eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja] 1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
2. ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...
cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl] 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel ETIMOLOGIJA: ↑ciklus
čebélji čebélja čebélje pridevnik [čebélji] in [čəbélji] STALNE ZVEZE: čebelja družina, čebelja gniloba, čebelja paša, čebelji pik, huda gniloba čebelje zalege ETIMOLOGIJA: ↑čebela
hám medmet1. uporablja se, ko govorec želi, da ogovorjeni, zlasti otrok, odpre usta in vzame hrano1.1. ponazarja odpiranje in zapiranje ust pri hranjenju
2. navadno ponovljeno ponazarja hranjenje, goltanje, žretje
3. kot glagol, navadno podvojeno, ekspresivno jesti, pojesti
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki ponazarja odpiranje in zapiranje ust
kombúča kombúče; tudi kombúša samostalnik ženskega spola [kombúča] 1. želatinasta tvorba iz ocetnokislinskih bakterij in kvasovk, ki se uporablja za pripravo čajnega napitka; SINONIMI: čajna goba 1.1. kiselkast napitek, pripravljen z dodajanjem te tvorbe sladkanemu čaju
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. kombucha iz jap. konbucha, iz < kombu ‛vrsta morske alge’ + ↑čaj
korúznik korúznika samostalnik moškega spola [korúznik] 1. manjša podolgovata stavba za sušenje in hranjenje koruznih storžev; SINONIMI: koruznjak
2. ekspresivno kdor s kom živi v zunajzakonski skupnosti ali nesklenjeni partnerski zvezi
ETIMOLOGIJA: ↑koruza
koruznják koruznjáka samostalnik moškega spola [koruznják] manjša podolgovata stavba za sušenje in hranjenje koruznih storžev; SINONIMI: koruznik
ETIMOLOGIJA: ↑koruza
móka móke samostalnik ženskega spola [móka] 1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka. ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
PB simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. PB, krajšave za ↑petabajt
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bôjler -ja m (ó)
naprava za segrevanje in hranjenje vode, grelnik: vključiti bojler; električni, plinski bojler; stoječi stolitrski bojlerji
♦ teh. pretočni bojler v katerem se voda greje, ko teče skozenj
búrza -e ž (ȗ) rel.
1. vrečka za prenašanje hostij in svetega olja bolnikom: župnik je držal v roki z zlatom vezeno burzo
2. platnice, zaprte na treh straneh, v isti barvi kot mašni plašč, za hranjenje mašnega prtička:
enotéka -e ž (ẹ̑) urejen prostor za hranjenje, prodajo ustekleničenih kakovostnih vin; vinoteka: enoteka kraških vin;
restavracija in enoteka
etuí -ja m (ȋ)
(vrečici podobna) škatlica za hranjenje majhnih predmetov, tok: spraviti očala v etui; usnjen etui; etui za nalivno pero
hrám tudi hràm hráma m (ȃ; ȁ á) 1. nar. manjša stavba v vinogradu za hranjenje vina; zidanica: hodil je vesel od hrama do hrama / vinski hram // nar. dolenjsko manjša lesena zgradba za hranjenje vina: zidanice in hrami 2. nar. zahodno shramba, kašča: imel je polne hrame;
iz hrama je dišalo po ajdi / žitni hram 3. nar. vzhodno kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji: voziti se mimo razsvetljenih hramov;
lesen, zidan hram / na sestanek so prišli od vsakega hrama // stanovanjsko poslopje, hiša: hram je popravil, hleva pa ne; prestopiti prag hrama 4. knjiž. posvečen prostor, svetišče: svečenice v rimskih hramih / vznes. sezidali so nov hram gledališki umetnosti; star.: božji hram cerkev; hram učenosti šola; pren. odprl mu je vrata v hram grške umetnosti 5. star. soba: popotniku sta prepustila edini hram / cesarica je odšla v svoje hrame
hranílnik -a m (ȋ) 1. manjša zaprta posoda z režo, skozi katero se spušča denar, namenjen za hranjenje: dajati denar v hranilnik;
njegov hranilnik je poln drobiža 2. rezervoar: petrolejski hranilnik
hránjenje1 -a s (á)
glagolnik od hraniti, spravljati: hranjenje sadja, vina; hranjenje pri nizkih temperaturah / hranjenje denarja / hranjenje redkih rokopisov
hránjenje2 -a s (á)
glagolnik od hraniti, dajati hrano: hranjenje dojenčka / hranjenje rib v akvariju
igrotéka -e ž (ẹ̑)
sistematično urejena zbirka različnih iger, igrač: v igroteki imajo več kot štiri tisoč iger
// urejen prostor za hranjenje, izposojo različnih iger, igrač: v knjižnici so odprli igroteko
intravenózen -zna -o prid. (ọ̑)
med. ki se da v veno: intravenozna infuzija, injekcija / intravenozno hranjenje
klét -í ž, daj., mest. ed. kléti (ẹ̑) 1. del stavbe od pritličja navzdol, navadno v zemlji: klet je hladna, vlažna;
obokana klet;
šel je v klet po drva / dati jabolka, ozimnico v klet / pog. stanuje v kleti v kletnem stanovanju// navadno v zvezi vinska klet stavba, prostor za predelovanje, hranjenje vina: zgradili so novo vinsko klet 2. nar. vzhodno manjša stavba v vinogradu za stiskanje, hranjenje vina; zidanica: iz kleti se je slišalo petje
koruznják -a m (á)
1. nar. vzhodno stavba za sušenje in hranjenje koruze: koruznjak je bil prazen; skril se je v koruznjak / nedaleč so stali trije koruznjaki koruze
2. star. koruzni kruh: otroci so jedli koruznjak
košára -e ž (ȃ)
