ánanas -a m (ȃ) tropska rastlina z dolgimi listi ali njen veliki, sočni, aromatični sad: veliki nasadi ananasa;
nikoli prej ni jedla ananasa;
neskl. pril.: ananas liker
♦ agr. ananas hruška hruška z okusom po ananasu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
bergamótka -e ž (ọ̑) agr. zelo aromatična hruška okroglaste oblike in zelenkasto rjave barve: švicarska bergamotka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
cépniti -em in cêpniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) - 1. slišno, plosko pasti: hruška je cepnila v travo / pog., ekspr. cepnil je po tleh padel
- 2. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: cepnil je iz matematike; že spet je cepnila pri maturi
- 3. ekspr. umreti, poginiti: Bodi naš, ali cepni pred pragom! (I. Cankar)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
davílen -lna -o prid. (ȋ) ki davi: davilni krči
♦ zgod. davilna hruška srednjeveška mučilna priprava, ki se da obsojencu v usta, da mu ovira dihanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
debelúška -e ž (ȗ) ljubk. debelušna ženska: majhna, živahna debeluška;
pren., pesn. hruška debeluška
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
dekánka -e ž (ȃ) agr. zelo debela, okusna hruška: prodajati dekanke / julijska dekanka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
drobníca -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek necepljena hruška, češnja ali njun sadež: drobnice zorijo;
cepiti drobnico;
kisle drobnice;
ležati v senci hruške drobnice;
kot suha drobnica zgubančen obraz
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
grbánčast -a -o prid. (á) redko gubast, zguban: imel je grbančast obraz;
grbančasta roka / hruška je bila že suha in grbančasta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
hrúška -e ž (ȗ) - 1. sadno drevo ali njegov pečkati sad stožčaste oblike: hruške so zrele; hruške padajo z drevesa; na vrtu rastejo hruške in jablane; obirati hruške; pojesti, utrgati hruško; posekati staro hruško; sočna hruška; suhe hruške / divja hruška drobnica; hruška moštarica
- 2. kar je po obliki podobno temu sadu: gumijasta hruška za izpihavanje / hruška toplomera / žarg. partizana sta se dobro oborožila tudi s hruškami z ročnimi bombami
// ekspr. električna hruška žarnica
// nar. medvedove hruške plod gloga - 3. mn., nar. koroško krompir: kopati hruške
● pog., ekspr. vem, po čem so hruške vem, kakšna je stvar v resnici; pog., ekspr. tega mi ne pravi, saj nisem s hruške padel saj nisem tako neizkušen, naiven; star. otrok je pri hiši, kot bi hruško otresel zelo veliko; pog. zna več kot hruške peč(i) ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj
♦ zgod. davilna hruška srednjeveška mučilna priprava, ki se da obsojencu v usta, da mu ovira dihanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
hrúškica -e ž (ȗ) manjšalnica od hruška: drobna hruškica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
ječménka -e ž (ẹ̄) - 1. redko ječmenova slama: kup ječmenke
- 2. knjiž. ječmenova moka: na žrmljah zmleta ječmenka
- 3. agr. zgodnja hruška zelene, rumenkaste ali rjaste barve: petrovke in ječmenke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
jesénka -e ž (ẹ́) agr. jesenska hruška: poletne vrste in jesenke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
jesénski -a -o prid. (ẹ́) - 1. nanašajoč se na jesen ž: lep jesenski dan; jesenski meseci / pisani jesenski gozdovi; nastopilo je jesensko deževje / jesenski pridelki; jesenske cvetlice; jesenska setev / (jesenski) podlesek trajnica, ki požene jeseni iz gomolja velik vijoličast cvet; jesenska hruška; jesenska žival rojena v jeseni; jesenska jabolka jabolka, ki so primerna za uživanje v jeseni
// jesenski čas
// nav. ekspr. značilen za jesen: sredi poletja smo še, pa imamo pravo jesensko vreme / blago v jesenskih barvah rumenih, rjavih; jesensko deževje dolgotrajno in enakomerno
// pesn. jesenske misli - 2. ekspr., redko ostarel, prileten: bila je že precej jesenska
♦ agr. jesenski dosevek; astr. jesensko enakonočje enakonočje 23. septembra; bot. jesenski jurček užitna goba s temno rjavim klobukom, Boletus edulis; jesenski svišč gozdna ali travniška rastlina z jajčasto suličastimi listi in modrimi zvonastimi cveti, Gentiana asclepiadea; jesensko resje resje z rožnatimi cveti, ki cvete jeseni, Calluna vulgaris; čeb. jesensko krmljenje čebel krmljenje čebel jeseni, pri katerem se jim da toliko hrane, kolikor je potrebujejo za čez zimo; gozd. jesenski les gostejša plast lesa v letnici; pozni les; šol. jesenski (izpitni) rok (izpitni) rok ob začetku šolskega leta
