ajèj in ajêj in ájêj razpolož. medm. (ȅ; ȇ; ȃȇ) ~, kako je hudo
bístven -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ problem; publ. narediti ~o napako veliko, hudo
bístveno -ega s, pojm. (ȋ) izpustiti kaj ~ega
bístvenost -i ž, pojm. (ȋ)
bógpomágaj povdk. (ọ̑á) poud. Kadar pije, je z njim ~ |hudo|
bolán1 bôlna -o tudi bolán bôlna -ó [u̯n], °bolána -o; bolj ~ (ȃ ó ó; ȃ ó ọ̑) ~ otrok; biti hudo ~; poud. bolan od česa ~ ~ ljubosumnosti |zelo ljubosumen|; bolan na čem ~ ~ srcu; bolan za čim ~ ~ pljučnico
bôlni -ega [u̯n] m, člov. (ó) ~ zdravega nosi
bôlnost -i [u̯n] ž, pojm. (ó)
dogŕda mer. prisl. (ȓ) redk. zelo, hudo: ~ se spreti
dotakníti se in dotákniti se -em se dov. dotákni se -te se in -íte se; dotáknil se -íla se, dotáknit se, dotáknjen -a; (dotáknit se) (í/ȋ/á á) koga/česa z/s čim ~ ~ tal z rokami; poud.: Če se je le ~eš, bo hudo |rahlo udariš|; Večerje se ni niti dotaknil |sploh ni jedel|; publ. ~ ~ različnih problemov na kratko obravnavati različne probleme
gorjé2 povdk. (ẹ̑) poud. komu ~ jim, če ne bo kmalu konec vsega |hudo jim bo|
gorjé3 razpolož. medm. (ẹ̑) poud. ~, če ne boš molčal |hudo bo|
grísti grízem nedov. -i -ite, -óč; grízel -zla, gríst, grízen -a; grízenje; (grìst/gríst) (í) koga/kaj ~ meso; Bolhe me ~ejo pikajo; ~ si ustnice; poud.: ~ kolena |hoditi v hudo strmino|; Ljubosumnost ga ~e |muči, vznemirja|; poud. gristi v kaj Sveder ~e ~ beton |prodira|; poud. Mraz ~e |povzroča neprijeten, pekoč občutek|
grísti se grízem se (í) Konji se ~ejo; poud. gristi se v kaj Reka se ~e v živo skalo |se zajeda|; Tovornjak se ~e v klanec |se počasi premika|; poud. ~ ~ zaradi neuspeha |mučiti se, vznemirjati se|
grozánski -a -o (ȃ) poud.: ~ oblak |grozen, strašen|; ~ trušč |močen, silovit|; imeti ~o glavo |zelo veliko, ogromno|; čutiti ~o lakoto |zelo hudo|
grozánskost -i ž, pojm. (ȃ) poud.
húd -a -o in húd -a -ó; hújši -a -e (ȗ ú ú; ȗ ú ọ̑; ȗ) ~ gospodar; poud. ~ lovec |zelo prizadeven, navdušen|; star. storiti ~ konec umreti nasilne smrti; hud na koga/kaj biti ~ ~ otroka |se jeziti|
húdi -a -o (ú) ~ duh |hudič|
húda -e ž, rod. mn. -ih (ú) poud.: povedati komu precej ~ih |zelo ga ošteti|; s ~o kaj doseči |s silo, pritiskom|
húdo -ega s, pojm. (ú) doživeti kaj ~ega; poud. umreti od samega ~ega |od velikega trpljenja|
húdost -i ž, pojm. (ú)
húda povdk. (ú) poud. Shujšal sem, ~ je bila |hudo, težko je bilo|
hudíč2 povdk. (í) poud. ~ je, če ti nihče ne pomaga |hudo|
hudó1 prisl. húj(š)e (ọ̑; ȗ) nač., poud. ~ se držati |neprijazno, namrščeno|; mer., poud.: Blago se je ~ podražilo |zelo|; ~ bolan |zelo|
hudó2 povdk. (ọ̑) ~ je, če nikogar nimaš; hudo komu/čemu ~ mu je bilo pri srcu
hudo.. prvi del podr. zlož. hudodélec; hudomúšen, hudoúren
ináko povdk. (á/ȃ) star., v zvezi s storiti hudo, milo: ~ se mi stori, ko vidim, kako se mučijo
jèh razpolož. medm. (ȅ) ~, ~, hudo je
jêjmene in jèjmene razpolož. medm. (ȇ; ȅ) ~, to je pa zares hudo; ~, kako si že velik
mučeník -a m, člov. (í) poud. počutiti se ~a |hudo prizadetega|; star. zasluženje ~ov mučêncev
mučeníca -e ž, člov. (í) poud. Ob tem možu je bila prava ~ |je dosti pretrpela|
mučeníčin -a -o (ȋ) poud.
