alépski alépska alépsko pridevnik [alépski]
STALNE ZVEZE: alepski bor
ETIMOLOGIJA: po mestu Alep v Siriji
barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík] ETIMOLOGIJA: ↑barrique

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

barík -a m (ȋ)
(nov) hrastov sod za zorenje vina, ki daje vinu specifičen okus: 225-litrski barik; uporaba rabljenih barikov; klet z bariki / zorenje vina v barikih
// vino, ki (do)zori v takem sodu: srkal je barik; suha vina in bariki; v prid. rabi: barik sod

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

barrique glej barík

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

bòr1 bôra samostalnik moškega spola [bòr] STALNE ZVEZE: alepski bor, črni bor, gorski bor, korejski bor, primorski bor, pritlikavi bor, rdeči bor, zeleni bor
ETIMOLOGIJA: = cslov. borъ, hrv., srb. bȏr, rus. bór ‛iglast gozd’, češ. bor < pslov. *borъ iz ide. *bharu- ‛iglasto drevo’, tako kot stnord. bǫrr ‛drevo’, ags. bearu ‛gozd, grmičevje’, iz ide. *bhar- ‛nekaj ostrega, drevesna iglica, resa’ - več ...
cvȋrək, -rka, m. = ocvirek, C.; — hrastov c., die Knopper, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

dóbje -a s (ọ̑)
star. hrastov gozd: grabiti listje v dobju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

dóbje -a s, skup. (ọ̑) star. hrastov gozd

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

dobje [dọ̑bje] ali [dobjȅ] samostalnik srednjega spola

hrastov, dobov gozd; dobje

PRIMERJAJ: dob

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

dobje -a samostalnik srednjega spola
več hrastov; SODOBNA USTREZNICA: hrastje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

dóbov -a -o prid. (ọ̑)
star. hrastov: dobov gozd, les

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

dóbov -a -o (ọ̑) star. hrastov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

dobovína -e ž (í)
star. hrastov les: miza iz dobovine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

dobovína -e ž, snov. (í) star. hrastov les

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

dóbovje -a s (ọ̑)
star. hrastov gozd: gosto dobovje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

dóbovje -a s, skup. (ọ̑) star. hrastov gozd

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

dobrȃva -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

dobráva -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

Dva pomena pridevnika stanja in dve obliki: »zoren« ali »zorjen«

Glede na zbiranje podatkov bi rekel, da je zorenje ustrezen in edini pravilen termin za sam proces. Npr.: zorenje vina, zorenje sira, zorenje mesnin, zorenje salam. Po tej analogiji bi bili izdelki: zoreno vino, zoreni siri, zorene salame.

Ker pa sem na vašem portalu dobil tudi drugo pojasnilo, da obstaja zorjeno vino, se sedaj sprašujem, če je pa morda končni izdelek vendarle zorjen in ne zoren. Npr.: zorjeno vino, zorjeni siri, zorjene klobase.

Ali sem že kar zgoraj prišel do pravih zaključkov, da obstaja proces zorenja in da so izdelki, ki so šli skozi ta proces, zorjeni?  Bi mi znali na kratko pojasniti pravilno rabo termina zorjen in zoren?

zorênje -a s (é) glagolnik od zoreti: zorenje grozdja; čas zorenja / zorenje uskladiščenega sadja / zorenje mesa, sira, vina / biološko, čustveno, duševno, spolno zorenje mladostnika; zorenje osebnosti / leta režiserjevega zorenja

barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík] 1. sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus 1.1. vino, zorjeno, starano v takem sodu 2. kot pridevnik ki je v zvezi z barikom 1., 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑barrique Celotno geslo eSSKJ Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče barrique glej barík

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

encinál -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

furnír -ja m (í)
v tanke plasti, liste zrezan les: izdelovati furnir; obložiti s furnirjem; hrastov, orehov furnir; kos, list furnirja
♦ les. plemeniti furnir za oblaganje zunanje strani izdelkov; slepi furnir za podlago plemenitemu furnirju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

gáber -bra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

gáj -a m (ā)
redek, negovan gozd: brezov, hrastov gaj; mediteranski gaji borovcev / oljčni gaji
// pesn. gozd: senčni, tihotni gaj / ptiči so peli, da je odmeval log in gaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