1. večja pletena posoda različne oblike za prenašanje ali hranjenje česa, navadno z enim ročajem: plesti košare; v veži je stala košara s krompirjem / pripeljali so polne košare še toplega kruha; košara jabolk / žene s košarami na glavi jerbasi / košara za papir koš; košara za perilo
// kovčku podobna pletena priprava: pripravil si je košaro za na pot
2. pletena posteljica za dojenčka: v košari je mirno spal otrok
♦ navt. ribiška košara signalna naprava na manjši ribiški ladji, ki opozarja, da ladja lovi ribe
kukuričnják -a m (á)
nar. prekmursko stavba za sušenje in hranjenje koruze: kukuričnjak je bil poln
ležarína -e ž (ī)
pristojbina za hranjenje blaga, pošiljke, ki je lastnik, naslovnik ne prevzame takoj: plačati ležarino
ležnína -e ž (ī)
pristojbina za hranjenje blaga, pošiljke, ki je lastnik, naslovnik ne prevzame takoj: plačati ležnino
nóžnica tudi nôžnica -e ž (ọ̑; ȏ)
1. cevasta priprava za hranjenje, nošenje noža ali nožu podobnega orožja: potegniti bodalo, nož iz nožnice, zastar. iz nožnic; bajonetna nožnica
2. anat. cevasti del spolnega organa, ki poteka od zunanjega spolovila do maternice: nožnica in maternica
♦ bot. (listna) nožnica razširjen spodnji del lista, ki obdaja steblo; med. izpirati nožnico; izcedek iz nožnice
óder ódra m (ọ́) 1. vzvišen prostor, navadno iz desk: na travniku so naredili oder;
stati okrog odra;
podolžen, stopničast oder;
oder za godce;
ograja pri odru / govorniški, morilni oder; mrtvaški oder na katerem leži mrlič do pogreba; sramotni ali sramotilni oder nekdaj na katerega so postavljali ljudi za kazen; (šolski) oder vzvišen prostor pred tablo z mizo za učitelja v razredu; oder za zmagovalce 2. proti gledalcem odprt vzvišen prostor v gledališču, koncertni dvorani: oditi z odra;
priti, stopiti na oder;
stati sredi odra;
luči, notranjost, ozadje odra;
vrata na oder / doživeti aplavz pri odprtem odru med dejanjem / gledališki, koncertni oder; lutkovni oder // umetniška ustanova, ki se ukvarja z izvajanjem odrskih, zlasti dramskih del; gledališče: pisati, ustvarjati za oder / amaterski, mladinski oder; ljudski oder v stari Jugoslaviji amatersko gledališče za uprizarjanje ljudskih iger// publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: delovati na slovenskem kulturnem odru; razmere na mednarodnem političnem odru 3. grad. konstrukcija iz lesenih, kovinskih elementov za gradbena dela nad tlemi: postavljati oder / delovni ali zidarski oder navadno manjši oder iz koz in desk; opažni oder ki nosi opaž in nestrjeni beton4. knjiž. pograd: ležati na odru;
popadali so po odrih kot ubiti 5. podstrešni prostor v gospodarskem poslopju za hranjenje sena: prisloniti lestev k odru;
metati seno na oder
● publ. drama je osvojila vse evropske odre je bila uprizorjena v vseh evropskih gledališčih; publ. stopil je na literarni oder začel je literarno delovati; publ. drama je šla čez oder je bila uprizorjena; dati, postaviti dramo na oder uprizoriti jo; klicati na oder z aplavzom izražati željo, da pridejo avtor, igralci na oder; publ. prenesti roman na oder dramatizirati in uprizoriti ga; publ. stopiti na oder za zmagovalce zmagati; ekspr. njega smo že večkrat videli na odru že večkrat je nastopil v gledališču
♦ gled. elizabetinski oder; glavni oder; mali oder; namizni oder majhen lutkovni oder, ki se postavlja na mizo; omarni oder; pogrezljivi oder; stranski oder ki je na desni ali levi strani glavnega odra za menjavanje že pripravljenih prizorišč; vrtljivi ali vrtilni oder pri katerem se tla lahko zavrtijo; mont. nihalni oder železna konstrukcija, ki se pri obzidavi spušča v jašek po škripcu
pámeten -tna -o prid., pámetnejši in pametnêjši (á) 1. ki ravna v skladu z razumom, pametjo: pameten človek bi ravnal drugače;
fant je pameten, lahko se zanesete nanj;
premalo je še pameten, da bi mu zaupal sporočilo / bila je toliko pametna, da ni ubogala nasveta / pameten bodi, pa bo šlo / kot vzklik bodi no pameten, saj ni toliko vredno // ki izraža tako ravnanje: narediti pameten načrt; njegov nasvet se mu je zdel pameten; pametna beseda, poteza; voditi pametno politiko 2. sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: njegovi sodelavci so zelo pametni;
ni dovolj pameten, da bi to razrešil // ki vsebuje, izraža sposobnost za tako dojemanje, mišljenje: lep, pameten obraz; ima velike, pametne oči 3. nav. ekspr. čustveno uravnovešen, umirjen: dela naj, pa bo pameten;
pri teh letih bi bil že lahko malo bolj pameten 4. ekspr. primeren, ustrezen: reševati kaj na pameten način;
vse do pametne mere;
priti ob pametni uri;
daj ji kako pametno ime / prodati za pametno ceno 5. elektr. ki deluje z umetno inteligenco: pametni pralni stroj / pametna hiša hiša z računalnikom, ki centralno vodi in usklajuje določene sisteme ter opravila z namenom zmanjšati uporabo energije; pametna kartica plastična kartica z vdelanim čipom za hranjenje informacij; pametna tabla elektronska tabla, navadno povezana z računalnikom in projektorjem, ki deluje kot zaslon na dotik; pametni telefon elektronska naprava, ki združuje funkcije prenosnega računalnika in mobilnega telefonapámetno prisl.:
pametno govoriti, ravnati; najpametneje bi storil, če bi odšel; bila je pametno, okusno oblečena / v povedni rabi edino pametno je, da molčiš
