bóskopski -a -o prid. (ọ̑) agr., v zvezi boskopski kosmač zimsko jabolko s hrapavo lupino rjaste barve:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
cèr cêra m (ȅ é) bot. hrast z zelo hrapavo skorjo in bodičasto želodovo skledico, Quercus cerris: spomladi hrast in cer zadnja vzbrstita
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
cer ► ˈcer -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ciganka ► ciˈgaːŋka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ciganko ► ciˈgaːŋkȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
grápa -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
grób2 -a -o stil. -ó prid. (ọ̑ ọ̄) 1. ki ni dokončno izdelan, obdelan: groba keramika;
obleka iz grobe volne;
grobo platno / zaviti v grob papir ki nima gladke površine / pulover z grobim vzorcem ki daje videz neizdelanosti / cesto so posuli z grobim peskom debelim2. ki v odnosu do ljudi na žaljiv način kaže svoje negativne lastnosti: grob človek;
zelo grob je do staršev / spet je bil grob z njo / grob dovtip; ima precej grobe navade 3. narejen, sestavljen po približni oceni: grobi predračuni;
groba delitev prebivalcev na poljedelce in delavce v industriji / o njem si je že ustvaril grobo sliko / po grobih ocenah zaostaja produktivnost za več odstotkov / problem so prikazali le v grobih obrisih 4. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: to je groba kršitev sporazuma;
naredil je grobo napako
♦ grad. grobi omet omet iz debelejšega peska; les. groba obdelava lesa začetna faza obdelave; petr. grobo zrno zrno z večjim premerom; strojn. groba pila pila, ki pusti površino hrapavo, raskavogróbo tudi grobó prisl.:
igrali so precej grobo; zelo grobo se izraža; grobo kršiti zakon; grobo mleta moka
gróbi -a -o sam.:
na grobo tkano platno; načrti so v grobem že izdelani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
hrápav -a -o prid. (á) 1. ki ni gladek: hrapav les, papir;
hrapava lupina, skorja;
hrapava površina / hrapava koža; od dela ima hrapave roke 2. hripav, hreščeč: spregovoril je s hrapavim glasom / ekspr. pismo je napisano v hrapavem slogu v ne popolnoma oblikovanemhrápavo prisl.:
hrapavo govoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
hrapáviti -im nedov. (á ȃ) delati kaj hrapavo: hrapaviti cestišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
hrápavo nač. prisl. (á) redk. ~ govoriti hripavo, hreščeče
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
hrápavo prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024
klepáti klépljem nedov., klêplji klepljíte; klêpal (á ẹ́) 1. z udarci kladiva tanjšati, ostriti rezilo: klepati koso, srp / kosec kleplje; pren., ekspr. kleplje nas usoda // z udarci kladiva oblikovati, obdelovati pločevino: klepati žleb 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom tolči, udarjati: raje grem na cesto kamenje klepat;
klepati po nakovalu / detel kleplje na deblu / čutil je, kako mu kleplje srce // slabo, neveščea) igrati (na klavir): že spet kleplje / slabš. nehaj že klepati igratib) tipkati: kleplje v pisarni / slabš. sedeli smo za pisalnimi stroji in klepali kakor za stavo tipkali3. ekspr. počasi, okorno stopati: ob palici je klepal po tlaku 4. ekspr. jesti (enolično, slabo): klepati fižol;
v petek in svetek klepljejo krompir
● ekspr. smrt že kleplje koso zanj kmalu bo umrl; pog., slabš. spet kleplje verze sestavlja, piše; slabš. nekoliko kleplje ruščino govori, zna govoriti; ekspr. to so klepali o njem grdo govorili, ga opravljali
♦ lov. divji petelin kleplje poje začetni del svojega speva; obrt. klepati mlinski kamen z udarci kladiva mu dajati hrapavo površino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
klepati ► kˈleːpat kˈlẹːpl’en nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
kompirjevka ► kȯmˈpėːrjefka -e in krȯmˈpėːrjefka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
