barikírati -am nedov. in dov. (ȋ) zoriti vino v (novih) hrastovih sodih, da se obogati s čreslovino, ki mu da značilen okus: ponosen je na sode, v katerih barikirajo vina barikíran -a -o:
barikirana malvazija; barikirano vino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
barrique glej barík
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
boreál -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Goba »šitaka« ali gobe »šitake«?
Zanima me, kako uporabiti besedno zvezo: goba šitaka ali goba šitake?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
golosèk in golosék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) sečnja gozda do golega, do čistega: z golosekom so povzročili veliko škode;
golosek hrastovih in smrekovih gozdov / pot je vodila čez golosek poseko, goličavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ježíčarica -e ž (ȋ) zool. žuželka, ki povzroča nastajanje (hrastovih) ježic, Cynips quercus calicis:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
kròv krôva m (ȍ ó) 1. plošča, ki pokriva, zapira trup ladje, čolna: iz kabine je odšel na krov;
valovi so pljuskali na krov;
krov iz hrastovih desk;
ograja krova / vrgel je steklenico čez krov čez ograjo krova / na krov je prišlo veliko novih potnikov vkrcali so se na ladjo / ladijski krov
● ekspr. vreči kaj čez krov zavreči, odkloniti; publ. letalo je imelo na krovu bombe s seboj, v sebi
♦ navt. krov vsaka od vodoravnih plošč, ki zapirajo ladijske prostore in delijo ladjo po višini; glavni krov; spodnji krov pod glavnim krovom, ki zapira skladišča; vodja krova član posadke, ki skrbi za vzdrževanje krovne opreme2. star. streha: popravljati krov / slamnati krov / božji krov cerkev// dom, (domača) hiša: priseljenci so našli tu svoj krov / domači ali rodni krov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
LimousinPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [limuzên], rodilnik [limuzêna]
BESEDOTVORJE: Limousinčan, Limousinčanka, Limousinčanov, Limousinčankin, limousinski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš] 1. manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus
2. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška
STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš. ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
nižínski pás -ega pasú m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
pásti2 pásem nedov. (á) skrbeti za živali, ki trgajo travo, dele rastlin z namenom nahraniti se: sosedovi otroci že pasejo;
vsako jutro mora pasti;
pasti konje, koze, krave, ovce;
pasti živino na planini / pasti prašiče v bukovih, hrastovih gozdovih; pren., pesn. luna pase srebrno čredo
● ekspr. pasti dolgčas dolgočasiti se; star. duše pasti opravljati duhovniški poklic; ekspr. ostaja doma in pase jezo in žalost se jezi in žalosti; ekspr. saj nisva skupaj krav pasla nisva enaka, iste starosti, izobrazbe; ekspr. če nisi za šolo, pa pojdi krave past loti se drugega, umsko nezahtevnega dela; ekspr. to se je zgodilo, ko sem še krave pasel ko sem bil še majhen; pog. dojenček že pase kravice lahko leži na trebuhu z dvignjeno glavo in oprt na roke; ekspr. lenobo pasti lenariti; pog. pasti mulo kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; ekspr. pasti oči, poglede na kom radovedno, poželjivo ga gledati; ekspr. pasti radovednost, zijala zadrževati se kje in si radovedno ogledovati kaj; star. pri tej hiši so večkrat pasli uši imeli uši; ekspr. paznik jih je neprestano pasel (z očmi) opazoval, nadziralpásti se
trgati travo, dele rastlin z namenom nahraniti se: čreda se pase na planini; krave se pridno pasejo; pasti se na pašniku, po pokošenih travnikih; pren., ekspr. meglice se pasejo po pobočjih; beli oblački se pasejo po nebu
// pobirati hrano s kljunom, gobcem in jesti: kokoši se pasejo po travniku; muhe se pasejo po ostankih jedi / svinje se pasejo v žiru / čebele, čmrlji se pasejo nabirajo med
● ekspr. čutim, da se bolezen pase po meni čutim, da bom zbolel; čutim, da sem bolan; star. več let se je pasel na moje stroške živel; ekspr. pasel se je ob pogledu na njeno lepoto se je naslajal, užival; ekspr. pasli so se nad njegovo zadrego uživali; ekspr. poseda po gostilnah in si pase trebuh veliko, z užitkom jé
pasóč -a -e:
pasoč krave, je prebiral knjige; zagledali so konja, pasočega se na njivi; pasoča se čreda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
rogáč rogáča samostalnik moškega spola [rogáč] velik hrošč temno rjave ali črne barve, katerega samec ima velike, rogovom podobne čeljusti; primerjaj lat. Lucanus cervus
ETIMOLOGIJA: ↑rog
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
šója šóje samostalnik ženskega spola [šója] 1. ptica pevka z rjavkastim telesom, črno-belimi perutmi in repom ter s svetlo modrimi in črnimi progami na delu peruti; primerjaj lat. Garrulus glandarius
2. slabšalno ženska, ki se ji pripisujejo negativne lastnosti, zlasti zoprnost, glasnost
ETIMOLOGIJA: = rus. soja < pslov. *soja, morda iz ide. *sk'oi̯ii̯ah2 iz korena *sk'ei̯- ‛svetiti se, lesketati se’ po modrih perescih na krilih - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
VignolaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [vinjóla], rodilnik [vinjóle]
BESEDOTVORJE: Vignolčan, Vignolčanka, Vignolčanov, Vignolčankin, vignolski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
vozíti vózim
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj s premikanjem upravljati kaj / koliko od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / kod / kam
Otrok že zna voziti kolo.
2.
kdo/kaj s prevoznim sredstvom spravljati koga/kaj od—do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / kod / kam
Delegacije so (z avtomobili) vozili od letališča do mesta in nazaj.
3.
kaj redno premikati se od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Trajekt /vsakodnevno/ vozi čez reko.
4.
kdo/kaj navadno premikati koga/kaj s kom/čim
Kurilno olje vozijo s težkimi cisternami.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj biti s kom/čim
Z ženo /lepo/ vozita.
6.
iz avtomobilizma kdo/kaj premikati se
Vozil je /v tretji/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024