pámetni -a -o sam.:
pametnejši odneha; povedal je nekaj pametnih; nobene pametne ni rekel; rad bi kaj pametnega napisal; nič pametnega mi ni prišlo na misel
pečát -a m (ȃ) 1. uradni znak z imenom organa, organizacije, določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti pečat;
preklicati, spremeniti pečat;
potrditi pogodbo s pečatom;
okrogel pečat;
pečat z grbom;
prostor za pečat / v nekaterih državah varuh državnega pečata // znak1, odtisnjen:a) v vosku kot znak verodostojnosti: poškodovati, prelomiti pečat / dvostranski pečat b) na pošiljki, predmetu kot dokaz nedotaknjenosti zapore: zapreti pošiljko s pečatom;
pečat na vratih je cel // priprava z gumijastim, kovinskim negativom takega znaka, navadno okrogle oblike: izdelovati pečate; hranjenje pečata; seznam pečatov; pečat in blazinica 2. ed., publ., s prilastkom značilnosti, posebnosti: dati romanu pečat dobe;
življenje v mestih nosi evropski pečat;
vtisniti delu osebni pečat / z oslabljenim pomenom: nikoli več se ne bo rešil tega sramotnega pečata; vse jim je zaupal pod pečatom molčečnosti
● star. bal se je pečata s sodnije dopisa, sodnega sklepa; ekspr. to je zanj knjiga s sedmimi pečati nedoumljiva stvar; velika skrivnost
♦ bot. salomonov pečat rastlina s koreniko in z visečimi cevastimi cveti, Polygonatum
perésnica -e ž (ẹ̑)
priprava za hranjenje, nošenje (nalivnega) peresa, svinčnika: vzeti pero, šestilo iz peresnice; usnjena peresnica / peresnica na zadrgo
péter1 -tra m (ẹ́)
nar. podstrešni prostor v gospodarskem poslopju za hranjenje sena: zmetati seno na peter
pêtro in pétro -a s (é; ẹ́)
nav. mn., nar. podstrešni prostor v gospodarskem poslopju za hranjenje sena: zmetavati seno na petra
plôšča -e ž (ó)
1. ploščat, navadno štirioglat predmet: plošča poči, se razbije, zlomi; položiti plošče; postaviti kaj na ploščo; debela, okrogla, tanka plošča; kovinska, lesena, marmorna, steklena plošča / rabi se samostojno ali s prilastkom: balkonska, grobna, mizna plošča; brusilna plošča; fotografska plošča steklena plošča, prevlečena s snovjo, občutljivo za svetlobo; grelna plošča kuhalnika; krovna, nosilna plošča; na pesnikovi hiši so odkrili spominsko ploščo
// navadno s prilastkom tak predmet okrogle oblike, za (digitalno) zapisovanje, hranjenje podatkov: izdati ploščo s priredbami slovenskih ljudskih pesmi; posnetki so izšli na plošči; filmi, skladbe na plošči / zapisovanje na ploščo; podatki, zapisi na plošči / gramofonska plošča okrogla, tanka plošča iz plastične snovi z vrezanimi sledmi mehanskega zapisa zvoka; kompaktna plošča zgoščenka; laserska plošča okrogla, tanka plastična plošča s kovino v sredini, ki je manjša od gramofonske in s katere se podatki berejo z laserskim žarkom; mala plošča gramofonska plošča s premerom 17 cm; vélika ali longplay plošča gramofonska plošča s premerom 30 cm; vinilna plošča gramofonska plošča
2. betonska stropna konstrukcija, ki leži na nosilnih zidovih, stebrih: delati ploščo / hišo so zgradili do prve plošče ki je nad pritličjem
3. gastr. na večjem krožniku servirane jedi iz mesa, prilog, solat, navadno za več oseb: naročiti ploščo / mala, velika plošča; ribja plošča; plošča Union
● ekspr. dovolj je, obrni ploščo začni govoriti o čem drugem; ledena plošča večja gmota ledu, plavajoča na vodi
♦ arhit. gobasta plošča nad stebri odebeljena betonska konstrukcija v obliki plošče; les. iverne plošče; panelna ali mizarska plošča; vezana plošča; rač. matična ali osnovna plošča del računalnika v obliki plošče, na katerega se pritrjujejo, priključujejo vsi preostali deli; šport. odbojna plošča od katere se odbija žoga v koš; teh. armaturna plošča na kateri so pregledno vgrajeni instrumenti za nadzorovanje delovanja stroja; hitrogrelna plošča; tisk. cinkova plošča za ofsetni tisk; tiskovna plošča; zool. navadna plošča ploščata riba, ki živi v jatah na morskem dnu, Pleuronectes platessa
pônev tudi pônva -nve ž, rod. mn. pônev (ó)
1. nizka okrogla posoda za pečenje, cvrenje, navadno z dolgim ročajem: peči v ponvi; ponev z mastjo / zliti na žgance celo ponev vsebino take posode
2. okrogla, višja posoda za prenašanje, hranjenje žerjavice, zlasti pri verskih obredih: dati ponev v kadilnico; vihteti ponev z žerjavico
♦ metal. livarska ponev manjša posoda za prenašanje tekoče kovine; livarski lonec; teh. prekucna ponev električna, plinska kuhinjska naprava z vrtljivo nagibno posodo za dušenje, kuhanje
posóda2 -e ž (ọ̑)
votel predmet za prenašanje, hranjenje česa: posoda pušča; izprazniti, napolniti posodo; natočiti vodo v dve posodi; aluminijasta, lončena, pločevinasta, steklena posoda; valjasta posoda; dobro zaprta posoda; posoda iz lesa; kupiti veliko posodo za kuhanje kave; dno posode je preluknjano / nočna posoda za opravljanje male, velike potrebe v bivalnem prostoru / najprej so mu postregli s posodo juhe; pren., ekspr. jezik je le posoda pesnikovih čustev, misli
// ed. več takih predmetov, taki predmeti: pri njih imajo dovolj posode; vso posodo moramo še kupiti