jesénsko prisl.: jesensko hladne sape; jesensko oblečen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
kášnat -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kašo: kašnati žganci;
kašnate klobase / skleda je bila vsa kašnata / kašnata hruška / kašnat sneg kašast
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
klápovka -e ž (ā) agr. srednje debela hruška rdečkaste barve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
kleržó -ja m (ọ̑) agr. debela zimska hruška bakreno rdeče barve: kleržo letos močno gnije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
kosmáčka -e ž (ȃ) sad s hrapavo lupino, zlasti jabolko, hruška: nabrati kosmačke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
látovje -a s (á) skupina ali sistem lat, letev: jemati opeko z latovja na strehi / hruška se vzpenja po mrežastem latovju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
magdalénka -e ž (ẹ̑) rel. redovnica reda, ki se ukvarja zlasti s strežbo bolnikov: samostan magdalenk
♦ agr. rana magdalenka trta z zgodaj zorečimi belimi grozdi; zelena magdalenka hruška podolgovate oblike, zelene barve in sladkega okusa, ki dozori ob koncu julija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
maslénka -e ž (ẹ̄) - 1. hruška z mehkim in sladkim mesom: vkuhavati maslenke; košara maslenk / jesenske maslenke
- 2. vrtn., navadno v zvezi ljubljanska maslenka glavnata solata z mehkimi listi, ki porumenijo: kupiti kilogram ljubljanske maslenke
- 3. bot. užitna goba s sluzastim rjavim klobukom, Suillus luteus: nabirati lisičke, sivke in maslenke
♦ gastr. pletena štruca iz kvašenega testa, ki so mu dodana jajca in maslo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
mêden -dna -o prid. (é) navadno v zvezi s hruška, jabolko mehek, zmehčan, goden: hruška je že medna;
zrelo medno jabolko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
medén1 -a -o prid. (ẹ̑) - 1. nanašajoč se na med m:
- a) medena kapljica / medena barva
- b) medeno pecivo; medeno testo / medena potica
- c) meden sat; letos je medeno leto
- č) medeno cvetje
- 2. redko, navadno v zvezi s hruška, jabolko mehek, zmehčan, goden: medene hruške
- 3. ekspr. zelo, pretirano prijazen: meden človek; ves meden je bil z njo
// ki vsebuje, izraža veliko, pretirano prijaznost: govoriti z medenim glasom; meden nasmeh, pogled; medene besede; medena govorica; pisati medena pisma - 4. ekspr., v zvezi medeni mesec, medeni teden čas prvih mesecev, tednov po poroki: njuni medeni tedni so končani; pren., publ. medeni tedni po zmagi so minili in začela se je stvarnost
♦ bot. medena detelja prijetno dišeča visoka rastlina z belimi ali rumenimi cveti v grozdih, Melilotus; medena trava trava z navadno belkastimi in puhastimi klaski, Holcus; medena ustna venčni list kukavic, navadno podaljšan v ostrogo; čeb. medena rosa sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice; mana
medéno prisl.: medeno govoriti; medeno se priklanjati; prstan z medeno rumenim kamnom; medeno sladek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
medeníca2 -e ž (í) star. (hruška) medenka: letos je medenica dobro obrodila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
medénka -e ž (ẹ̄) hruška, ki je po medenju zelo sladka: medenke so že zrele / pred hišo raste medenka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
medvédov -a -o prid. (ẹ́) - 1. nanašajoč se na medvede: medvedov brlog; biti oblečen v medvedovo kožo
- 2. nar., v zvezi medvedovo latje visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje: trgati medvedovo latje
- 3. nar., v zvezi medvedova hruška plod gloga: nabirati medvedove hruške
● poljud. medvedovi parkeljci ali medvedove tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva; piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu proslavljati uspeh, čeprav ta še ni dosežen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
mehníca -e ž (í) nar. - 1. medna hruška: v vrhu se je odtrgala tepka .. in se naposled razčesnila pred Žefovimi nogami. Žef se je sklonil, pobral mehnico .. in snedel (C. Kosmač)
- 2. neodločen, bojazljiv človek: kakšen fant neki, prava mehnica je
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
môštarica -e ž (ō) moštnica: okrog hiše je imel posajenih več medenk in moštaric;
košara moštaric / hruška moštarica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