nadŕsati -am dov. (ȓ) poud. |postati deležen česa neprijetnega|: Hudo je nadrsal
nadŕsati se -am se (ȓ) Otroci so se nadrsali
nastrádati -am dov. -al -ala tudi -ála; nastrádanje (á) knj. pog., poud. |pretrpeti škodo; doživeti nesrečo|: Med vojno je hudo nastradal
nèčlovéški -a -o (ȅẹ́) ~a bitja; poud. ~o trpljenje |zelo hudo|; poud. nečloveški z/s kom biti ~ s kaznjenci |krut, surov|
nèčlovéško -ega s, pojm. (ȅẹ́) jezikosl. oznaka ~ v slovarju
nèčlovéškost -i ž, pojm. (ȅẹ́)
..ó2 povdk. prip. obr. (ọ̑) hudó, lahkó; lepó
očít -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȋ í í; ȋ; í; ȋ) star.: ~ dokaz očiten; preprečiti ~o zlorabo veliko, hudo; Ta stvar je ~a jasna, razumljiva
očítost -i ž, pojm. (í; ȋ) star.
osmodíti -ím dov. osmódil -íla, nam. osmodít/osmodìt; osmojênje; drugo gl. smoditi (í/ȋ í) koga/kaj Slana je osmodila žito; ~ si lase; poud. Sonce ga je hudo osmodilo |opeklo|; poud. osmoditi koga/kaj po čem ~ nepridiprava po glavi |udariti|
podrépen1 -pna -o; bolj ~ (ẹ̑) poud.: ~ človek |priliznjen, hinavski|; siten kot ~a muha |zelo, hudo|
podrépnost -i ž, pojm. (ẹ̑) poud.
polomíti -lómim dov. polómljenje; drugo gl. lomiti (í/ȋ ọ́) kaj ~ ograjo, stol; poud. ~ uro |pokvariti|; poud. polomiti koga v pretepu so ga polomili |hudo poškodovali|; polomiti komu/čemu kaj ~ drevesom vrhove; poud. ~ komu kosti, rebra |zelo ga pretepsti|
polomíti ga -lómim ga (í/ȋ ọ́) knj. pog., poud. |narediti neumnost, napako|: Pošteno ga je polomil; ~ ~ pri izpitu
polomíti jo -lómim jo (í/ȋ ọ́) knj. pog., poud. |narediti neumnost, napako|
polomíti se -lómim se (í/ȋ ọ́) poud. ~ ~ pri padcu |hudo se poškodovati|
potém2 in potèm navez. člen. (ẹ̑; ȅ) Vse je drago, kako naj ~ človek kaj privarčuje |torej, glede na to|; V sobi visi bratova slika, ~ še očetova in materina |poleg tega|; Kupcev je malo. Potem bo izkupiček slab |torej|; Še dva sta prišla, ~ nas je že dvajset |tako da|; Če je to res, ~ bo hudo; Plačaj, ~ te ne bodo tožili |če boš plačal|
prebíti2 -bíjem dov. -íj -íjte; -íl -íla, -ít/-ìt, -ít -íta; prebítje; (-ít/-ìt) (í ȋ) kaj ~ noč pri prijateljih; ~ hudo preizkušnjo; poud. Ne more ~ brez nje |zdržati|
prebrídko tudi prebridkó nač. prisl. (í; ọ̑) poud. |hudo|: ~ občutiti kaj; ~ zajokati
pregorjé1 povdk. (ẹ̑) poud. komu ~ nam, če nas napadejo |zelo hudo bo|
pregorjé2 razpolož. medm. (ẹ̑) poud. Gorje, ~, če bo to izvedel |zelo hudo bo|
prejòj1 tudi prejój povdk. (ȍ; ọ̑) poud. Pretepli so jih, da je bilo ~ |zelo hudo|
prejòj2 tudi prejój razpolož. medm. (ȍ; ọ̑) Joj, ~, kako je hudo
preklícano1 mer. prisl. (ȋ) poud. |zelo, hudo|: ~ si prizadevati; ~ dolgo trajati
presnéto1 mer. prisl. (ẹ̑) poud. |zelo, hudo|: ~ se namučiti; ~ slabo