// ed. več takih predmetov, taki predmeti za pripravljanje, serviranje hrane: po kosilu je pomila in pobrisala posodo; pospraviti posodo z mize; omara za posodo; stroj za pomivanje posode / jenska posoda iz jenskega stekla / kuhinjska, namizna posoda
♦ agr. ležalna posoda veliki sodi, cisterne za shranjevanje vina v kleteh; vinska posoda sodi, cisterne, steklenice; fiz. vezna posoda skupina posod, ki so med seboj pretočno povezane; teh. ekspanzijska posoda v katero se prelivajo presežki tekočine pri raztezanju; nepregorna posoda iz stekla ali gline, odporna proti visoki temperaturi; trg. bela iz porcelana, črna posoda iz železne pločevine
prehrámben -bna -o in prehrámben -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prehranjevanje, hranjenje: nimajo nobenih prehrambnih možnosti;
nove prehrambne navade / izguba prehrambne vrednosti sadja hranilne vrednosti// publ. živilski: pomembni prehrambni artikli, proizvodi / prehrambna industrija / skupni prehrambni fond
prehrána -e ž (ā) kar se potrebuje zlasti za prehranjevanje ljudi; hrana: preskrbeti prehrano za zimo;
stroški za prehrano / paziti na prehrano otrok / dietična prehrana; umetna prehrana; uravnotežena prehrana ki daje človeku v optimalnih količinah in razmerjih vse potrebne hranljive snovi// prehranjevanje, hranjenje2: dopolnilna prehrana delavcev; organizirati množično prehrano / družbena prehrana delavcev prehrana, ki jo organizira podjetje, krajevna skupnost ipd.
prehranjeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prehranjevanje, hranjenje: velike prehranjevalne potrebe / ugotoviti prehranjevalno pot pri živalih
púšica tudi púščica -e ž (ū; ȗ)
1. škatlica, posoda za hranjenje manjših predmetov: vzeti pero, svinčnik iz pušice; spraviti nakit v pušico; lesena pušica / pušica za igle
2. vrečica ali skrinjica za zbiranje denarja v cerkvi: dajati, metati denar v pušico
♦ bot. del sporofita pri mahovih, ki vsebuje trose
registratúra -e ž (ȗ)
adm. oddelek za evidentiranje in hranjenje listin, spisov: poslati spise v registraturo; vodja registrature
// zbirka listin, spisov, evidentiranih in hranjenih na takem oddelku: prepeljati registraturo
relikviárij -a m (á)
rel. posoda za hranjenje relikvij: izdelati relikviarij; zlat relikviarij; relikviarij v obliki skrinjice
shranjeválnik -a m (ȃ)
kar služi za hranjenje, shranjevanje česa: shranjevalnik toplote v avtomobilu; zimski vrt je lahko dodatni shranjevalnik toplote / prenosni shranjevalnik slik
sílos -a m (ȋ)
naprava v obliki stolpa za hranjenje, skladiščenje snovi v razsutem stanju: zgraditi silos; silosi in hladilnice / žitni silos; silos za cement, premog
// agr. stolp, jama za konzerviranje zelene krme: spraviti krmo v silos; vrenje krme v silosih
skladiščnína -e ž (ī)
pristojbina za hranjenje blaga v skladišču: plačati skladiščnino
špárovec -vca m (á) nižje pog. 1. manjša zaprta posoda z režo, skozi katero se spušča denar, namenjen za hranjenje; hranilnik: dajati denar v šparovec;
šparovec je že poln 2. varčen človek: imeli so ga za šparovca
● star. šparovec cerovca najde varčen človek ima pogosto zapravljive naslednike
tánk -a m (ȃ)
1. oklepno vozilo z gosenicami in zgornjim vrtljivim delom s topovsko cevjo in včasih z mitraljezom: streljati iz tanka; zlesti v tank; s tanki oborožena enota; ropot tankov; voznik tanka; napad na tanke / lahki, težki tank
2. v vozilo vgrajena posoda za pogonsko gorivo: napolniti tank z bencinom; prazen tank; tank avtomobila, letala / bencinski tank
// velika zaprta kovinska posoda za hranjenje tekočin: imeti v tankih mleko, vino; tanki in sodi
3. navt. zaprt prostor ali del zaprtega prostora pri plovilih za shranjevanje ali prevažanje tekočin: hraniti pitno vodo v tanku; tanki za tekoči tovor; tanki na tankerju / balastni tank v katerega se načrpa morska voda za obremenitev premalo obtežene ladje; vzgonski tanki doka s katerimi se uravnava višina doka
terminátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na terminator 1: terminatorski duh; terminatorska igrica; terminatorsko početje / terminatorska tehnologija tehnologija, s pomočjo katere se z gensko spremembo doseže samouničenje semena rastlin in s tem onemogoči hranjenje semena za naslednjo setev
tòk2 tudi tók tóka m (ȍ ọ́; ọ̑)
vrečica ali škatlica za hranjenje majhnih predmetov: spraviti očala v tok; usnjen tok za nalivno pero; tok s ključi
// podolgovata priprava za hranjenje, nošenje predmetov, ki se tesno prilega predmetu: spraviti dežnik v tok; tok za pištolo
trezór -ja m (ọ̑)
posebno zavarovan prostor v banki za shranjevanje denarja, dragocenosti: zavarovati trezor z alarmno napravo; vlomilci so hitro odšli iz trezorja / bančni trezor; nočni trezor z vratci na zunanji strani stavbe, skozi katera se lahko spusti kaj v hranjenje v neuradnem, nočnem času
// kovinski predal, omarica za shranjevanje denarja, dragocenosti: odpreti trezor; vgraditi trezor; spraviti nakit v trezor
túl1 -a m (ȗ)
cevasta priprava za hranjenje, nošenje puščic: napolniti tul s puščicami; obesiti si tul čez rame; lesen, usnjen tul / vtakniti nož v tul v nožnico
// kar je po obliki temu podobno: zatakniti baklo v tul / zviti papir v tul v cev, tulec