môštnat -a -o tudi moštnàt -áta -o prid. (ȏ; ȁ ā) ki da veliko mošta: moštnata hruška
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
môštnica -e ž (ȏ) hruška, primerna za mošt: obirati moštnice / okrog hiše ima veliko medenk in moštnic / hruška moštnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
nagŕbati -am dov. (r̄ ȓ) redko nagrbančiti: nagrbati čelo;
prsti so se nagrbali od luganagŕban -a -o: starka je nagrbana kot suha hruška; nagrbana lica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
naróčje -a s (ọ̑) - 1. prednji del telesa v sedečem položaju od trebuha do kolen: pramen svetlobe osvetljuje naročje sedeči figuri; položiti glavo v materino naročje; sesti komu v naročje; v naročju je držala odprto knjigo; prazno naročje; pren. spustiti krsto zemlji v naročje
// vznes. varstvo, zavetje: domovina, vrnil se bom v tvoje naročje / z oslabljenim pomenom hiteti v naročje gora - 2. s predlogom prostor med eno ali obema upognjenima rokama in prednjim delom telesa: drva so ji začela padati iz naročja; vzeti otroka v naročje; držati, nesti v naročju; hodila je po sobi z dojenčkom v naročju
- 3. z rodilnikom količina, ki gre med upognjeni roki in prednji del telesa: prinesti dve naročji drv; vreči živini naročje sena; ekspr. natrgal je celo naročje rož
● ekspr. metati se komu v naročje naglo, živahno objemati koga; zelo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga; šalj. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu; knjiž. biti v Morfejevem naročju spati; to mu je padlo v naročje kot zrela hruška to je dobil brez prizadevanja, truda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
náši -ja in nashi -ja cit. [náši] m (ȃ) azijska hruška, po obliki podobna jabolku: Naši je vrsta hruške, zato potrebuje podobne razmere za rast kot naše hruške, denimo dobro odcedna tla z dovolj vode E ← agl. nashi ← jap. nashi 'hruška'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
obílje -a s (ȋ) - 1. stanje, za katero je značilen obstoj velike količine materialnih dobrin: s pridnostjo je prišel do sreče in obilja; obilje in udobje sodobnega življenja / ekspr. hotel je zbežati iz sitega obilja in morečega dolgočasja
- 2. knjiž., z rodilnikom velika količina, množina: med raki je obilje oblik in vrst; podnebje z obiljem dežja
// v prislovni rabi, v zvezi v obilju izraža veliko količino, množino: imeti vsega v obilju; stara hruška vsako leto v obilju rodi / mož je v obilju razkazoval svojo moč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
odcvítati -am nedov. (ȋ) odcvetati: hruška že odcvita, jablana pa še zacvetela ni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
omladéti -ím dov. (ẹ́ í) star. pomladiti se: med vnuki je omladel / drevje spomladi omladi
● star. ko hruška omladi, je prav okusna postane godnaomladèl in omladél -éla -o: omladelo drevo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
ovsénka -e ž (ẹ̄) agr. poletna hruška rumenkaste ali rjaste barve: ječmenke, petrovke in ovsenke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
ozímka -e ž (ȋ) agr. zimska hruška: poletne vrste in ozimke
♦ bot. rastlina z rumenimi cveti in deljenimi listi, Eranthis hyemalis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
paríški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Pariz: pariški prebivalci;
stare pariške ulice / odpeljali so se na pariško razstavo / pariška moda
♦ agr. pariška grofica podolgovata zimska hruška z mehkim in sladkim mesom; gastr. pariški zrezek pariško paniran zrezek; pariška salama salama večjega premera s podobnim nadevom, kot ga ima hrenovka, in z manjšimi koščki slanine; zgod. pariška komuna vodstvo, oblast delavskega razreda v Parizu leta 1871paríško prisl.: pariško se oblači; pariško modra barva barva, podobna barvi plavice
♦ gastr. pariško panirati obdajati živilo pred cvrtjem s plastjo moke in stepenega jajca; sam.: pog. prosim pet dek pariške pet dekagramov pariške salame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
pásti pádem dov., stil. pàl pála (á ā) - 1. zaradi izgube ravnotežja, opore priti
- a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: spotaknil se je in padel; pasti naprej, vznak, zviška; padel je kot pokošen / dobro prisloni lestev, da ne bo padla; drevo se mora prav zasekati, da pade v želeno smer / pasti po stopnicah / zadeta žival je padla se je zgrudila; konj je padel pod njim / ekspr.: zaradi dolgov je moral gozd pasti so ga morali posekati; pšenica je v dveh dneh padla bila požeta; od utrujenosti je kar padel na stol se brez moči usedel; padel je pred njim na obraz vrgel se je