kompirjevko ► kȯmˈpėːrjefkȯ -a in krȯmˈpėːrjefkȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
kosmáč -a m (á) 1. trajno zimsko jabolko s hrapavo lupino, navadno rjavkaste barve: za zimo se je preskrbel z bobovci in kosmači / na vrtu ima kosmače
♦ agr. boskopski kosmač zimsko jabolko s hrapavo lupino rjaste barve2. kosmata žival, navadno medved; kosmatinec: iz gozda se prikaže kosmač 3. les. skobljič z zaokroženim rezilom za grobo skobljanje: uporabljati kosmač
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
kosmáčka -e ž (ȃ) sad s hrapavo lupino, zlasti jabolko, hruška: nabrati kosmačke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
kríšpati -am nedov. (ȋ) nižje pog. tepsti, pretepati: krišpal ga je z bičem
♦ usnj. krišpati usnje obdelovati ga tako, da postane lice nekoliko hrapavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
krȋšpati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
krompírjevka krompírjevke samostalnik ženskega spola [krompírjeu̯ka] 2. voda, v kateri se je kuhal krompir
4. okrasni grm ali manjše drevo s suličastimi listi in modrimi, vijoličastimi ali belimi cvetovi z rumenim osrednjim delom in kroglasto krošnjo; primerjaj lat. Solanum rantonnetii, Lycianthes rantonnetii; SINONIMI: iz botanike rantonetijeva krompirjevka
5. neužitna kroglasta goba z debelo hrapavo ovojnico bele ali rjavkaste barve in brez beta; primerjaj lat. Scleroderma citrinum
STALNE ZVEZE: rantonetijeva krompirjevka ETIMOLOGIJA: ↑krompir
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
krtáča krtáče samostalnik ženskega spola [kərtáča] 1. priprava za čiščenje, pri kateri so navadno v leseno, plastično osnovo vstavljeni šopi ščetin, žice1.1. temu podoben pripomoček za česanje, nego telesa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kardätsche ‛glavnik za česanje volne, čohalnik za konja’, iz kardätschen ‛česati volno’, prevzeto iz it. cardeggiare, iz carda ‛glavnik za česanje volne’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
leščúr -ja m (ú) zool. morska školjka z veliko klinasto, hrapavo lupino, Pinna nobilis: naravna rastišča leščurjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
líči -ja m (ȋ) subtropsko sadno drevo s temnozelenimi svetlečimi listi ali njegov sad z grobo, hrapavo, rdečkasto lupino: povezovati sadeže ličija v šope;
ananas, kivi in liči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
lomíti lómim nedov. (ī ọ́) 1. s silo, pritiskom delati iz česa trdega nepravilne dele: lomiti dračje;
rezati in lomiti kruh;
spomladi se led na reki lomi;
suhljad se lomi pod nogami / vihar lomi drevje ga podira, ruje; mu lomi veje; dal je palico čez koleno in jo lomil jo poskušal zlomiti; v jezi je divjal in lomil pohištvo grdo ravnal z njim, ga razbijal; pod težo se je deska začela lomiti je začela kazati znake, da se bo prelomila / ekspr.: pomol je lomil valove; morje se lomi ob pečinah; pren., knjiž. val ekspresionizma se je že lomil // s silo, pritiskom delati, da kaj trdega ni več s čim zraščeno, skupaj: otroci lomijo mladike v grmu; burja lomi ledene sveče; veter je lomil veje; veje se lomijo pod težkim snegom; lomiti koruzo lomiti koruzne storže s stebla / lomiti granit, kamen, marmor pridobivati uporabne kose iz žive skale2. nav. 3. os. povzročati zvijanje telesa, udov: spet ga lomi božjast;
krč jo lomi;
vse telo mu lomijo krči / brezoseb.: včeraj ga je spet lomilo imel je napad božjasti; ekspr. gledalce je kar lomilo od smeha zvijali, pripogibali so se / z oslabljenim pomenom otrok ni zdrav, božjast ga lomi ima božjast, je božjasten3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa osebek: jeza ga lomi;
krčevit jok jo je lomil;
togota ga lomi / jeza ga lomi, ker ni bil izvoljen jezi se; taka radovednost me lomi, da moram pogledati // polaščati se, lotevati se: komaj gleda, tako ga lomi spanec / kašelj ga je začel lomiti; že prej ga je lomil smeh, zdaj pa se je zakrohotal 4. publ. odpravljati, premagovati, uničevati: lomiti preživele nazore;