prêsti prêdem in présti prédem nedov. -i -íte in -i -ite, -óč; prédel prêdla in prédel -dla, pokr. prèl prêla in prèl préla, prèst/prêst in prést, predèn -êna in préden -a; predênje in prédenje; (prèst/prêst in prést/prèst) (é; ẹ́) kaj ~ volno; poud. ~ zgodbe |pripovedovati|; poud. presti kaj proti komu Nekaj ~e ~ sosedom |naklepa|; Maček ~e; poud. presti komu Slaba nam ~e |težko živimo|; Trda mi ~e za denar |zmanjkuje mi denarja|; brezos. Presneto nam že ~e |hudo je|
prêsti se prêdem se in présti se prédem se (é; ẹ́) neobč., poud. Skozi okno se ~e mrak |se širi, prihaja|
priméra -e ž (ẹ̑) povedati kaj z duhovito ~o; biti v ~i s kom dober; poud.: biti strokovnjak brez ~e |velik|; trpeti brez ~e |zelo, hudo|
pripékati -am nedov. -ajóč; pripékanje (ẹ̑) Sonce ~a; brezos. Hudo ~a
razmesárjen -a -o; bolj ~ (ȃ) poud. ~ obraz |hudo poškodovan, ranjen|
razmesárjenost -i ž, pojm. (ȃ) poud.
razmrcváriti -im dov. razmrcvárjen -a; razmrcvárjenje (á ȃ) poud. koga/kaj Krogla je razmrcvarila roko |hudo poškodovala, ranila|
razmrcvárjen -a -o; bolj ~ (ȃ) poud. ~a noga |hudo poškodovana, ranjena|
razmrcvárjenost -i ž, pojm. (ȃ) poud.
rés1 povdk. (ẹ̑) Ne more verjeti, da je ~; To ni ~; poud. Kar je ~, je ~ |popolnoma resnično|; ~, da ga boli, a ne hudo
sevéda soglaš. člen. (ẹ̑) S takim mnenjem se ~ ni mogoče strinjati; Imam, kar potrebujem. Seveda pa mi še nekaj manjka; ~, vem, da je hudo
síla1 -e ž, pojm. (í)
1. ~ trenja, vetra; ~ volje; na ~o odpreti vrata s silo; klic v ~i |sporočilo|; neobč. v smrtni ~i stiski, nevarnosti; poud.: delati, storiti komu ~o |siliti, prisiljevati koga|; z zadnjimi ~ami se vrniti |komaj, zelo težko|; od ~e natančen človek |zelo|; za ~o govoriti angleščino |bolj slabo|; po vsej ~i hoče oditi |vsekakor|; publ. narediti kaj po ~i razmer ker ni (bilo) druge izbire, prisilno; poud. Slišati je, da je bolan. -Oh, ni ~e |ni hudo|
2. vodilna gospodarska ~; vojaške ~e; zgod. ~e osi; ~ zaščitnica |država|; biti gonilna ~ društva |gibalo|; publ.: delovna ~ delavci; jedrske ~e države z jedrskim orožjem; ~e reda policija, vojska
smŕten -tna -o (ȓ) ~ pik; poud. ~o sovraštvo |zelo veliko, hudo|; neobč. biti ~ umrljiv
smŕtni -a -o (ȓ) ~ boj
smŕtnost -i ž, pojm. (ȓ)
spét3 člen. (ẹ̑)
1. izvzem. Nekateri člani so bili navdušeni, drugi pa ~ niso hoteli tvegati; Ni ravno debel, pa vendar ~ ne suh; tudi v vezniški rabi, redk. Nekateri pridelujejo hrano, ~ drugi izdelujejo različne predmete, ~ tretji gradijo
2. poudar. No, tako hudo pa ~ ni |le|; Samo časopisov pa ~ ne moremo brati |vendar|
sramôten -tna -o; -ejši -a -e (ó; ó) ~ beg; poud.: prodati kaj za ~ denar |za zelo majhen znesek|; ~o neznanje |zelo hudo|