- b) z višjega mesta: veja se je odlomila in je padel; pasti s konja; pasti z ladje v morje; knjiga je padla s police; pasti v brezno, za omaro / milo mu je padlo iz rok; otrok ji je padel iz naročja
// prenehati biti nameščen kje: kamenček je padel iz prstana; jermen je padel s kolesa se snel; petlje so padle s pletilke; ekspr. od presenečenja so mu oči skoraj padle iz jamic zelo je izbuljil oči
// listje je že padlo z drevja odpadlo
- 2. premikajoč se po zraku, zlasti v smeri navzdol, zaradi lastne teže priti kam: bomba je padla na hišo; jabolko mu je padlo na glavo / ogrizek je padel zraven koša; gošča je padla na dno se usedla; smet mu je padla v oko; žoga je padla v koš / ekspr.: race padejo na vodo zlasti zvečer priletijo, se spustijo; jed je kar padla vanj zelo hitro jo je pojedel; neka roka mu je trdo padla na ramo začutil je močen prijem na rami
// v zvezi z na pri premikanju po zraku, zlasti v smeri navzdol, zaradi lastne teže udariti, priti z določenim delom na podlago: skakalec se je v zraku obrnil in srečno padel na bok; lahko bi padel na glavo in se ubil; maček pade na noge - 3. s prislovnim določilom pojaviti se, nastopiti na površini: mesečina je padla v sobo; svetloba mu je padla na obraz / njena senca je padla na steno / megla je padla na polje; spraviti seno v kopice, preden pade rosa / padlo je le nekaj kapelj le malo je deževalo
// z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: zgodaj je padel mrak; padla je rosa; bojijo se, da bo padla slana; ekspr. noč je padla na zemljo znočilo se je - 4. pog. nepričakovano, nenapovedano priti: padel je k njemu ravno ob kosilu; ni pisal, kar padel je v hišo / v podjetje je padel inšpektor
// nehote, po naključju priti: iskal sem izhod, pa sem padel v stanovanje / padel je med veseljake; pasti v slabo družbo / padel je v to delo in ga mora končati nehote, po naključju ga je dobil; naložili so mu ga - 5. spremeniti položaj v smeri navzdol: ko je odpela lase, so ji padli po hrbtu / glava mu je padla na prsi se mu povesila
// navadno s prislovnim določilom biti tak, da se lepo prilega, ne dela počeznih gub: svilene tkanine lepo padejo - 6. zmanjšati se, znižati se, navadno v precejšnji meri: hitrost vožnje je v drugem krogu padla; pritisk in temperatura sta padla / cena nekaterih izdelkov je padla / število obiskovalcev je padlo pod lansko povprečje / disciplina je padla se je poslabšala; publ. njihova morala je padla
// priti na nižji ton, manjšo glasnost: pasti z glasom ob zaključku misli; ekspr. glas sirene je v žalostnem tonu padel in izzvenel
// s prislovnim določilom priti v moralnem pogledu na nižjo stopnjo: tako daleč je padla, da je začela vohuniti; globoko ste padli, odkar ste brez varstva; nižje je padel, kot smo mislili / glede okusa smo zelo padli - 7. biti osvojen, vdati se: okoliščine, v katerih je mesto padlo; po večdnevnem obleganju je trdnjava padla / publ. v tem času je padel najvišji vrh so prišli nanj
// publ. izgubiti vpliv, veljavo, položaj: realizem je padel, na njegovo mesto je stopila nova romantika / rekord bo padel bo presežen; vojaška vlada je padla morala odstopiti
// publ. biti odstranjen, izginiti: s tem je padla zadnja ovira za razvoj; pregraje med ljudmi so padle / padel je tudi ta dvom - 8. biti ubit v boju: padel je na fronti; pasti v napadu na sovražnikovo postojanko; padel je med vojno kot partizan / pasti za domovino, svobodo; pasti junaške smrti
- 9. ekspr., navadno v zvezi s po napasti: letala so padla po nas; padel je z veliko vojsko po njih / padli so po njih s palicami
// ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu: ko je povedal svoje mnenje, so vsi padli po njem / padli so po njegovi knjigi
// začeti hlastno jemati, si prisvajati: pasti po plenu / tujci so padli po naši zemlji / pasti po jedi in pijači začeti hlastno, obilno jesti, piti; pren. kar padel je po knjigi - 10. nav. ekspr., v zvezi z na, s izraža, da kaj neprijetnega začne ali preneha
- a) biti obveznost za koga: dajatve so padle na ljudstvo; skrb za otroka je padla na stare starše / pog.: njeno delo je padlo nanj je moral opravljati on; odgovornost za nesrečo pade tudi na vas tudi vi ste odgovorni zanjo; sum bo padel na vse vsi bodo osumljeni; očetova jeza je padla tudi nanj tudi njega je oče kaznoval
- b) prizadevati koga: težko breme mu je padlo s pleč; hudo gorje mu je padlo na glavo / utrujenost je padla z njega; ko smo to izvedeli, je padla na nas težka mora