lomiti stare družbene odnose, tradicijo;
doslej ustaljena praksa se je začela lomiti;
predsodki se lomijo 5. slabš. slabo znati, obvladovati kak jezik, zlasti v govorjeni obliki: za silo je lomil angleščino;
lomil je celo nekoliko po slovensko 6. pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: če ga bo še naprej lomil, bo izključen;
mladina ga lomi / to smo ga lomili / njegova žena ga lomi z drugimi; lomi ga, kot da ne bi bil poročen se družabno, erotično izživlja// delati napake: igralec ga je pri premieri lomil; pri šolski nalogi sem ga strašno lomil / godba je dobro igrala, le boben ga je malo lomil / trdil je, da ga trgovina lomi 7. publ., v zvezi lomiti kopja zelo si prizadevati za kaj; bojevati se: lomiti kopja za pravico / zaradi tega se z njim ne splača lomiti kopja prepirati se8. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: menda se bosta ločila. Ne lomi ga;
ali si zdaj jezna name? Nikar ga ne lomi;
tega izpita ne bom nikoli naredil. Kaj ga pa lomiš
● ekspr. težko delo človeka lomi zelo utruja; pog., ekspr. letos ga vreme lomi je slabo, nestalno vreme; zastar. tega vprašanja ne bom rešil, naj si še tako lomim glavo belim; knjiž. pili sta kavo in lomili bel kruh jedli; čakal je in nestrpno lomil prste z roko krčevito pregibal prste druge roke; jokala je in (si) lomila roke, lomila z rokami delala krčevite gibe, izražajoč žalost, obup; ekspr. pri tej nalogi si bo lomil zobe jo bo težko reševal; ekspr. medved je lomil skozi goščavo lomastil; knjiž. razbojniki lomijo v hišo vdirajo, vlamljajo
♦ agr. lomiti lan s posebno pripravo lomiti laneno slamo pri pridobivanju prediva; fiz. prozorno telo lomi svetlobo povzroča spremembo smeri valovanja pri vstopu vase; tisk. lomiti urejati, razvrščati stolpce stavka (v strani); usnj. lomiti usnje obdelovati ga tako, da postane lice nekoliko hrapavolomíti se
1. biti lomljiv: koruzni kruh se lomi / lasje, nohti se mu lomijo
2. ekspr. pripogibati se, zvijati se: ponižno je pozdravljal in se lomil v pasu; tako so se smejali, da so se kar lomili / lomiti se od smeha, v joku, v smehu
3. biti ostro ukrivljen: črta se lomi; reka se lomi; cesta se lomi navzdol; rov se ostro lomi / topol meče dolgo senco, ki se lomi ob zidu
♦ fiz. svetloba, zvok se lomi spreminja smer pri prehodu v drugo snov
4. knjiž., ekspr. izgubljati trdnost, moč: njen ponos se lomi; doslej ustaljena praksa se je začela lomiti; njegova upornost se lomi / lomiti se v sebi
● glas se mu je lomil od ganjenosti, razburjenja govoril je pretrgano, s prekinitvami; ekspr. ob tujem izrazu se mu je lomil jezik težko ga je izgovarjal; ekspr. v njem se vse maje in lomi doživlja velike duševne krize; ekspr. dve uri sem se lomil po tistem kamenju (težko) hodil
lomèč -éča -e:
jokala je, lomeč (si) roke; plaz se vali v dolino, lomeč smreke kot bilke; stal je v zadregi, lomeč v roki vžigalico; pokanje lomečega se ledu
lómljen -a -o:
lomljena vrsta hiš / lomljeni kamen; lomljeni oklepaj iz dveh ležeči črki V podobnih znakov; lomljena črta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
matírati2 -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj medlo, motno: matirati kovino, les, pohištvo matíran -a -o:
matirana žarnica; matirano pohištvo
♦ teh. matirano steklo steklo s hrapavo površino, ki omogoča bolj enakomerno razprševanje svetlobe; tekst. matirana tkanina tkanina, ki ji je odvzet lesk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ohrapáviti -im dov. (á ȃ) narediti kaj hrapavo: površino so ohrapavili s peskanjem;
ohrapaviti cestišče v predoru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ozŕniti -im dov. (r̄ ȓ) obrt. narediti površino hrapavo, jamičasto: ozrniti stopnice ozŕniti se knjiž.