sramôtni -a -o (ó) ~ oder
sramôtno -ega s, pojm. (ó) narediti kaj ~ega
sramôtnost -i ž, pojm. (ó) ~ njegovega dejanja; števn., poud. početi ~i |sramotna dejanja|
stràšno1 in strášno tudi strašnó; strašnêj(š)e in stràšnej(š)e in strášnej(š)e mer. prisl. (ȁ; á/ȃ; ọ̑; ȇ; ȁ; á/ȃ) poud. |zelo, močno|: ~ se jeziti; ~ drag, lep; ~ hudo; v medmetni rabi Kaj so naredili, ~
šènt2 povdk. (ȅ) poud. ~ je, če človek zboli |hudo|
šméntano mer. prisl. (ẹ́/ẹ̑) omilj. |zelo, hudo|: ~ se mi mudi; poud. ~ lep |zelo|
ta določni člen, neknj. pog.: ~ grdi del poti je že za nami grdi; Otrok že jé s ~ veliko žlico z véliko; Veliko je prestala, a ~ hudo jo še čaka hudo; Doma je od dvanajstih otrok ostal samo ~ najmlajši najmlajši; Med vojno je bil pri ~ belih pri belogardistih, domobrancih; Dobili so ~ mlado snaho; prijeti za ~ sladke za lase na sencih; Toliko je po ~ malem vredno najmanj
takràt čas. prisl. (ȁ) Zaviral je, toda ~ je bilo že prepozno; ~ je bil še v vrtcu, zdaj pa že študira; ~ med vojno je bilo hudo; Vstopil je prav ~, ko so govorili o njem; Bil je začuden nad občutkom, ki ga do ~ še ni poznal; Od ~ ni imel več težav; v zvezi takrat in takrat rojen ~ ~ ~, tam in tam
takràt -- m, pojm. (ȁ) Prepad med ~ in danes se povečuje
težkó1 prisl. téžje (ọ̑; ẹ̑)
1. nač. ~ delati; ~ dihati, govoriti, hoditi; ~ naložen voz; ~ razumljiva knjiga; ~ prebavljiva hrana; Zaradi otrok gre ~ od doma
2. mer., poud.: ~ prizadeti koga |zelo|; ~ bolan, ranjen |hudo|; ~ pasti na tla |z močnim udarcem|
trágično2 povdk. (á) poud. Ni ~, če malo zamudite |ni hudo|
travmátski -a -o; bolj ~ (ȃ) zdrav. ~a okvara pljuč; neobč. ~o doživetje zelo hudo, zelo težko
ubóžček -čka m, člov. (ọ̑) manjš.; poud. ~ je hudo padel |usmiljenja vreden človek|; star. revež, siromak
ubóžec -žca m z -em člov. (ọ̑) poud. ~ je hudo zbolel |usmiljenja vreden človek|; star. revež, siromak
ubóžica -e ž, člov. (ọ̑)
ubóžčev -a -o (ọ̑)
ubóžičin -a -o (ọ̑)
uhuhú in uhuhù medm. (ȗ; ȕ)
1. posnem. Zaslišal je sovo: ~, ~
2. razpolož. Kako je to hudo, ~
védeti vém nedov., 2. in 3. os. dv. vésta; 2. os. mn. véste, 3. os. mn. vêjo in vedó, védi -te, vedóč; védenje; (ẹ́)
1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati; ~ pesem na pamet znati; poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno; Dal jim je ~, da jih ne mara pokazal jim je
2. v sedanjiku
a) poud., s prislovnim zaimkom |za izražanje nedoločnosti, neznanosti, poljubnosti|: Kaj vem kaj ga je prineslo mimo; Knjigo sem posodil kaj vem komu; Iz kaj se ve kakšnih razlogov ni prišel; Naj naredim ne vem kaj, ne bo jim všeč; Ne vem kam ga lahko pošljete, povsod se znajde |kamorkoli|; O tem sem ne vem kolikokrat premišljeval