// pog. priti v posest koga, postati last koga: po materini smrti je hiša padla na sina / nanj je padlo premalo dediščine prišlo, je dobil
// nekaj njegove slave je padlo tudi na druge tudi drugi so je bili deležni
- 11. publ., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: odločitev o tem še ni padla; padlo je povelje za naskok; padlo je nekaj predlogov nekaj stvari je bilo predlaganih; padlo je vprašanje, kje dobiti sredstva vprašali so
// padlo je nekaj strelov; v prvem polčasu sta padla dva gola bila dosežena - 12. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z v izraža nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: pasti v duševno krizo; padla je v apatijo, obup postala je apatična, obupana; pasti v dvome začeti dvomiti; pazi, da ne padeš v nesrečo ne boš nesrečen; pog. pasti v nezavest omedleti
- 13. ne izdelati v šoli, pri izpitu: v prvem letniku je padel in ponavljal / pasti iz matematike / pasti pri izpitu, maturi
- 14. ekspr. narediti moralno slabo, neprimerno dejanje: v takih okoliščinah marsikdo pade; vsak lahko pade
- 15. pog. priti na, biti na: državni praznik pade na nedeljo; novo leto je padlo na petek / ti dogodki padejo v zadnje leto vojne so se zgodili v zadnjem letu vojne
● pog. tu in tam pade kaka kletev je izrečena; ekspr. kocka je padla ob pomembni odločitvi z negotovim izidom odločeno je; ekspr. krinka je padla pokazalo se je pravo, resnično bistvo, podoba česa; ekspr. z njim stvar stoji in pade on je odločilnega pomena za stvar; pog. upal je, da bo tudi njemu kaj padlo (v žep) da bo tudi on kaj dobil; pog. vse letnice so mu padle iz glave je pozabil; publ. sklepni prizori so padli iz okvira niso bili v skladu s celoto; žarg., gled. pasti iz vloge prenehati igrati skladno z vlogo; pog. pasti komu okrog vratu objeti ga; pog., ekspr. tega mi ne pravi, saj nisem s hruške padel saj nisem tako neizkušen, naiven; pog. čakal je tisti, ki je s hruške padel ne bom te počakal; pog., ekspr. zaradi tega ti ne bo krona z glave padla se ne bo zmanjšal tvoj ugled; pog., ekspr. mi tudi nismo z lune padli nismo nespametni, naivni; ekspr. ali si z lune padel slabo si obveščen o aktualnih dogodkih; nihče ne pade učen z neba vsak si mora pridobiti znanje z učenjem, trudom; pojavil se je, kakor bi padel z neba nepričakovano, nenadoma; ekspr. šele takrat mu je padla mrena z oči šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila; pog., ekspr. saj nisem na glavo padel, da bi hodil tja nikakor ne bom šel tja, ker bi bilo to zame slabo; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; ekspr. pasti na kolena poklekniti; biti premagan, vdati se; ekspr. pasti na kolena pred kom kleče ga prositi; ekspr. hiša je padla na kup se je podrla, je razpadla; ekspr. to mi ni padlo na misel, na pamet tega se nisem spomnil; na to nisem pomislil; star. nate je padla izbira ti si izbran; ekspr. oko mu je padlo nanjo pogledal jo je; vzbudila je njegovo zanimanje; je kot maček, vedno pade na noge v vsakem položaju, stanju se znajde; bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželeni uspeh; publ. društvo je padlo pod zakon je moralo podrediti svoje delovanje zakonu; pog. pasti komu v besedo prekiniti ga pri govorjenju; pasti občini v breme živeti na stroške občine; pog. dela, kar mu v glavo pade kar se mu ljubi; pog. le kaj ti je spet padlo v glavo česa si se domislil; pog., ekspr. ti je srce v hlače padlo? si se zbal, izgubil pogum; pog. sovražnik jim je padel v hrbet napadel jih je od zadaj; zahrbtno napadel; ekspr. sekira mu je padla v med življenjske razmere so se mu nenadoma zelo izboljšale; ekspr. padel je policiji v mrežo, zanke policija ga je odkrila, ujela; ekspr. čakal je, da mu bo padla v naročje pristala na ljubezenski odnos z njim; to mu je padlo v naročje kot zrela hruška to je dobil brez prizadevanja, truda; pog., ekspr. padel sem v nemilost pri njem zameril sem se mu, ni mi več naklonjen, ne zaupa mi več; pog. to je tako, da pade v oči zelo opazno; pog. to mi je takoj padlo v oči udarilo; ekspr. v njenih očeh je padel začela ga je manj ceniti, spoštovati; vznes. pasti v prah pred kom zelo se ponižati; ekspr. načrt je padel v vodo se ni uresničil; žarg., lov. na lovu je padlo več srn bilo uplenjenih, ustreljenih; pog. tepel ga je, ne da bi pazil, kam pade po katerem delu; nižje pog. voz je bil ves zvezan, da ne bi padel narazen razpadel; nižje pog. pasti noter priti v neprijeten, kočljiv položaj; nižje pog. od slabosti okoli pasti omedleti; nižje pog. oči so mu padle skupaj zaspal je, zadremal je; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši; preg. če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta iskanje nasveta, opore pri enako neizkušenem človeku je pogubno; preg. kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade nesreča, ki jo kdo pripravlja drugim, navadno zadene njega samega; preg. kdor visoko leta, nizko pade kdor ima pretirano dobro mnenje o svoji družbeni pomembnosti in pretirane zahteve po družabnem uspehu, ugledu, doživi pogosto neuspeh