♦ etn. pastir trobi na tul, v tul na rog, v rog iz lubja
túlec -lca m (ȗ) 1. cevasta pripravaa) za hranjenje, nošenje puščic: obesiti si tulec čez rame;
potegniti puščico iz tulca b) za hranjenje, nošenje česa sploh: spraviti šivanke v tulec;
izročiti komu diplomo v tulcu;
kovinski, plastičen tulec / tulec za kvačko; tulec za zobno ščetko c) kot del naboja, ki ostane po izstrelitvi krogle: vojaki so pobirali tulce;
stresti smodnik iz tulca;
medeninast tulec // cevast predmet, element, v katerega se kaj da, vstavi: svinčnik, podaljšan s tulcem; vtakniti svečo v tulec svečnika / nekdaj tulec za cigarete papirnata cevka, ki se napolni s tobakom, da nastane cigareta// kar ima cevasto obliko sploh: zviti papir v tulec / model (za potico) s tulcem 2. tuljava: naviti sukanec na tulec / tekstilni tulec 3. knjiž. tok2:
tulec za očala / tulec za pištolo 4. knjiž. kornet: kepica sladoleda v tulcu / testeni tulec 5. teh. kos cevi, odrezan pravokotno na vzdolžno os: povezati, stisniti s tulcem / spojni tulec; tulci vezalk za čevlje 6. obrt. polizdelek iz klobučevine, iz katerega se oblikuje klobuk: valjati tulce;
klobučevinasti tulci / moški, ženski tulec // temu polizdelku podobno pokrivalo: pokriti si glavo s tulcem
♦ bot. večji ovršni list, ki obdaja socvetje; igr. beseda, ki je navadno somerni notranji del kake druge daljše besede; lov. past iz votlega debla in težkega ošiljenega kola, ki usmrti žival; zool. trden, na spodnjem koncu cevast osrednji del ptičjega peresa
uporábljati -am nedov. (á) 1. delati, da kaj opravlja določeno delo, nalogo in s tem zadovoljuje potrebe koga: starega avtomobila že dolgo ne uporabljajo, zato je zarjavel;
kopalnico uporabljajo gostje in domači;
razkužiti predmete, ki so jih uporabljali bolniki;
orodje, ki se dosti uporablja, se obrabi;
imeti pravico uporabljati kaj / te čevlje uporablja le v dežju nosi; prosil ga je, če sme uporabljati njegovo kolo se voziti z njim; to pot uporabljajo vsi vsi hodijo, se vozijo po njej; ti predpisi se redko uporabljajo po njih se redko ravna; če ne boš roke uporabljal, bo oslabela delal, gibal z njo; napisati navodila, kako se stroj uporablja se ravna z njim// delati, da kaj prinaša koristi, daje rezultate: uporabljati naravna bogastva; uporabljati zbrani denar / uporabljati izkušnje, znanje 2. delati, da je kaj pripomoček pri kakem opravilu, dejavnosti: pri pomivanju uporablja krtače in krpe;
uporabljati pri jedi pribor;
pri prevajanju uporablja slovar;
navedel je vire, ki jih je uporabljal pri pisanju knjige / v stanovanju uporabljajo copate hodijo v njih / pri zasliševanju so uporabljali različne metode / v kmetijstvu uporabljajo umetna gnojila; taki vagončki se uporabljajo v rudniku jih imajo za prevoz / tedaj so uporabljali samo orodje iz kamna imeli, poznali / ličil ne uporablja; uporablja le preizkušena zdravila // delati, da je kaj sredstvo za dosego česa: uporabljal je tudi silo, da bi ga prepričal / uporabljati izjave v svojo korist; uporabljati dokaze proti nasprotniku / uporabljati kaj za kak namen 3. delati, da kaj nastopa v sporočilu: uporabljati v govoru narečne besede;
uporabljati uveljavljene strokovne izraze / uporabljati materni jezik sporazumevati se v njem4. v zvezi z za delati, da je kaj sredstvo za izdelavo, pridobivanje česa: uporabljati kuhano govedino za polpete;
uporabljati pšenico za krušno moko;
debelejše blago se uporablja za plašče // z glagolskim samostalnikom izraža, da je kaj predmet dejavnosti, kot jo določa samostalnik: uporabljati kamenje za nasipanje; uporabljati plin za kuhanje; ta snov se uporablja za razkuževanje s to snovjo se razkužuje / to posodo uporabljajo za vodo za hranjenje vode / uporabljati zakon za varstvo zakonitosti // z oslabljenim pomenom, v zvezi z za, kot izraža, da je kaj namenjeno za to, kar določa samostalnik: uporabljati denar kot menjalno sredstvo; bil mu je spremljevalec, uporabljal pa ga je tudi za tajnika; uporabljati hrastov panj kot tnalo; to olje se uporablja kot topilo
● ekspr. spretno uporablja jezik govori; ekspr. še ne zna uporabljati pameti samostojno misliti; ekspr. pogosto je uporabljal palico jih je tepeluporabljajóč -a -e:
uporabljajoč različne metode, sta dobila isti rezultat; dolbsti deblo, uporabljajoč ogenj
uporábljan -a -o:
pogosto uporabljan izraz; dosti uporabljana bližnjica
vinotéka -e ž (ẹ̑)
urejen prostor za hranjenje, prodajo ustekleničenih kakovostnih vin: urediti vinoteko; kupovati vino v vinoteki
vitrína -e ž (ȋ)
kos pohištva z eno stekleno steno ali več za razstavljanje, shranjevanje zlasti manjših predmetov: odkleniti, odpreti vitrino; hraniti zbirko porcelana v vitrini / muzejske vitrine; razstavna vitrina
// temu podobna priprava v trgovinah za prikaz prodajnih predmetov: vitrina z urami in nakitom; vitrine s slaščicami / hladilna vitrina z vgrajeno hladilno napravo za hranjenje hitro pokvarljivih živil v trgovini
vôden2 -dna -o prid. (ó)