gòzd gôzda tudi gózd -a m, mn. gozdôvi tudi gôzdi tudi gózdi (ȍ ó; ọ̑)
1. z drevjem strnjeno porasel svet: nad hišo se razprostira gozd; iti v gozd po drva; hoditi po gozdu; delati, živeti v gozdu; temni, zeleni gozdovi; gozdovi in travniki; prodal je več arov gozda / bukov, hrastov, smrekov gozd; iglasti, listnati gozd; tropski gozd
// drevje, ki raste strnjeno skupaj: gozd zarašča pašnik; vihar je hudo opustošil gozd; pokrajina je porasla z bukovimi gozdovi / izkoriščati gozd; krčiti, trebiti gozd
♦ gozd. črni gozd z iglastim drevjem; enodobni gozd ki ima drevesa približno enake starosti; mešani gozd v katerem raste več drevesnih vrst; varovalni gozd ki varuje zemljišče pred erozijo
2. ekspr., z rodilnikom velika množina pokonci stoječih predmetov: gozd tovarniških dimnikov; po strehah je cel gozd televizijskih anten
● zaradi dreves ne vidi gozda zaradi posameznosti ne dojame celote; pog. oče je bil dve leti v gozdu pri partizanih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

gòzd gôzda tudi gózd -a m, mn. gozdôvi -ôv tudi gôzdi tudi gózdi -ov (ȍ ó; ọ̑) hrastov ~; voj. žarg. imeti sina v ~u pri partizanih; poud. ~ dimnikov |množica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

gòzd gôzda m
drevje, ki raste strnjeno skupaj; z drevjem strnjeno porasli svetpojmovnik
SINONIMI:
nar. boršt, pesn. gaj, nar. gmajna, nar. gošča, ekspr. gozdek, ekspr. gozdič, ekspr. gozdiček, ekspr. gozdni labirint, nar. hosta, knj.izroč. les, star. lesovje, knj.izroč. log1, knj.izroč. loza, nar. šuma
GLEJ ŠE SINONIM: veliko3

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024

grčàt -áta -o prid. (ȁ ā)
zastar. grčast: grčat hrastov kol

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

grčàt -áta -o; bolj ~ (ȁ á á; ȁ ȃ á) ~ hrastov kol
grčátost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

gričévnati vegetacíjski pás -ega -ega -ú m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

hlód -a m (ọ̑)
1. odžagano, debelejše deblo brez vej: nakladati hlode; peljati hlode na žago; spuščati hlode po drči; stesati tram iz hloda; smreke so razžagali na štirimetrske hlode; hrastov, javorov hlod; pijanec se je zvrnil po tleh ko hlod
2. slabš. neroden, okoren človek: ta hlod neotesani me je skoraj podrl

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

hlód -a m (ọ̑) tesati trame iz ~ov; hrastov ~; člov., slabš. Ta ~ neotesani je vse prevrnil |neroden, okoren človek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

hrást -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

hrastav [hrástav] pridevnik

garjav

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

hrastav -a prid. hrastov: tvoja lepa, bella zartana koſa, bo tarda, inu zherna ratala, kakor graſtava im. ed. ž skoria (II, 136) ǀ njegove lasy ſe ſo bile omotale okuli ene grastave rod. ed. ž veje (II, 355) ǀ nej bila vezh zhloveskimu truplu, temuzh eni h'rastavi daj. ed. ž shkorij podobna (I/1, 82) O zapisih z g- prim. → hrast.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

hrastíčje -a s (ȋ)
mlad hrastov gozd: mlado, redko hrastičje / pod hrastičjem je rasla sočna trava pod mladim hrastovim drevjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

hrastíčje -a s, skup. (ȋ) |mlad hrastov gozd|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

hrastína -e ž (í) star.
1. hrastov gozd: smrečje in hrastina
2. hrastov les: deske iz hrastine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

hrastína -e ž, skup. (í) |hrastov gozd|; snov. deske iz ~e iz hrastovine

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

hrastina [hrastína] samostalnik ženskega spola

hrastov les; hrastovina

PRIMERJAJ: hraščina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

hrástje -a s (ā)
hrastov gozd: tam je hrastje najbolj gosto; visoko hrastje / samotno je živel v koči med hrastjem hrastovim drevjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

hrástje -a s, skup. (á; ȃ) |hrastov gozd|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

hrastje [hrástje] ali [hrastjȅ] samostalnik srednjega spola

hrastov gozd; hrastje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

hrastje ► xˈrastjẹ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

hrástov -a -o prid. (á)
nanašajoč se na hrast: hrastov les; hrastov želod; hrastova šiška; hrastovo listje, lubje / hrastov gozd / hrastov furnir, parket; hrastova doga; hrastova miza
♦ zool. veliki hrastov kozliček velik hrošč, katerega ličinka dela v hrastovem lesu dolge rove, Cerambyx cerdo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

hrástov -a -o (á) ~ les

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

hrástov -a -o prid.
GLEJ ŠE: gozd, les, strigoš, drevje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024

hrástov, adj. Eichen-; h. les, Eichenholz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

hrastov [hrástov] pridevnik

hrastov

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

hrastov ► xˈraːstȯf -tȯva -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

hrastovína in hrástovina -e ž (í; á)
1. hrastov les: tesana, žagana hrastovina; pohištvo iz hrastovine
2. hrastov gozd: zašel je v hrastovini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

