečine: pihala mu je krvaveči prstek
3. dajati, oddajati enakomeren tok zraka: kalorifer piha topel zrak
4. s pihanjem izražati navadno strah, občutek ogroženosti: mačka je začela pihati; jezno pihati
// ekspr. izražati jezo, nejevoljo, sovražnost: žena že ves dan piha proti njemu / pihati od jeze, togote, zavisti / jezen je, da kar piha zelo je jezen
5. igrati (na) pihalni instrument: godci so začeli pihati in piskati / piha na orglice, v trobento
6. obrt., v zvezi pihati steklo s steklarsko pipo oblikovati kroglico steklene mase v steklarski izdelek: že več let piha steklo
● ekspr. vem, od kod veter piha kakšen je skriti namen takega govorjenja, ravnanja; ekspr. vlak je pihal proti goram peljal; ekspr. zdaj piha za nas ugoden veter razmere, okoliščine so za nas ugodne; ekspr. z nastopom novega šefa je začel pihati drug veter razmere so se spremenile; ekspr. ne boš (nam) kaše pihal delal težav v kaki stvari, se vmešaval; pog., ekspr. pihati dekletu na dušo, srce vneto ji prigovarjati, dvoriti; pog., ekspr. dolgo mu je pihal na dušo, pa zaman mu prigovarjal, ga prepričeval; ekspr. po gadje je pihala zelo je bila jezna

pihajóč

-a -e:

močno pihajoč veter

píši

-te:

ekspr. piši me v uho, vulg. v rit izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost

nizko pišite me nekam s svojim tožarjenjem ne maram vas več poslušati;

prim. vritmepiši

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

píhati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov

1.

navadno v 3. osebi kaj gibati se, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi
Veter je /zelo agresivno/ pihal.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj z ustnim iztis kom zraka premikati kaj iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v koga/kaj / kam / po kom/čem / pod/nad/pred kom/čim / kod / od/do kod
(Otroku) je pihala krvaveči prstek.

3.

kaj ena kom erno oddajati kaj / koliko česa
Kalorifer piha topel zrak.

4.

čustvenostno kdo/kaj izražati strah, ogroženost, jezo
Mačka je začela /jezno/ pihati (proti obiskovalcu).

5.

čustvenostno kdo/kaj igrati
Godci so začeli /poskočno/ pihati in piskati.

6.

iz obrtništva kdo/kaj oblikovati kaj ‘steklo’
Že več let piha steklo v bližnji steklarni.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024

pihati ► ˈpiːxat -an in ˈpiːšen nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

podhladíti -ím dov. podhládil -íla, nam. podhladít/podhladìt; podhlajênje; drugo gl. hladiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ človeka
podhladíti se -ím se (í/ȋ í) Telo se je podhladilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

pohladíti -ím dov. pohládil -íla, nam. pohladít/pohladìt; pohlajênje; drugo gl. hladiti (í/ȋ í) kaj ~ jed; poud. ~ jezo |pomiriti, zmanjšati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

prehladíti -ím dov. prehládil -íla, nam. prehladít/prehladìt; prehlajênje; drugo gl. hladiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ črevesje; ~ otroka
prehladíti se -ím se (í/ȋ í) Pazi, da se ne ~iš

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

prehladíti se prehladím se dovršni glagol [prehladíti se]

1.

zboleti za prehladom

2.

v obliki prehladiti ustvariti pogoje, v katerih kdo lahko zboli za prehladom

2.1.

3.

manj formalno ne vzhajati zaradi prenizke temperature, nihanja temperature

ETIMOLOGIJA: ↑hladiti

razbelíti in razbéliti -im dov. (ī ẹ́)
1. močno segreti: razbeliti olje, železo; razbeliti peč za peko; razbeliti v ognju; s kurjenjem razbeliti; pečnice so se razbelile / ekspr. poletno sonce je razbelilo ozračje
2. nav. ekspr. povzročiti občutek velike toplote: pripeka mu je razbelila glavo

razbéljen

-a -o:

hladiti si razbeljen obraz

od sonca razbeljene skale

razbeljeno jeklo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

razfrišati dov., F2, refrigerare, ohladiti, reṡhladiti, hladiti, reṡfriſhati; vegetare, oṡhiviti, reṡfriſhati, ṡdravu, mozhnu, urnu ſturiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

razgrét -a -o prid.

ki vzbuja občutek velike toplote, vročine

SINONIMI:

ekspr. goreč, zastar. plameč, knj.izroč. plameneč, knj.izroč. plamteč, ekspr. razbeljen, star. razpaljen, ekspr. žareč, knj.izroč. žarek2

GLEJ ŠE SINONIM: razvnet, vroč, vroč

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024

razhladíti -ím dov. razhládil -íla, nam. razhladít/razhladìt; drugo gl. hladiti (í/ȋ í) redk. ohladiti: kaj Veter je razhladil ozračje
razhladíti se -ím se (í/ȋ í) redk. ohladiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

razhladiti dov., F2, refrigerare, ohladiti, reṡhladiti, hladiti, reṡfriſhati; refrigescere, ṡupèt ohladiti, ṡupèt hladiti, reṡhladiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

razpalíti in razpáliti -im, in razpáliti -im dov. (ī á; á) star.
1. raznetiti: razpalil je ogenj, da se je prikazal visok plamen
2. razvneti, podžgati: skušal je razpaliti njihovo ljubezen do domovine / to je razpalilo njegovo domišljijo
// zelo razburiti, razjeziti: ta krivica ga je razpalila; ko je to slišal, se je razpalil
3. spodbuditi, navdušiti: razpaliti ljudi k uporu

razpáljen

-a -o

1.

deležnik od razpaliti:

kaj si tako razpaljen

razpaljena domišljija

2.

razbeljen, močno razgret:

hladiti si razpaljeni obraz z vodo

od sonca razpaljena zemlja

razpaljeno ozračje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

shladíti -ím dov. shládil -íla, nam. shladít/shladìt; shlajênje; drugo gl. hladiti (í/ȋ í) kaj ~ jed
shladíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ v senci; Jed se je shladila; brezos. Shladilo se je

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

studiti [hladiti] glag. nedov. ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

vrèl in vrél vréla -o [wreu̯] prid. (ȅ ẹ́; ẹ̑ ẹ́)
ki vre: kuhati, razkužiti v vreli vodi; cvreti na vrelem olju / ekspr. vrela strast
// ekspr. zelo vroč: ne morem jesti vrele juhe / hladiti si vrelo čelo
● hodi kakor mačka okrog vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema; prim. vreti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.