àh medmet1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj1.1. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo, nad čim negoduje, navadno očitajoče
2. izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega
3. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost3.1. izraža, da govorec občuti vznesenost
3.2. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nostalgijo
3.3. izraža, da govorec občuti hrepenenje po tem, kar je vsebina naslednjega stavka
4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
5. izraža čustveno podkrepitev izjave5.1. uporablja se za čustveno podkrepitev pritrjevanja ali zanikovanja
FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja] 1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
2. ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ástma ástme samostalnik ženskega spola [ástma] kronična vnetna bolezen dihalnih poti, za katero so značilni piskanje, občutek dušenja, tiščanja v prsih in kašelj; SINONIMI: naduha
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek lat. asthma iz gr. ãsthma, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bláblá; in blá medmet1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom bla ponazarja vsebinsko prazno, neresnično, nepomembno govorjenje ali pisanje
2. tudi z večkrat ponovljenim zlogom bla izraža, da se zdi govorcu predhodna trditev vsebinsko prazna, neresnična, zavajajoča
3. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljenim zlogom bla, ekspresivno vsebinsko prazno, neresnično, nepomembno govorjenje ali pisanje
ETIMOLOGIJA: ↑bla
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
blízu1 prislov [blízu] 1. v majhni prostorski oddaljenosti določenega kraja, predmeta, pojava
2. v majhni časovni oddaljenosti določenega trenutka, obdobja, pojava
3. navadno z dajalnikom v tesnem stiku, odnosu glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
4. kot členek izraža majhno oddaljenost od določene polne mere, količine
ETIMOLOGIJA: = cslov. blizu, hrv., srb. blízu, nar. rus. blizú, stpolj. blizu < pslov. *blizu iz *blizъ ‛bližnji’, prvotno ‛ki se tišči drugega’ < ide. *bhlei̯g'- ‛tolči’, tako kot latv. blaîzît ‛mečkati, tolči’, bliêzt ‛tolči’ in gr. phlī́bō ‛stiskam, mečkam’, lat. flīgere ‛tolči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
búla1 búle samostalnik ženskega spola [búla] 1. okroglasta nabreklina, oteklina, navadno na koži ali tik pod njo
2. skupek izrojenih celic kakega tkiva, navadno znotraj telesa
3. valjasta blazina za klekljanje
4. klobasi podobna koroška jed iz koščkov mesa, kruha, jajc v svinjskem ali govejem črevesu
FRAZEOLOGIJA: Če čebula ne bi imela če, bi bila bula. ETIMOLOGIJA: = češ. boule < pslov. *bula < ide. bhou̯H-lah2 iz baze bheu̯H- ‛napihniti’, tako kot nem. Beule, lat. bulla ‛bula, oteklina, vodni mehur’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla] žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae
STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto] 1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
1.2. ki ni skaljen ali moten
1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist. ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
črnogléd1 črnogléda črnoglédo pridevnik [čərnoglét čərnogléda čərnoglédo] 1. ki vse vidi slabo, slabše, kot je, in pričakuje najslabše tudi za prihodnost; SINONIMI: pesimističen
ETIMOLOGIJA: ↑črn + ↑gledati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
depresíja depresíje samostalnik ženskega spola [depresíja] 1. duševna motnja, za katero so značilni dolgotrajna izrazita potrtost, otopelost, nizko samovrednotenje, pomanjkanje notranjih spodbud
2. slabo duševno počutje, razpoloženje
3. iz geografije del kopnega, ki leži nižje od morske gladine
4. iz ekonomije obdobje večjega in dalj časa trajajočega upadanja gospodarske aktivnosti, ki nastopi po krizi
5. iz meteorologije območje nizkega zračnega tlaka
STALNE ZVEZE: manična depresija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Depression, frc. dépression iz lat. depressiō ‛tlačenje, pogrezanje, potopitev’ iz dēprimere ‛tlačiti, pogrezati, potopiti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
depresíven depresívna depresívno pridevnik [depresívən] 3. ki se duševno slabo počuti3.1. ki kaže, izraža tako počutje
3.2. ki vzbuja, povzroča tako počutje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. depressiv iz frc. dépressif, glej ↑depresija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