dobiti zrna: klasi so se že ozrnili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ozŕniti -im
dov.kaj obrt. narediti površino hrapavo, jamičasto SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024
píla -e ž (í) orodje z vzporednimi grebeni po površini za obdelovanje kovinskih predmetov: nasaditi pilo;
ostre robove je izgladil s pilo;
s pilo izpiliti ključ, obroček / ploščata, trikotna pila
♦ strojn. groba pila ki pusti površino hrapavo, raskavo; nožasta pila ki ima v prečnem prerezu obliko ozkega trikotnika; teh. nasekati pilo narediti vzporedne grebene na pili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
potípanka samostalnik ženskega spolaknjiga za otroke, ki omogoča zaznavanje predstavljene vsebine s tipanjem SINONIMI: tipanka
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
razdrápati -am in -ljem dov. (ā) 1. ekspr. poškodovati, uničiti: močno deževje je razdrapalo cesto;
pren. stiske so razdrapale njegovo dušo 2. star. razpraskati: razdrapati obraz;
z nohti razdrapati 3. nar. raztrgati, razcefrati: razdrapati blago, papir razdrápan -a -o:
razdrapani čevlji; ves je razdrapan; razdrapana pot; od trnja razdrapane roke
● star. razdrapano lubje starega bora hrapavo, raskavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
rjávka -e ž (ȃ) 1. rjava žival, navadno kobila, krava: rjavka daje veliko mleka;
rjavka dobro nese;
napreči rjavko;
sivka in rjavka 2. mehkolistna solata zeleno-rjave barve, ki ne dela glav: rjavka ima velike rozete z rjavo-zelenimi nagubanimi listi;
berivka in rjavka / ameriška rjavka; zimska rjavka / solata rjavka 3. ekspr. ženska, ki ima rjave lase, temno polt: vitka rjavka;
rjavka in plavolaska 4. agr. hruška z rjavo hrapavo lupino, ki dozori pozno poleti ali zgodaj jeseni: za ovsenkami dozorijo rjavke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
skabrátni pêlod -ega -óda m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
sklepáti2 sklépljem dov., sklêplji sklepljíte; sklêpal (á ẹ́) z udarci kladiva stanjšati, izostriti rezilo: sklepati koso, srp;
nekoliko, ponovno sklepati
♦ obrt. sklepati mlinski kamen z udarci kladiva mu dati hrapavo površinosklepán -a -o:
sklepana kosa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
stêklo -a s (é) trda, krhka, navadno prozorna snov, ki se dobi s taljenjem kremena, sode in dodatkov: steklo se tali;
obdelovati, proizvajati steklo;
barvasto, brezbarvno, motno steklo;
drobci stekla;
posoda iz stekla / jensko steklo odporno proti visoki temperaturi in kemičnim vplivom; neprebojno steklo; optično steklo ki se uporablja pri izdelavi optičnih priprav; nož za steklo // izdelek iz take snovi, zlasti v obliki plošče: steklo je padlo na tla in se razbilo; obrisati orošena stekla; sončni mrk so opazovali skozi zatemnjeno steklo; slišalo se je žvenketanje stekel v oknih šip / povečevalno steklo preprosta optična priprava za opazovanje majhnih stvari// stekleni izdelki: kupiti steklo za zasteklitev; omara za steklo stekleno posodo / embalažno steklo; muransko steklo pihani, ročno oblikovani stekleni izdelki iz Murana
● ekspr. umakni se, saj nisi iz stekla delaš mi senco; ekspr. trgovina je vsa v steklu ima veliko steklenih elementov; ekspr. dati kaj pod povečevalno steklo natančno in vsestransko proučiti
♦ arhit. ornamentno steklo ki je na eni strani gladko, na drugi pa plastično oblikovano; avt. panoramsko steklo izbočeno vetrobransko steklo; fiz. progresivno steklo steklo očal s postopno spreminjajočo se dioptrijo; fiz., kem. kronsko steklo ki vsebuje alkalijske kovine ter kalcij in svetlobo zelo malo razklanja; svinčevo steklo ki vsebuje veliko svinca in svetlobo močno razklanja; kem. laboratorijsko steklo odporno proti kemikalijam in temperaturnim spremembam; pleksi steklo trda, lahka, prozorna umetna snov, ki se pri višji temperaturi zmehča in se da oblikovati; topno steklo v vodi topna steklasta zmes kalijevih in natrijevih silikatov; vodno steklo topno steklo; min. rusko steklo rudnina kalijev aluminijev alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom; muskovit; obrt. pihati steklo s steklarsko pipo oblikovati kroglico steklene mase v steklarski izdelek; petr. vulkansko steklo steklu podobna kamnina, ki nastane pri hitrem strjevanju lave; teh. kristalno steklo svinčevo steklo, brušeno tako, da močno lomi svetlobne žarke; matirano steklo s hrapavo površino, ki omogoča bolj enakomerno razprševanje svetlobe; okensko steklo v obliki tankih plošč, ki se uporabljajo zlasti za zastekljevanje; plosko ali ravno steklo v obliki plošč; urno steklo okrogla, izbočena steklena ploščica, ki se v laboratoriju uporablja za pokrivanje steklenih posodic; votlo steklo stekleni izdelki, oblikovani s pihanjem; zeleno steklo zelene barve za izdelavo steklenic; žično steklo z vdelano mrežo iz tanke žice; um. slikati na steklo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