hrastovina ► xˈraːstovėna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

hrástovje -a s (á)
hrastov gozd: iz hrastovja so izletavale ptice; gosto, visoko hrastovje / živali objedajo hrastovje hrastovo drevje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

hrástovje -a s, skup. (á) |hrastov gozd|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

hrástov kápar -ega -ja m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

hraščína -e ž (í)
zastar. hrastov gozd: hraščina in bukovje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

hraščina [hraščína] samostalnik ženskega spola

hrastov les; hrastovina

PRIMERJAJ: hrastina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

kápar -ja m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

kòl kôla [kou̯] m, mest. mn. stil. koléh (ȍ ó)
1. dolg, srednje debel, v prerezu navadno okrogel lesen predmet: ošiliti kol; zabijati kole v zemljo; privezati trto h kolu; udaril ga je s kolom po glavi; hrastov kol; hodi, kot da bi imel kol v hrbtu / upornike so natikali na kol(e) zlasti v srednjem veku mučili, usmrčevali z natikanjem na ošiljen(e) kol(e) / mučilni kol
● ekspr. obesiti študij na kol opustiti študiranje; ekspr. dobiti jih s kolom po glavi biti brezobzirno zavrnjen v kakem prizadevanju
♦ arheol. stavbe na koleh na vodi zgrajena bivališča
2. pog. negativna ocena, enojka: pri matematiki ima že tri kole

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

kozlíček kozlíčka samostalnik moškega spola [kozlíčək] STALNE ZVEZE: alpski kozliček, bukov kozliček, hrastov kozliček
ETIMOLOGIJA: ↑kozlič
kozlíček -čka m (ȋ)
manjšalnica od kozlič: kozice, telički in kozlički; skače kot kozliček
♦ zool. hišni kozliček hrošč z dolgimi tipalkami, katerega ličinka uničuje obdelan les, Hylotrupes bajulus; veliki hrastov kozliček velik hrošč, katerega ličinka dela v hrastovem lesu dolge rove, Cerambyx cerdo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

krastov (hrastov, krastov) pridevnik

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

labiríntnica labiríntnice samostalnik ženskega spola [labiríntnica]
STALNE ZVEZE: hrastova labirintnica
ETIMOLOGIJA: ↑labirint
ládijski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na ladja 1:
a) ladijska konstrukcija / ladijski dnevnik; ustaviti ladijske stroje; ladijski tovor; dajati opozorila z ladijskim zvonom; raztovarjati z ladijskim žerjavom / ladijski gredelj, kljun, krov, trebuh / izdelovati ladijske modele
b) ladijski prevoz, promet; ladijski vozni red; skozi to ožino vodi najbližja ladijska pot; dobre ladijske zveze z otoki
c) ladijski kuhar, zdravnik; ladijska posadka
♦ les. ladijski les les, zlasti hrastov, za gradnjo (manjših) ladij; ladijski pod pod iz ožjih, enako širokih desk, sestavljenih na pero in utor; deske, obdelane za tak pod; navt. ladijski prostor ladijska prostornina, namenjena za tovor, merjena v netoregistrskih tonah; ladijski telegraf priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico; ladijski vozli vozli, ki se uporabljajo pri delu na ladji; ladijski vpisnik knjiga luške kapitanije, v kateri so vpisane ladje s prostornino nad 10 BRT; strojn. ladijski parni kotel parni kotel, po konstrukciji prilagojen potrebam na ladji; (ladijski) vijak; teh. ladijski žeblji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