♦ fin. tečaj dolarja je padel; šah. figura je padla nasprotnik jo je odstranil s svojo potezo iz igre; šport. pri doskoku je padel
pádel -dla -o: postaviti spomenik padlim borcem; nanovo padli sneg
● evfem. padla dekleta vlačuge, prostitutke
♦ rel. padli angel hudič; sam.: grobovi padlih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
pástorjevka -e ž (á) agr. debela zimska hruška zeleno rumene barve: košara pastorjevk / pastorjevka je dobro obrodila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
petróvka -e ž (ọ̄) agr. drobna hruška zelenkasto rjave barve, ki dozori v začetku julija: petrovke in ječmenke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
postŕvka -e ž (ȓ) agr., v zvezi zimska postrvka zimska hruška delno rdeče barve z rjavkastimi pikami: postrvke so letos debele
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
pozníca -e ž (í) hruška, ki dozori pozno jeseni: za hišo je rasla poznica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
presédavka -e ž (ẹ́) nar. drobna hruška rumene barve in trpkega okusa: mediti presedavke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
pšeníčnica -e ž (ȋ) - 1. redko pšenična slama: pospraviti pšeničnico
- 2. agr. hruška rumene barve in sladkega okusa, ki zori ob žetvi pšenice: pšeničnice so že zrele
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
raníca -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek rastlina, ki zgodaj dozori, ali njen sad: ranica že cveti / češnja, hruška ranica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
rjávka -e ž (ȃ) - 1. rjava žival, navadno kobila, krava: rjavka daje veliko mleka; rjavka dobro nese; napreči rjavko; sivka in rjavka
- 2. ekspr. ženska, ki ima rjave lase, temno polt: vitka rjavka; rjavka in plavolaska
- 3. agr. hruška z rjavo hrapavo lupino, ki dozori pozno poleti ali zgodaj jeseni: za ovsenkami dozorijo rjavke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
rumênka in ruménka -e ž (é; ẹ̄) - 1. rumenkasta žival, navadno krava: pasel je sivko in rumenko
- 2. ženska rumene rase: belka in rumenka
- 3. nar. zgodnja hruška rumene barve: rumenke in tepke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
ržénka -e ž (ẹ̄) agr. zgodnja hruška zlato rumene barve, ob muhi malo rdečkasta: rženke in ječmenke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
sládkica in sladkíca -e ž (á; í) nar. vzhodno jabolko ali hruška sladkega okusa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
šentjákobica -e [šen in šən] ž (ȃ) nar. hruška, ki dozori konec meseca julija: obirati šentjakobice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
šopíriti -im nedov. (í ȋ) postavljati v pokončen, štrleč položaj: puran šopiri perje // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj delati kaj bujno, košato: ruševec šopiri repšopíriti se - 1. dobivati pokončno, štrleče perje: kokoš se šopiri
● ekspr. te bomo že ugnali, se je šopirila jezno, prezirljivo govorila - 2. ekspr., s prislovnim določilom biti kje zelo opazen, viden zaradi velikosti, bujnosti: pred hišo se je šopirila hruška; med vrtovi se šopirijo poslopja / na pročelju hotela so se šopirili svetlobni napisi
- 3. ekspr. postavljati se, ponašati se: fantje so se šopirili; pred drugimi ljudmi se rad šopiri; šopiri se kot pav / šopirile so se v novih oblekah / šopiriti se z uspehi
- 4. ekspr. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: tukaj se šopiriš, doma si pa ponižen / takrat so se tujci šopirili po naši deželi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
tépka -e ž (ẹ̑) - 1. hruška z jajčastimi, spodaj dlakavimi listi ali njen sad: posaditi tepko / sedeti pod tepko / tepke se medijo; jesti tepko
● ekspr. tega fanta pa niso otresli s tepke je bister, prebrisan - 2. ekspr. omejena, neumna ženska: ta tepka mu vse verjame / kot psovka kaj vendar govoriš, tepka