nanašajoč se na vodo: vodna kapljica; vodna para / vodni izvleček izvleček, dobljen z vodo; vodna raztopina / vodni objekt; vodni števec; vodni zbiralnik; vodna črpalka / vodna pipa v orientalskem okolju pipa, pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo / vodni izvir, tok; vodna gladina / vodne ptice, rastline / vodni promet; vodno gospodarstvo / vodno letalo letalo, ki vzleta in pristaja na vodi; hidroplan; vodno smučanje drsenje po vodni gladini, pri katerem se smučar drži za vrv, ki jo vleče motorni čoln / vodno mesto večje središče z vodnim parkom, z več vrstami vodne zabave / vodna energija energija določene količine površinskih vodnih tokov; vodna moč moč, ki jo ima vodni tok pri padcu
♦ bot. vodna kreša vodna rastlina z razraslim steblom in cveti v socvetju, Nasturtium; vodna kuga vodna rastlina z listi, nameščenimi v vretencih, in dolgopecljatimi cveti, Elodea canadensis; vodna leča vodna rastlina z zelo majhnimi, listom podobnimi stebelci, Lemna; elektr. vodna elektrarna hidroelektrarna; fiz. vodni kalorimeter; friz. vodna ondulacija ondulacija, pri kateri se mokri lasje oblikujejo v določeno pričesko; gastr. vodni žličnik žličnik iz moke, jajc in vode; geogr. vodna jama kraška jama, v kateri teče voda; vodno stanje višina gladine reke, jezera v določenem času glede na povprečje; grad. vodni padec višinska razlika med gladino vode pred vodno napravo in za njo; kem. vodni plin plinasta zmes ogljikovega monoksida in vodika, ki se uporablja kot sintezni in kurilni plin; vodno steklo topno steklo; lov. vodna perjad race, gosi; navt. (vodna) brazda sled za ladjo; vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok ladje; tovorna vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok polno natovorjene ladje; papir. vodni znak v mokro papirno snov vtisnjen znak na bankovcu, pisalnem papirju, viden pri presvetlitvi; pravn. vodno pravo predpisi o uporabi in zaščiti vod; strojn. vodni ris znak za najnižjo varno višino vodne gladine v parnem kotlu; vodni stroji vodne turbine, vodne črpalke; vodna turbina turbina, ki spreminja pogonsko energijo vode v mehansko delo; šport. vodne smuči; teh. vodni plašč prostor med dvema stenama, napolnjen s paro, vodo, za gretje, hlajenje; vodni stolp zaprta betonska ali kovinska posoda na betonskem stebru, stebrih za zbiranje, hranjenje vode; vodna tehtnica kratka letev z vdelano cevko, delno napolnjeno s tekočino, za določanje vodoravne lege; vodno kolo priprava v obliki kolesa z lopatami ali s korci, ki izkorišča vodno energijo za pogon stroja, naprave; um. vodna barva barva, pri kateri se za vezivo uporablja vodna raztopina lepil; zool. vodni pajek pajek, ki živi v zvonasti mreži pod vodo, Argyroneta aquatica; vodni pljučarji; vodna kokoška srednje velika vodna ptica sive barve s črno glavo in črnim vratom; črna liska; sam.:, pog. napravite mi vodno vodno ondulacijo
vodohrán -a m (ȃ)
teh. zaprta betonska ali kovinska posoda za zbiranje, hranjenje vode: graditi vodohran / zemeljski vodohran v zemlji; stolpni vodohran na betonskem stebru, stebrih
zídanica -e ž (í)
manjša stavba v vinogradu za hranjenje vina: iz zidanice je slišati petje; pobočje je polno belih zidanic
zorênje -a s (é)
glagolnik od zoreti: zorenje grozdja; čas zorenja / zorenje uskladiščenega sadja / zorenje mesa, sira, vina / biološko, čustveno, duševno, spolno zorenje mladostnika; zorenje osebnosti / leta režiserjevega zorenja
♦ obrt. zorenje gline hranjenje zdrobljene gline, zlasti opečne, v betonski jami, da postane ta enakomerno vlažna in zrnata
Sprotni slovar slovenskega jezika
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bidón samostalnik moškega spola1. plastična posoda, navadno valjasta, za hranjenje in pitje pijače, zlasti med športno aktivnostjo
2. narečno primorsko plastična posoda za hranjenje in prenašanje pijače
hranílnik SSKJ² samostalnik moškega spolanaprava ali objekt za hranjenje energije, zlasti električne, toplotne
ETIMOLOGIJA: hraniti
hŕčkanje samostalnik srednjega spola1. ekspresivno hranjenje, zbiranje česa, zlasti nepotrebnih stvari, v večjih količinah
2. ekspresivno spanje, stanje nedejavnosti, neaktivnosti
hŕčkov pridevnik1. ki je v zvezi s hrčkom, pripada hrčku
2. iz biologije ki je v zvezi z gobo z vijugasto nagubanim rdeče rjavim klobukom nepravilne oblike in svetlejšim betom
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
hraníti1 in hrániti -im in hrániti -im nedov. hráni -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; hránil -íla in -il -ila, hránit, hránjen -a; hránjenje; (hránit) (í/ȋ/á á; á ȃ) koga/kaj ~ bolnika; ~ živino krmiti; redk. Še vedno ga ~i oče preživlja, vzdržuje
hraníti se in hrániti se -im se in hrániti se -im se (í/ȋ/á á; á ȃ) z/s čim ~ ~ z rastlinsko hrano
kletárstvo -a s, pojm. (ȃ) |predelovanje, hranjenje vina|
relikviárij -a [ija] m z -em (á) ver. |posoda za hranjenje relikvij|
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024
deponènt -ênta
m kdor kaj izroči v hranjenje za določeni čas
dojênje -a
s hranjenje otroka, mladiča tako, da sesa mleko pri materiSINONIMI:
knj.izroč. hranitev pri prsih
etuí -ja
m vrečici podobna škatlica za hranjenje majhnih predmetov
hranílnik -a
m manjša zaprta posoda z režo, skozi katero se spušča denar, namenjen za hranjenje
hránjenje1 -a
s1.