lés1 -á stil. -a m (ẹ̑)
1. snov, iz katere so deblo, veje, korenine dreves in grmov: pridelek, prirastek lesa / les gori, se napne, vpija vlago; les poka, strohni, se suši; impregnirati les; sekati, skobljati, žagati les; škodljivci uničujejo les; uporabljati les za izdelavo orodja; vrezati črke v les; črviv, preperel, suh, trhel, žilav les; les je grčav, mehek, trd; kos lesa; lastnosti, struktura lesa; obdelava, predelava lesa; vrste lesa; kip je iz lesa; palice iz različnega lesa iz različnih vrst lesa; grče, razpoke v lesu; ne stoj, kakor bi bil iz lesa / bukov, hrastov, lipov, smrekov les / les pod linolejem ne more dihati ne pride v stik z zrakom; rezbariti v lesu iz lesa / mn.: eksotični lesovi vrste eksotičnega lesa; lesovi svetle barve
2. kosi iz te snovi, navadno za določeno uporabo: izvažati les; spravljati les iz gozda; spuščati les po drči; delavci zlagajo les; kubični meter lesa; skladovnice lesa na žagi; trgovina z lesom / gradbeni les za gradnje ali za pomožne konstrukcije; stavbni les za lesene konstrukcije v stavbi; tesani, žagani les; les za kurjavo
3. gozdna drevesa, gozdno drevje: posekati les in ga pripraviti za žago; pridelovanje drobnega lesa; sečnja lesa / tak les raste povsod tako drevo, tak grm; goji topolov les topolovo drevje
4. nav. mn., knjiž. gozd: les šumi; veter je bučal skozi lesove; iti po drva v les; mračni lesi / les zarašča pašnike
● um. žarg. umetnik tokrat razstavlja samo les umetniške izdelke iz lesa; on je iz drugačnega lesa kot jaz (po naravi) drugačen; pog., ekspr. biti (malo) čez les čudaški, neumen; vznes. Kristus visi razpet na lesu v krščanskem okolju na križu; gostinska soba je vsa v lesu stene so obložene z lesenimi deskami, ploščami; dati na ogenj nekaj blagoslovljenega lesa v krščanskem okolju vejic iz snopa šibja in zelenja za cvetno nedeljo; nar. gadov les grm s celorobimi listi in črnimi plodovi; krhlika; nar. kačji les grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita; nar. pasji ali volčji les grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje; star. popotni les popotna palica
♦ agr. rastni, rodni les; bot. božji les zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; dišeči les prijetno dišeč okrasni grm, Calycanthus floridus; gozd. črni les les iglastega drevja; okrogli les ki se uporablja v svoji naravni obliki zlasti za gradbene namene; pozni les gostejša plast lesa v letnici; prodati stoječi les ali les na panju gozdna drevesa, ki še niso posekana; kem. suha destilacija lesa; les. les dela se krči in širi zaradi sušenja ali vpijanja vlage; jamski les okrogli les, ki se uporablja za utrjevanje rovov v rudnikih; mehki, trdi les; tehnični les ves les razen drv; pohištvo iz upognjenega lesa omehčanega s parjenjem ali kuhanjem, da se lahko krivi; vezani les vezane in panelne plošče; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino; teh. celulozni les za pridobivanje celuloze

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

lés -á tudi lés -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv snov. (ẹ̑ ȃ; ẹ̑) ~ se suši; kip iz ~a; grče v ~u; gradbeni ~; hrastov ~; Soba je vsa v ~u |ima stene obložene z lesom|; skup. posekati ~ |drevje|; spravljati ~ iz gozda; števn., neobč. šumenje ~ov gozdov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

lés -á m
snov, iz katere so deblo, veje, korenine dreves in grmovpojmovnik
SINONIMI:
lesna snov, lesnina, redk. lesovina
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik stoječi les
GLEJ ŠE SINONIM: gozd
GLEJ ŠE: prirastek, prirastek, prirastek, palica, palica, palica, destilacija, destilacija, palica, neumen1, kvasija, krhlika, kosteličevje, kosteličevje, klimatizirati, klimatizirati, jedrovina, drevje, drevje, brogovita, drevje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024

lẹ̑s, lẹsȃ, lẹsȗ, m. 1) das Holz, das Nutzholz; trd, mehak l.; jelov, bukov, hrastov l.; iz lesa narediti kaj; — das Holzstück: dva lesova, Notr.; — 2) der Wald, Št.-Mur., Cig., Jan., Npr.-Kres; Les 'mam posekan, In vse je plano, Npes.-Schein.; oče gredo v les, hrastov posekajo, Ravn. (Abc.); temni lesovi, LjZv.; viharji so bučali skozi les, LjZv.; črni l., der Nadelwald, das Nadelholz, Cig., Jan., Kr.; beli l., das Laubholz, C.; mali l., das niederstämmige Holz, Cig.; — 3) božji l., die Stechpalme (ilex aquifolium), Šaleška dol.-C., Motnik (Št.)-Navr. (Let.); — kačji l., der gemeine Schneeball, die Baumrose (viburnum opulus), Cig., C., Medv. (Rok.); — nedeljni l. = dobrovita, der Schlingbaum (viburnum lantana), C.; — nedeljski l., die Eberesche (sorbus aucuparia), C.; — pasji ali volčji l., die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.; pasji l. tudi: der Hartriegel (ligustrum vulgare), Št.-C.; — sladki l., die Lakritze (glicyrrhiza), Cig., Tuš. (B.); — sveti l. = gvajatov l. (guajatum), Tuš. (B.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

líst-asamostalnik moškega spola
  1. ploščat del rastline, navadno izrastek iz stebla, veje
    • list česa
  2. ploščat kos česa, navadno papirja, tudi testa, pločevine
    • list česa/koga
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • list za
  • , list z/s
  • , list v
  • , list iz