- 3. mn. pogača iz umešanega ali kvašenega testa, znana v Prekmurju: mesiti tepke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
trdíka -e ž (í) agr. jabolko, hruška s trdim, čvrstim mesom: obirati trdike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
viljámovka -e ž (ȃ) debela hruška zeleno rjaste barve: kompot iz viljamovk // žganje, ki je prevzelo okus te dodane hruške: piti viljamovko / pleterska viljamovka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
vodeníca -e ž (í) - 1. bolezensko nabiranje tekočine v tkivih ali telesnih votlinah: imeti vodenico; umreti za vodenico / pljučna, srčna vodenica
- 2. agr. vodena hruška brez okusa in arome: moštnice in vodenice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
vodénka -e ž (ẹ́) - 1. vrtn. grmičasta lončnica z mesnatimi stebli, suličastimi listi in belimi, rožnatimi ali rdečimi cveti, Impatiens walleriana: na oknih cvetijo vodenke
- 2. bot., navadno v zvezi navadna vodenka v mirni vodi in ob bregovih rastoča trava z drobnimi, navadno rahlo vijoličastimi klaski, Catabrosa aquatica: loček in vodenka
- 3. agr. vodena hruška brez okusa in arome: za hišo raste vodenka
- 4. nav. mn., žarg., šol. vodena, vodna barvica: barvati z vodenkami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
zelèn -êna -o prid. (ȅ é) - 1. ki je take barve kot trava ali (mlado) listje: zeleni bori; zelena obleka, uniforma; zelene oči; zeleno listje; bledo, rjavo, svetlo zelen; jabolčno, olivno, steklenično zelen; zelen kot kuščar; belo-zelena zastava / zelena barva / drevo postaja zeleno dobiva zelene liste
// koncert za zeleni abonma z vstopnicami zelene barve; zeleni slad slad, pri katerem so že razviti zeleni listi; zelena krma sveža; žarg. na semaforju se prižge, sveti zelena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni dovolitev prometa v določeni smeri; pog. iti čez cesto pri zeleni luči ko je na semaforju prižgana zelena luč
// ki ima plodove ali nadzemne dele take barve: zeleni radič; zelena in rdeča paprika / zelene lončnice listnate lončnice
// ki je porasel z (zelenim) rastlinjem: zeleni griči; zelena dolina; zelena polja - 2. v katerem še potekajo življenjski procesi: nasekati zelenih vej; smreka je bila že zelena
- 3. ki ni dozorel, še ni zrel: jesti zeleno sadje; žito je še zeleno
// ekspr. mlad, neizkušen: zelen študent; videti so še zelo zeleni / biti v zelenih letih - 4. ekspr. zelo bled: ves zelen je v obraz; biti zelen od jeze, strahu, zavisti
● publ. zeleni kader med prvo svetovno vojno dezerterji avstrijske vojske, ki se skrivajo v gozdovih; publ. zeleni kontinent Južna Amerika; žarg., avt. zeleni val druga za drugo usklajeno prižigajoče se zelene luči na zaporednih semaforjih; ekspr. zelena bratovščina lovci; publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; publ. državniki so ponovno sedli za zeleno mizo so se začeli pogajati; publ. predsednikovo delo ni samo za zeleno mizo ni samo pisarniško, administrativno; poljud. zelena mrena očesna bolezen, za katero je značilen povečan pritisk v zrklu, strok. glavkom; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; nestrok. (zeleni) volk zaradi stika z ocetno kislino nastala zelena prevleka na bakru, strok. bazični bakrov acetat; publ. zeleno zlato hmelj; zelen božič, bela velika noč če ob božiču ni snega, je ob veliki noči
♦ agr. zelena magdalenka hruška podolgovate oblike, zelene barve in sladkega okusa, ki dozori ob koncu julija; alp. zeleni sneg grobo zrnat, najmanj eno leto star sneg v gorah, ki se spreminja v led; avt. zelena karta dokument s podatki o zavarovanju vozila za tujino; bot. zelena ajda njivski plevel med ajdo; nora ajda; zelene alge; zelena jelša jelša, ki raste v gorah kot grm, Alnus viridis; zelena mušnica mušnica s sprva rumenkasto zelenim, nato olivno zelenim klobukom in tankim betom, Amanita phalloides; etn. zeleni Jurij z zelenjem okrašen fant, ki ga vodijo v spomladanskem obhodu, zlasti v Beli krajini; fot. zeleni filter zelenica; gastr. zelena solata solata iz glavnate solate, berivke ali endivije; kem. zelena galica železov sulfat s kristalno vodo; rel. zelena barva v bogoslužju simbol upanja; teh. zeleno steklo steklo zelene barve za izdelavo steklenic; urb. zeleni pas s travo, drevjem poraslo zemljišče med dvema cestiščema, okrog mesta; zool. zelena rega majhna zelena žaba, ki živi na drevju, Hyla arborea
zelêno prisl.: zeleno se svetlikati; zeleno obarvana stekla / piše se narazen ali skupaj: zeleno lisast ali zelenolisast; zeleno moder