dejstvo, da je kaj kje spravljeno za kasnejšo uporabo 2.
dejstvo, da je kaj spravljeno kje za določeni čas
hránjenje2 -a
s dajanje hrane komu
kòš kôša
m1.
višja, navadno spodaj zožena pletena posoda za hranjenje, odlaganje, prenašanje stvari 2.
pletena posteljica za dojenčka 3.
čeb. pleteni čebelji panj, navadno kopaste oblike
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: jamborni koš prsni koš
košára -e
ž večja pletena posoda različnih oblik za prenašanje ali hranjenje česa, navadno z enim ročajem GLEJ ŠE SINONIM: košGLEJ ŠE: koš
ležarína -e
ž pristojbina za hranjenje blaga, pošiljke, ki je lastnik, naslovnik ne prevzame takojSINONIMI:
ležnina,
redk. ležarinska pristojbina
nóžnica -e
ž1.
cevasta priprava za hranjenje, nošenje noža ali nožu podobnega orožja 2.
anat. cevasti del spolnega organa, ki poteka od zunanjega spolovila do maternice
óder ódra
m1.
vzvišeni prostor, navadno iz desk 2.
proti gledalcem odprti vzvišeni prostor v gledališču, koncertni dvorani 3.
podstrešni prostor v gospodarskem poslopju za hranjenje sena
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: delovni oder nihalni oder
perésnica -e
ž priprava za hranjenje, nošenje nalivnega peresa, svinčnika
pítanje -a
s hranjenje z dajanjem hrane v ustaSINONIMI:
hranjenje po žlici
posóda2 -e
ž1.
votel predmet za prenašanje, hranjenje česa 2.
ed. celota takih predmetov za pripravljanje, serviranje hrane
tánk -a
m1.
v vozilo vgrajena posoda za pogonsko gorivoSINONIMI:
rezervoar za gorivo
2.
velika zaprta kovinska posoda za hranjenje tekočin
tòk2 tóka
m podolgovata priprava za hranjenje, nošenje predmetov, ki se tesno prilega predmetu
túlec -lca
m cevasta priprava za hranjenje, nošenje puščic
vinotéka -e
ž urejen prostor za hranjenje, prodajo ustekleničenih kakovostnih vin
zídanica -e
ž manjša stavba v vinogradu za hranjenje vina
Slovar neglagolske vezljivosti
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ústaústsamostalnik srednjega spolaodprtina za hranjenje in tudi govorjenje
- usta koga/česa
- , usta s čim
- , usta za kaj
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
cistȇrna -e ž
skrínja -e ž
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
hránjenje, n. 1) das Aufbewahren; — das Sparen; — 2) das Ernähren; — prim. hraniti.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
rámba -e ž shramba, hranjenje: Csi kaj na pouſzodo ali na rámbo vzememo KŠ 1754, 50
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
cebuh [cǝbúh]
samostalnik moškega spola- vedro za gašenje
- usnjena vreča za hranjenje tekočin; meh
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
skrinja -e ž skrinja: skrinia im. ed. Stariga Teſtamenta je bila ena podoba tiga S. Rus. T. ǀ Taista skrinja im. ed. te Israeliterje je shegnala, te Betusamiterje je pobila ǀ ta Malik Dagon, inu ta Arca, ali skrjnia im. ed. tiga Gospuda nemorio vukapaj prebivat pod eno ſtreho ǀ ſkrinia im. ed. Boshja, inu General Ioab Stoy na puli v'ſhoterjoh ǀ ta shrinja im. ed. Boshia je imela is voſa dol paſti ǀ tvoja skrjuia im. ed. je dobru ſaperta, inu ſaklenena, de tatije okraſti tebe nemoreo ǀ Oza dokler ſe je bil podſtopil dotekniti te skrinie rod. ed. Boshje prezej je bil mertvu okuli padil ǀ preusetnu ſe je bil podstopel h'tej Skrinij daj. ed. Boshij perblishat ǀ Drugi bodo S. Bernarda perglihali ti skryni daj. ed. ſtariga Teſtamenta ǀ Skrinio tož. ed. Boshio Sò ijm bily vſeli ǀ Mojſses je bil sturil to skrinjo tož. ed. Boshjo poslatiti ǀ ſo vſelej shli molit k' tej Uti Boshy, v' kateri ſo hranili to Arco; ali Scrinjo tož. ed. Boshjo ǀ eno shrinjo tož. ed. v'taisti sagledajo ǀ je en Kamen v'shkrinio tož. ed. vergel ǀ h'Konzu lejta gre v'skrinio tož. ed. gledat ǀ v'taisti skrini mest. ed. ſe najde ena arznja sa vſe bolesni ǀ v'shrinij mest. ed. najdejo ſerce leshati ǀ pred leto skrinio or. ed. od veſſelja, inu andohti je skakal ǀ Prèd taisto zhudno, inu S: Skrinjo or. ed., ſo bijshali ti ſaurashniki ǀ vidio shpampet vus polomnen, skrinje tož. mn. vſe resverſhene ǀ Tishler nemore jejſti dellu ſvojh rok, namrezh skrinje tož. mn., olmare, inu mise ǀ gredò v'skrijnie tož. mn. gledat ǀ ſo bilij shli po skriniah mest. mn. denarje ijskati ← stvnem. scrīni ‛skrinja’ ← lat. scrīnium ‛tok, podolgovata okrogla škatla za hranjenje knjižnih zvitkov, mazil ipd.’; → arka