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

lóščiti lóščim nedovršni glagol [lóščiti] ETIMOLOGIJA: iz losk, glej ↑lesk - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

lúžen1 -a -o (ú; ȗ) Furnir je ~
lúženi -a -o (ȗ) ~ hrastov les

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

méd medú m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

nižínski vegetacíjski pás -ega -ega -ú m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

oblóžek -žka m (ọ̑) palica z gumijastim ~om; neobč. hrastov ~ hrastov opaž

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

parkét -a m (ẹ̑)
1. ploščice iz trdega lesa za tla: izdelovati parket; veliki zavoji parketa / polagati parket na določen način pritrjevati parket na podlago; bukov, hrastov parket; tovarna parketa parketarna
// tla iz takih ploščic: loščiti, očistiti, zgladiti parket; spraviti madeže iz parketa; na parketu mu je spodrsnilo / brusiti parket; lakirati parket
2. ekspr. zglajena, gladka tla, zlasti kot plesišče: nov par se je pojavil na parketu / zasukati se po parketu
3. star. pritlični prostor s sedeži, zlasti v gledališču; parter: sedeti v parketu; prve vrste parketa
● star. ne zna se gibati, sukati po parketu ne zna se uglajeno vesti
♦ les. lamelni parket iz deščic, nalepljenih na podlago iz mehkega lesa; mozaični parket iz elementov, sestavljenih v okrasne figure

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

parkét -a m (ẹ̑) hrastov ~; poud. zavrteti se po ~u |po plesišču|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

pétstolétnica pétstolétnice samostalnik ženskega spola [pétstolétnica] ETIMOLOGIJA: ↑petstoletni
pilót2 -a m (ọ̑)
grad. pokončen nosilni gradbeni element, vgrajen, zabit v tla: betonirati, zabijati pilote; stavba je, stoji na pilotih; hrastov, železobetonski pilot / glava pilota topi zgornji konec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

Pisanje dveh enakih predlogov enega za drugim

Zanima me, ali je zapis v spodnji obliki in ostalih podobnih oblikah pravilen oziroma smiseln: Vozili smo se z z nalepkami okrašenim avtomobilom.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

pòdród -ú m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

podsèk -éka m (ȅ ẹ́) nar.
1. prag (v hiši): Ilovnata tla na podseku so bila razmehčana (I. Potrč)
2. vzhodno tram, ki omejuje podstenje na zunanji strani: hrastov podsek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

polovnják -a m (á)
1. nar. prostorninska mera, navadno za vino, približno 280 l: pridelali so deset polovnjakov vina / vinograda ima za pet polovnjakov
// sod za to mero: iztočiti vino iz polovnjaka; hrastov polovnjak
2. nekdaj prostorninska mera za žito, približno 15 l: posejati polovnjak pšenice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

polovnják -a m (á) pokr.: ~ vina |prostorninska mera|; hrastov ~ |sod|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

ràstov -a -o prid. hrastov: Nájde se vu nyem rastov .. drügi leis BJ 1886, 30; ka ſzo nyegovi vlaſzje na edno raſztovo vejko zaſzüknoli KM 1796, 64; na rasztovom péni szkisznyeno cserno descsevno vodo v-glá'sek nalijéjo KOJ 1845, 110

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

rdéčkasti hrástov kápar -ega -ega -ja m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

robȗsten -tna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

sestòj -ôja [səstoj in sestoj] m (ȍ ó)
gozd. enotna skupnost gozdnega drevja: sestoj pokriva del pobočja; čistiti, redčiti sestoj; bukov, hrastov, smrekov sestoj; sestoj črnega bora; gostota, starost sestoja / čisti sestoj ene ali pretežno ene drevesne vrste; mešani sestoj več drevesnih vrst

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

sestòj -ôja [sə in se] m s -em (ȍ ó) hrastov ~; ~i črnega bora

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

skȋpək, -pka, m. dem. 1) die Knopper, Mur., Jan., vzhŠt.; hrastov s., C.; — 2) das Tropfwachs, das Tropfunschlitt, C.; — 3) ein kleiner Knauf, C.; — (nam. vzk-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

sód1 -a m, mn. stil. sodôvi (ọ̑)
1. velika valjasta, navadno trebušasta posoda z dnom na obeh koncih: sod drži tristo litrov; izdelovati, nabijati, pomivati, valiti sode; zabiti sod z veho; nalivati vino v sod; hrastov, kostanjev sod; pločevinast sod; razsušen sod; stolitrski sod; sod vina; doge soda; obroči za sode; ima trebuh kot sod zelo velik / bencinski, vinski sod; sod za odpadke
// vsebina soda: gostje so popili več sodov
2. nekdaj prostorninska mera za tekočine, približno 113,2 l: dva soda in deset bokalov vina
● ekspr. kako more biti tak sod tako debel; nar. sod že poje je že skoraj prazen, zato zadoni, če se potrka po njem; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; ekspr. dokler bo sod moker dokler bo vino v njem; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano; sod smodnika ekspr. biti sod smodnika vir nevarnosti; ekspr. vreči iskro v sod smodnika v zelo napeti situaciji povzročiti spor, konflikt; ekspr. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju; imam glavo kot sod čutim pritisk, bolečino v glavi; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori
♦ agr. oviniti sod; zažveplati sod; usnj. lužilni sod valjasta posoda za luženje kož; strojilni sod valjasta posoda, v kateri se pri strojenju mešajo kože