zelêni -a -o sam.: na volitvah so zmagali zeleni stranka, gibanje, ki si prizadeva za čisto in zdravo okolje; pog. spil je deci zelenega žganja zelene barve, navadno pelinkovca; suša je uničila vse zeleno; bila je v zelenem v zeleni obleki
// kot kletvica tristo zelenih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
zgubánčiti -im dov. (á ȃ) narediti gube, zlasti na koži: zgubančiti čelo;
obraz se mu je zgubančilzgubánčen -a -o: zgubančena koža; lica je imela zgubančena kot suha hruška
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
zimíka -e ž (í) agr. zimsko jabolko, zimska hruška: poletne vrste, jesenke in zimike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
zrèl in zrél -éla -o [eu̯] prid., zrélejši tudi zrelêjši (ȅ ẹ́; ẹ̑ ẹ́) - 1. ki v rasti, razvoju doseže stopnjo, primerno za spravilo, razmnoževanje: obirati zrele plodove, sadeže; zrele češnje; zgodaj zrela jabolka; zrelo seme / zreli klasi, stroki; koruza, pšenica je že zrela / zrel gozd zaradi doraslosti primeren za posek
// pri katerem so končani procesi, potrebni za dosego ustrezne kakovosti: zrel sir; zrelo vino / zrel gnoj; zrelo testo
// knjiž. pri katerem so značilni elementi razviti v polni meri: zreli barok; zreli kapitalizem / zunaj je bil že zrel dan popoln - 2. telesno in duševno polno razvit: pri dvajsetih letih je bil zrel človek / vsestransko zrela osebnost / duševno in telesno zrel fant / ima zrele hčere odrasle
// v določenem pogledu polno razvit sploh: kulturno zrel narod; politično zrelo vodstvo - 3. ki je v srednjem obdobju življenja: zrel moški s prvimi sivimi lasmi; ljubimkal je z dekleti in zrelimi ženskami
// značilen za ljudi v srednjem obdobju: ljubiteljem zrele lepote je bila všeč; zrela ženska postava / zreli gibi - 4. ki je v obdobju največje izurjenosti, najboljših dosežkov: zrel plesni ansambel; razstava najzrelejših likovnih umetnikov
// nav. ekspr. ki izraža, kaže veliko dovršenost, izurjenost: pokazali so zrel nogomet; prvi zreli primerki moderne arhitekture; zrelo umetniško delo - 5. življenjsko razgledan in čustveno uravnovešen: o tem se lahko pogovarja le z zrelimi ljudmi; bil je najzrelejši med vrstniki; po nesreči je postal zrelejši; prezgodaj zrel otrok
// ki izraža, kaže veliko modrost, premišljenost: zreli nazori; dobiti zrel odgovor, predlog; zrel odnos do preteklosti; zrela kritika, ocena knjige; zrele misli; politično zrel program / zrela ljubezen uravnovešena - 6. navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z za glede na telesno, duševno razvitost sposoben za kaj: otrok je zrel za šolo; dekle še ni zrelo za možitev / ni bil dovolj zrel za te misli ni jih mogel razumeti, sprejeti
// glede na doraslost, razvitost primeren za kaj: žival je zrela za zakol
// ki ima ustrezne pozitivne ali negativne lastnosti za kaj: knjiga je zrela za tisk; stranka ni dovolj zrela, da bi uresničila program / ekspr.: fant je zrel za zapor; hiša je zrela za rušenje / čas za kaj takega še ni zrel primeren, ugoden; razmere so zrele za vstajo
● zrel tvor tvor, v katerem se je gnoj že zbral in zmehčal; iron. ta je pa zrel, da mu je zaupal nespameten, neumen; pog., ekspr. zrel je za matildo pričakuje se, da bo umrl; ekspr. on je že zrel za odstrel ni več sposoben opravljati svoje funkcije; ekspr. zrel je za vešala naredil je toliko hudega, da bi ga lahko obesili; gledati življenje z zrelimi očmi presojati življenje z veliko življenjsko izkušenostjo; ekspr. pusti jo, to je zrela tička lahkoživa, malopridna ženska; zadeva še ni zrela se še ne more razplesti, uresničiti; mož zrelih let srednjih; zrel je kot jagoda, tepka zelo je prebrisan; to mu je padlo v naročje kot zrel sad, zrela hruška to je dobil brez prizadevanja, truda; zrelo jabolko samo pade ko zadeva pride do določene stopnje, se sama razreši
♦ agr. zrela zemlja zemlja, ki je prhka in polna bakterij; biol. spolno zrel ki v rasti, razvoju doseže tako stopnjo, da se lahko spolno razmnožuje; čeb. zreli med med, ki izgubi odvečno vodo; kozm. zrela koža koža po tridesetem letu starosti, ko začne kazati znake staranja, načina življenja
zrélo prisl.: zrelo pisati o čem; zrelo prenašati težave; zrelo presoditi, premisliti kaj; zrelo dišeče sadje; sam.: obrali so, kar je bilo zrelega; vonj po zrelem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
zrumenéti -ím dov. (ẹ́ í) postati rumen: listje zrumeni;
zaradi suše je trava zrumenelazrumenèl in zrumenél -éla -o: zrumenela hruška
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.