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bokal -a (bokal, bukal) samostalnik moškega spola1. posoda za hranjenje in nalivanje tekočin; SODOBNA USTREZNICA: vrč, bokal
1.1 taka posoda kot prostorninska mera; SODOBNA USTREZNICA: bokal
FREKVENCA: 20 pojavitev v 9 delih
cajna -e samostalnik ženskega spola pletena posoda različnih oblik za prenašanje ali hranjenje česa; SODOBNA USTREZNICA: košara
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
dojenje -a (dojene) samostalnik srednjega spola hranjenje otroka z lastnim mlekom; SODOBNA USTREZNICA: dojenje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Kamnarski terminološki slovar
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
máceljski peščenják -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
cilínder -dra m
éndotraheálna kaníla -e -e ž
enterálna prehrána -e -e ž
klistír -ja m
prèdanalízni vplívi -ih -ov m
Urbanistični terminološki slovar
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bazén -a m
vôdni zbirálnik -ega -a m
zbírni cénter za odpádke -ega -tra -- -- m
Terminološki slovar uporabne umetnosti
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Tolkalni terminološki slovar
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nosílec pálic -lca -- m
tók za pálice -a -- -- m
Botanični terminološki slovar
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
arídoaktívna rastlína -e -e ž
génska bánka -e -e ž
hránjenje dedníne -a -- s
kríoprezervácija -e ž
súbkultivíranje -a s
vezíkel -kla m
Gledališki terminološki slovar
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
garderóba -e ž
kostúmski fúndus -ega -a m
lútkovni fúndus -ega -a m
pohíštveni fúndus -ega -a m
prirôčno skladíšče kulís -ega -a -- s
rekvizitárna -e ž
rekvizítni fúndus -ega -a m
scénski fúndus -ega -a m
Čebelarski terminološki slovar
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
skladíščna posóda za méd -e -e -- -- ž
sprédnja čeljúst -e -i ž
Geografski terminološki slovar
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
cistêrna -e ž
kapníca -e ž
poplávni bazén -ega -a m
seník -a m
skálnata cistêrna -e -e ž
stéljnik -a m
stóg -a m
Planinski terminološki slovar
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čútara -e ž
jeklénka -e ž
kaníster -tra m
méh -a m
plasténka -e ž
posóda za vôdo -e -- -- ž
tábor -a m
têrmovka -e ž
Slovenski smučarski slovar
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kompresíjska vréčka -e -e ž
mazálni prôstor -ega -óra m
vzdrževánje -a s
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nožnica ► ˈnọːžėnca -e ž
peravnica ► peˈraːvn̥ca -e ž
posoda ► pȯˈsọːda -e ž
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Nenavadna slovenščina v medicinskih vedahMed študijem profesorji pogosto uporabljajo za ledvici ednino, čeprav je bilo jasno, da gre za dvojino:
Primer:
Ledvica filtrirajo kri. Kri se filtrira skozi ledvica.
Ali gre tu za arhaizem? Je tovrsten stavek sploh kdaj ustrezen?
Podobno se uporablja tudi "ledvice" (množina, čeprav sta dve) - ali je to le pogovorna oblika?
Podobno, pogosto zasledim v medicinskem izrazoslovju, da je nekdo "pospan". Ali je "pospan" slovenska beseda? Gre morda za arhaično besedo (sprašujem, ker je ne poznam).
Nenavadna slovenščina v medicinskih vedah: »ledvica« in »pospan«Med študijem profesorji pogosto uporabljajo za ledvici ednino, čeprav je bilo jasno, da gre za dvojino:
Primer:
Ledvica filtrirajo kri. Kri se filtrira skozi ledvica.
Ali gre tu za arhaizem? Je tovrsten stavek sploh kdaj ustrezen?
Podobno se uporablja tudi "ledvice" (množina, čeprav sta dve) - ali je to le pogovorna oblika?
Podobno, pogosto zasledim v medicinskem izrazoslovju, da je nekdo pospan. Ali je pospan slovenska beseda? Gre morda za arhaično besedo (sprašujem, ker je ne poznam).
Terminološka svetovalnica
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Podatkovni predal
Zanima me, kateri slovenski termin bi lahko ustrezal češkemu terminu datová schránka . Termin označuje elektronsko storitev, ki se uporablja za elektronsko dostavo uradnih dokumentov poslovnim in fizičnim subjektom na Češkem. Ali bi temu terminu lahko ustrezal podatkovni nabiralnik ali elektronski nabiralnik upravnih dokumentov ?
Število zadetkov: 146