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

stàr2 stára -o stil. -ó prid., starêjši stil. stárji stil. stárši (ȁ á)
1. ki je v zadnjem obdobju življenja: star človek; žival je bila že stara; ni si mislil, da je star
// ki je v poznem obdobju rasti: star radič je grenek; kosili so že staro travo; posekati staro drevje
2. ki nima več potrebne, ustrezne kakovosti za uživanje: imeli so samo star kruh; star sir; krompir je že star; staro kislo mleko ni več okusno
// ki že ima vse ustrezne značilne lastnosti: gnojiti s starim gnojem; stara slivovka
3. ki ima razmeroma veliko let; ant. mlad: ima starega moža; fant je že precej star; po videzu je že star; star kot Metuzalem, kot svet zelo / gozd starih hrastov / pog. za to vlogo je bila igralka že stara prestara
4. značilen za starega človeka, zlasti po videzu: njegov obraz je postal star; ima staro, nagubano kožo / ostre poteze na obrazu so jo delale staro / ekspr. spregovoril je s starim, tresočim se glasom starčevskim
5. z izrazom količine izraža število časovnih enot, preteklih od rojstva koga ali od nastanka česa: midva sva enako stara; koliko si star; star je pet let; stroji so stari že več kot petdeset let; zadosti je stara, da bi to morala vedeti
6. ki obstaja že dolgo časa: stari običaji; šah je že stara igra / razvaline starega gradu; kupiti staro hišo; obiskovati stara mesta / mladi in stari narodi; izvira iz stare rodbine / poravnati stare dolgove; njuno prijateljstvo je že staro / te metode so že stare
// ki je po času nastanka (zelo) oddaljen od sedanjosti: zbirati stare rokopise; proučevati stare kamnine; zapela jim je več znanih starih pesmi; to gorovje je zelo staro
// ki je dalj časa v uporabi: kupil je star avtomobil; obleki se pozna, da je stara / doma imajo dragoceno staro pohištvo starinsko / odkupovati star papir, staro železo / slabš. na podstrešju je polno stare šare
7. ki se že dalj časa ukvarja s kako dejavnostjo: kot star matematik bi moral to znati; je že star mizar, ribič, voznik / star vojak je in ve, kako je treba ravnati
// nav. ekspr. ki je to, kar je, postal že pred daljšim časom: stari prijatelji so se zbirali v mestni kavarni / star član društva dolgoleten / on je star znanec te gostilne mnogokrat zahaja vanjo; je star znanec policistov policisti imajo mnogokrat opraviti z njim
8. ki je obstajal, bil narejen pred drugim iste vrste: preklicati stare dogovore; proslavo je pripravil še stari odbor; prodajati po stari ceni; v veljavi so ukrepi stare vlade / stari in novi del mesta; na nekaterih mestih se nova cesta zelo približa stari / stari način dela / stari dinar ob denominaciji dinarja 1965 v razmerju do novega 100 : 1; stari Grki Grki do začetka 5. stoletja; stari Rim Rim do propada rimskega cesarstva; stari Rimljani Rimljani do propada rimskega cesarstva; stara Avstrija Avstrija do 1918; stara Jugoslavija Jugoslavija od leta 1918 do 1941
// vključen v kako skupnost pred drugim: stari in novi člani organizacije; stari sodelavci
// ki je od prejšnje letine, zaloge: jedo še stari krompir; pokurili so skoraj že ves stari premog; prodati staro vino
9. že od prej znan, poznan: pri ponovnem zagovoru je navajal stare dokaze; na sestanku so se pogovarjali o starih, a še nerešenih problemih / obvladati staro učno snov / ne more se odreči staremu načinu življenja
// tak kot je bil prej, nekoč: vrniti predmetu staro obliko; čez nekaj trenutkov je njen obraz dobil stare poteze / želel si je, da bi se vrnili stari časi
10. ki je po izvoru od tam, kjer živi; prvoten: novi naseljenci so premagali stare; stare rastlinske vrste so na tem ozemlju počasi izginjale
11. ki se po lastnostih, značilnostih zelo razlikuje od sedanjega: star kroj obleke; star način izdelave / ima zelo stare nazore; premagati staro miselnost
● stari cent 56 kg; v starih časih je bilo tukaj jezero nekoč; na stare dni je moral beračiti na starost; naš oče je človek starega kova, stare šole v vsem se drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov; ekspr. v teh zadevah je star maček izkušen, spreten, prebrisan človek; nar. stari mesec ali stara luna zadnji krajec; stari oče oče očeta ali matere; iron. če se star panj vname, dolgo gori če se zaljubi človek v zrelih letih, je to čustvo močno in dolgotrajno; stari starši starši očeta ali matere; publ. stari svet Evropa, Azija in Afrika; ekspr. stara bajta študent z mnogo semestri; ekspr. ostala je stara devica neporočena; nekateri izseljenci so se vrnili v staro domovino v kraje, kjer so bili rojeni, so prej živeli; ekspr. on je stara korenina krepek, trden človek; stara mati mati očeta ali matere; pog., ekspr. to je pa stara pesem to ni nič novega; ekspr. kaj bi še pravil: stara povest tako se navadno zgodi, tako stvari navadno potekajo; ekspr. stara sablja (dolgoletni) vojni tovariš; dolgoletni znanec, tovariš; slabš. ti spadaš med staro šaro tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; danes je staro leto 31. december; star. na starega leta dan 31. decembra; varčevati za stara leta starost; preg. stara navada železna srajca stare navade človek zelo težko spreminja
♦ geol. stari zemeljski vek vek v geološki zgodovini zemlje, ki sledi praveku; jezikosl. stara visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja od 8. do 11. stoletja; stara cerkvena slovanščina slovanski knjižni jezik, zapisan v 10. in 11. stoletju; rel. Stara zaveza prvi del Svetega pisma, ki obsega obdobje pred Kristusovim rojstvom; zgod. stari vek obdobje med koncem prazgodovine in 5. stoletjem našega štetja; boj za staro pravdo od 15. do 18. stoletja boj kmetov proti obveznostim do fevdalcev, ki niso bile zapisane v srednjeveških urbarjihprim. starejši