svečica ► sˈvėːčėca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
šagrín -a m (ȋ) usnj. mehko usnje s hrapavo površino: izdelovati iz šagrina / strojiti šagrin / v šagrin vezana knjiga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
tŕska tŕske samostalnik ženskega spola [tə̀rska] 1. odcepljen tanek, podolgovat kos lesa, navadno s hrapavo površino1.1. tak kos lesa, na enem koncu narezan, kot pripomoček za svetenje
1.2. odcepljen droben del česa, navadno lesa
2. velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi, dvema podrepnima plavutma in svetlo progo vzdolž telesa; primerjaj lat. Gadus morhua; SINONIMI: polenovka
3. iz zoologije velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi in dvema podrepnima plavutma; primerjaj lat. Gadidae
4. ekspresivno kdor je zelo vitek, suh ali se mu to pripisuje
FRAZEOLOGIJA: suh kot trska ETIMOLOGIJA: = cslov. trěska ‛dračje, trske’, hrv. trijȇska ‛trska’, srb. tréska, rus. treská ‛polenovka’, star. in nar. tudi ‛trska, iver’, češ. tříska < pslov. *trěska ‛trska, drobir’ iz ↑treskati - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
tŕskast -a -o prid. (ŕ) 1. ki ima hrapavo, nacepljeno površino: trskasta deska 2. pokrit s trskami: od cepljenja je že ves trskast 3. ekspr. zelo suh: premalo jé, zato pa je tako trskast
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ugláditi -im dov., tudi ugladíla (á ȃ) 1. narediti kaj gladko, ravno: ugladiti hrapavo površino;
pren., ekspr. otrokom bi rad ugladil pot v življenje // slovnično, stilno izboljšati: ugladiti članek / ugladiti slog 2. nav. ekspr. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da prenehajo medsebojna nesoglasja, zahtevki: ugladil je prepir med njima
● ekspr. ugladiti komu pot v kako družbo omogočiti komu, da lažje pride, se vključiugláditi se
1. postati gladek, raven: čelo se mu je ugladilo / gube na obrazu so se ugladile postale manj izrazite
2. knjiž. postati boljši, brez zapletov, napetosti: odnosi so se ugladili
uglájen -a -o in uglajèn -êna -o
1. deležnik od ugladiti: uporabljati uglajen jezik; s tem mu je bila pot uglajena
2. ki se vede, ravna v skladu z družabnimi pravili in ne povzroča zapletov, napetosti: uglajen človek / uglajen nastop; uglajeno vedenje; prisl.: uglajeno se vesti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ugláditi -im dov. -il -ila tudi -íla, uglájen -a tudi uglajèn -êna; uglájenje tudi uglajênje (á ȃ) kaj ~ hrapavo površino; poud. ~ prepir |poravnati|ugláditi se -im se (á ȃ) Gube na obrazu so se ugladile; poud. Razmere so se ugladile |se izboljšale|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
úsnjevka úsnjevke samostalnik ženskega spola [úsnjeu̯ka] STALNE ZVEZE: rdeča usnjevka ETIMOLOGIJA: ↑usnje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
vžigálica -e ž (ȃ) kratka paličica z vnetljivo glavico, ki se pri drgnjenju ob hrapavo površino vžge: vžigalica zagori;
prižgati vžigalico;
škatlica vžigalic;
hiše so bile kakor škatlice vžigalic so bile kvadraste oblike, majhne;
ležati, stati kakor vžigalice v večjem številu zelo tesno drug ob drugem / kupiti vžigalice; vleči vžigalice vleči različno skrajšane vžigalice z namenom slepo izbrati koga za kaj, določiti vrstni red / bengalične vžigalice ki zagorijo z obarvanim plamenom, zlasti za signaliziranje; lesene, kartonske, parafinske vžigalice; minerske vžigalice; švedske ali varnostne vžigalice ki se vžgejo le pri drgnjenju ob ploskev, ki vsebuje rdeči fosfor; univerzalne vžigalice ki se vžgejo pri drgnjenju ob poljubno (trdno) ploskev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
vžigálica -e
ž kratka paličica z vnetljivo glavico, ki se pri drgnjenju ob hrapavo površino vžge SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024