b) poud., s členkom da: Nekega dne vem da pride tudi on |gotovo pride|; V takem vremenu veste da ne bo šel nikamor |gotovo|; v 2. os. |poudarja presenetljivost česa|: Vse ima, pa veš da ni zadovoljen; Bilo je malo kupcev, pa veste da smo prodali
c) v 1. os. |izraža potrditev, zavedanje|: Vem, hudo je, vem; Ustrašil si se, vem vem; z nikalnico Greš zraven? Ne vem |izraža neodločenost|; poud., v 2. os. |izraža obračanje na ogovorjenega|: Kupila sem blago, veš, čisto svilo; Veste kaj vam povem, čim prej odidite; Vedi, to je izmišljeno
vôjna -e ž (ó) med ~o; po ~i; zmagati v ~i; balkanske ~e; osamosvojitvena ~; ~ na kopnem, v zraku; pojm. konec večletne ~e med državama; poud. ~ med sosedi |hudo prepiranje|
vrág si ga védi1 vpraš. člen. zv. (ȃ ẹ́) poud. |kdo ve|: oditi ~ ~ ~ ~ kam; ~ ~ ~ ~ kaj vse so morali prestati; v medmetni rabi ~ ~ ~ ~, morda pa le ni tako hudo
zarotíti -ím dov. zarótil -íla, nam. zarotít/zarotìt; drugo gl. rotiti (í/ȋ í) nardp. koga/kaj znati ~ hudo uro; zarotiti koga/kaj v kaj Čarovnica ga je zarotila v kamen; poud. zarotiti koga na kaj ~im te na tvoje poštenje, da o tem ne govoriš |roteč zaprosim|
zarotíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. Zarotil se je, da ne bo več pil prisegel, sklenil; poud. zarotiti se zoper koga/kaj ~ ~ ~ tuje |nasprotovati, upirati se vsemu tujemu|
zdelávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; zdelávanje (ȃ) poud. koga/kaj Bolezen ga ~a |izčrpava, slabi|; težko ~ strmino |premagovati|; brezos. Na potovanju ga je hudo zdelavalo |je bil večkrat zelo utrujen|
zlódejevo prisl. (ọ̑)
1. nač., poud. ~ se obnašati |zlobno, hudobno|
2. mer., poud. ~ nerodna zadeva |zelo, hudo|
zmrcváriti -im dov. zmrcvárjen -a; zmrcvárjenje (á ȃ) slabš. koga/kaj Lisica je zmrcvarila kokoš |raztrgala, zgrizla|; ~ ime kraja |popačiti|; ~ nasprotnika v pretepu |hudo raniti, iznakaziti|; Uredništvo mu je zmrcvarilo prispevek |pokvarilo, poslabšalo|
zmrcvárjen -a -o; bolj ~ (ȃ) slabš. ~ obraz |hudo ranjen, poškodovan|
zmrcvárjenost -i ž, pojm. (ȃ) slabš.
zvoníti -ím nedov. zvôni -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít; zvonjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) Zvon dolgo ~i; brezos. V zvoniku ~i; zvoniti kaj ~ avemarijo; ~ hudo uro; brezos. Poldne je zvonilo; zvoniti komu ~ mrliču; poud. ~i mu zadnja ura |Umira|; zvoniti k/h čemu ~ h kosilu; ~ k pogrebu; zvoniti na kaj ~ ~ veliki zvon; zvoniti z/s čim ~ z malim zvonom; poud. ~ s ključi |rožljati|
živínski -a -o (í; ȋ) ~e bolezni; poud.: ~o trpljenje |veliko, hudo|; ~o ravnanje |zelo nasilno, surovo|
živínskost -i ž, pojm. (í; ȋ) poud. ~ podivjanih vojakov |nasilnost, surovost|