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

šíbljak -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

štór -a tudi štòr štôra m (ọ̑; ȍ ó)
1. po podiranju drevja preostali del debla: štori so moleli iz zemlje; izkopati, izruvati štor; iz štorov so pognale mladike; zasadil je sekiro v štor; usedel se je na štor; grčav štor; trhel, votel štor; kaj stojiš kakor štor / bukov, hrastov štor / drevesni štor
2. zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu: porezane zeljne glave je obrnila s štori navzgor / zeljni štor
● pog. klobuk jurčka je bil črviv, štor pa ne bet
3. slabš. neroden, okoren človek: to ti je pravi štor; ne bodi tak štor / kot psovka umakni se, štor nerodni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

štór Frazemi s sestavino štór:
sedéti kàkor štór, státi kàkor štór

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

štǫ̑r, m. 1) der Baumstumpf, der Baumstock; kaj bom tu stal, kakor hrastov štor! Jurč.; — der Krautstrunk, Dict., Cig., Dol., Gor.; — 2) der Zapfen von Nadelbäumen, Poh.; — 3) der Baumknorren, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 4) der Klumpen, Mur., Trst. (Vest.); — 5) eine ausgehöhlte Birne, jvzhŠt.; — 6) = škaf, das Schaff, Koborid (Goriš.); — 7) psovka neokretnemu človeku, der Klotz; — tudi: štòr, štóra; — prim. bav. storren, Baumstumpf, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

štórovec -vca m (ọ̄)
gozd. drevo, zraslo iz poganjka na štoru: posekati štorovce
// gozd iz takih dreves: hrastov štorovec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

temperátni listopádni lístnati gózd -ega -ega -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

tramìč -íča m (ȉ í)
manjšalnica od tram: obtesati tramiče; hrastov tramič / stropni tramič

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

tȓpež, m. 1) das Leiden, Z.; krpež trpež kočo obdržava, Npreg.-Kr.; krpež in trpež pol sveta držita, DSv.; — 2) die Dauer; hrastov les je za trpež, BlKr.-Let.; reč ni za trpež, Cig., Notr.; kratkega trpeža biti, Cig., jvzhŠt.; za trpež kaj narediti, Cig.; — tudi tȓpež, -ę́ža, trpèž, -ę́ža.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

trpéžen -žna -o prid., trpéžnejši (ẹ́ ẹ̄)
ki kljub uporabi, obdelovanju dalj časa ne spremeni svojih bistvenih lastnosti, značilnosti: trpežni čevlji; hrastov les je bolj trpežen kot smrekov; trpežno blago
// obstojen1: trpežna zimska jabolka / ekspr. trpežno čustvo
● ekspr. trpežen dež dolgotrajen, vztrajen; ekspr. ženske so telesno manj močne, vendar trpežnejše zmožne več prestati, pretrpeti
♦ agr. trpežna ljuljka nizka, gosto rastoča trava za gojene trate

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

uporábljati -am nedov. (á)
1. delati, da kaj opravlja določeno delo, nalogo in s tem zadovoljuje potrebe koga: starega avtomobila že dolgo ne uporabljajo, zato je zarjavel; kopalnico uporabljajo gostje in domači; razkužiti predmete, ki so jih uporabljali bolniki; orodje, ki se dosti uporablja, se obrabi; imeti pravico uporabljati kaj / te čevlje uporablja le v dežju nosi; prosil ga je, če sme uporabljati njegovo kolo se voziti z njim; to pot uporabljajo vsi vsi hodijo, se vozijo po njej; ti predpisi se redko uporabljajo po njih se redko ravna; če ne boš roke uporabljal, bo oslabela delal, gibal z njo; napisati navodila, kako se stroj uporablja se ravna z njim
// delati, da kaj prinaša koristi, daje rezultate: uporabljati naravna bogastva; uporabljati zbrani denar / uporabljati izkušnje, znanje
2. delati, da je kaj pripomoček pri kakem opravilu, dejavnosti: pri pomivanju uporablja krtače in krpe; uporabljati pri jedi pribor; pri prevajanju uporablja slovar; navedel je vire, ki jih je uporabljal pri pisanju knjige / v stanovanju uporabljajo copate hodijo v njih / pri zasliševanju so uporabljali različne metode / v kmetijstvu uporabljajo umetna gnojila; taki vagončki se uporabljajo v rudniku jih imajo za prevoz / tedaj so uporabljali samo orodje iz kamna imeli, poznali / ličil ne uporablja; uporablja le preizkušena zdravila
// delati, da je kaj sredstvo za dosego česa: uporabljal je tudi silo, da bi ga prepričal / uporabljati izjave v svojo korist; uporabljati dokaze proti nasprotniku / uporabljati kaj za kak namen
3. delati, da kaj nastopa v sporočilu: uporabljati v govoru narečne besede; uporabljati uveljavljene strokovne izraze / uporabljati materni jezik sporazumevati se v njem
4. v zvezi z za delati, da je kaj sredstvo za izdelavo, pridobivanje česa: uporabljati kuhano govedino za polpete; uporabljati pšenico za krušno moko; debelejše blago se uporablja za plašče
// z glagolskim samostalnikom izraža, da je kaj predmet dejavnosti, kot jo določa samostalnik: uporabljati kamenje za nasipanje; uporabljati plin za kuhanje; ta snov se uporablja za razkuževanje s to snovjo se razkužuje / to posodo uporabljajo za vodo za hranjenje vode / uporabljati zakon za varstvo zakonitosti
// z oslabljenim pomenom, v zvezi z za, kot izraža, da je kaj namenjeno za to, kar določa samostalnik: uporabljati denar kot menjalno sredstvo; bil mu je spremljevalec, uporabljal pa ga je tudi za tajnika; uporabljati hrastov panj kot tnalo; to olje se uporablja kot topilo
● ekspr. spretno uporablja jezik govori; ekspr. še ne zna uporabljati pameti samostojno misliti; ekspr. pogosto je uporabljal palico jih je tepel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

uporábljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; uporábljanje (á) koga/kaj pri prevajanju ~ slovar; uporabljati koga/kaj proti komu/čemu ~ dokaze proti nasprotniku; uporabljati koga/kaj za koga/kaj ~ študenta za tajnika; ~ pšenico za krušno moko; uporabljati koga/kaj kot koga/kaj ~ hrastov panj kot tnalo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

vrtáča vrtáče samostalnik ženskega spola [vərtáča] ETIMOLOGIJA: = hrv. vr̀tača, mak. vrtača, verjetno < roman. *hortaceus iz lat. hortus ‛vrt’ - več ...
zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.-Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.-Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.-Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.-Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.-Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar-Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.-Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.-C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj (nav. zakaj?) warum? za to, deshalb (nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.-Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.-Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče-Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.-C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.-Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.-Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. (Št.)-Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.-Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.-Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči (eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, (opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

zavijáč, m. der Wickler, Cig., Jan., Cig. (T.); borov z., der Kieferntrieb-Wickler (tortrix buoliana), hrastov z., der Eichenblatt-Wickler (tortrix viridana), jabolčni z., der Apfel-Wickler, auch Apfel- oder Birnmotte (carpocapsa pomonana), Erj. (Ž.); grozdni z., der Trauben-Wickler (tinea ambiguella), Nov.; glistni z., der Springwurm-Wickler, Nov.; veliki, perni z., der große Frostnachtschmetterling (geometra defoliaria), Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

zimzelêni gózd -ega gôzda m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

žȋr, m. 1) die Waldmast für Schweine (Bucheln und Eicheln); bukov, hrastov ž.; v žir goniti svinje, Mur., vzhŠt.; v žiru imeti, Cig.; — 2) die Nahrung, bes. Obst, C.; — die Fruchtbarkeit: sneg žir da, ogr.-C.; — die Nahrhaftigkeit, ogr.-C.; — die Frucht, der Nutzen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

Število zadetkov: 106