filístrski filístrska filístrsko pridevnik [filístərski] 1. navadno slabšalno ki ne čuti potrebe po preseganju ustaljenih vzorcev mišljenja, delovanja, zlasti zaradi samozadovoljstva, ravnodušnosti, konformizma1.1. navadno slabšalno ki kaže, izraža odsotnost potrebe po preseganju takih vzorcev mišljenja, delovanja
ETIMOLOGIJA: ↑filister
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
hà2 medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da je govorec nejevoljen, jezen1.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se zdi govorcu predhodna izjava nezaslišana
2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti zadovoljstvo, ko se izkaže, da je imel, deloval prav2.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti vznesenost
3. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da si govorec vliva pogum3.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec dvomi, je neodločen, negotov
3.2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža grožnjo komu
4. kot členek, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo4.1. kot členek, izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec poudarja vprašanje
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot npr. stind., gr., stvnem. ha, lat. hā, hrv., srb. hȁ, stčeš., polj., nem., frc., angl. ha
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
híperventilácija híperventilácije samostalnik ženskega spola [híperventilácija] iz medicine hiter, prekomeren pretok zraka skozi dihala pri intenzivnejšem dihanju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. hyperventilatio, iz gr. hypér ‛zgoraj, nad’ + ↑ventilacija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
hudôba hudôbe samostalnik ženskega spola [hudôba] 1. lastnost, stanje človeka, da komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: hudobija, hudobnost
2. ekspresivno kdor komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: ekspresivno hudobec
3. ekspresivno bitje, ki pooseblja grozljivost, zlo; SINONIMI: ekspresivno hudobec 3.1. evfemistično duhovno bitje v krščanstvu, ki pooseblja hudo, zlo; SINONIMI: evfemistično hudobec, evfemistično hudobni duh
ETIMOLOGIJA: ↑hud
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
hudôbec hudôbca samostalnik moškega spola [hudôbec] 1. ekspresivno kdor komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: ekspresivno hudoba
2. ekspresivno bitje, ki pooseblja grozljivost, zlo; SINONIMI: ekspresivno hudoba 2.1. evfemistično duhovno bitje v krščanstvu, ki pooseblja hudo, zlo; SINONIMI: evfemistično hudoba, evfemistično hudobni duh
ETIMOLOGIJA: ↑hudoba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
hudôben hudôbna hudôbno pridevnik [hudôbən hudôbna hudôbno] 1. v nekaterih zvezah v obliki hudobni ki komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo1.1. ki kaže, izraža tako željo
2. kot samostalnik v obliki hudobno lastnost, stanje človeka, da komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: hudoba, hudobija, hudobnost
STALNE ZVEZE: hudobni duh FRAZEOLOGIJA: hudobni jezik ETIMOLOGIJA: ↑hudoba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
hudobíja hudobíje samostalnik ženskega spola [hudobíja] 1. lastnost, stanje človeka, da komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: hudoba, hudoben, hudobnost 1.1. dejanje, ki kaže, izraža tako lastnost, stanje
ETIMOLOGIJA: ↑hudoba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
hudôbno prislov [hudôbno] 1. takó, da je izražen namen škodovati, povzročiti hudo, zlo, slabo1.1. takó, da je izražen namen povzročati komu neprijetnosti, težave
ETIMOLOGIJA: ↑hudoben
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
hudôbnost hudôbnosti samostalnik ženskega spola [hudôbnost] 1. lastnost, stanje človeka, da komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: hudoba, hudoben, hudobija 1.1. kar kaže, izraža tako stanje, lastnost
ETIMOLOGIJA: ↑hudoben
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
kálij kálija samostalnik moškega spola [káli] zelo mehka, na zraku in v vodi neobstojna lahka kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: K
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kali, Kalium, frc. kali iz nlat. kalium, iz arab. 'al ḳalī ‛pepelika, kalijev karbonat’, iz ḳala ‛cvreti, peči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
koprívnica koprívnice samostalnik ženskega spola [kopríu̯nica] kožna bolezen, pri kateri se nenadno pojavijo zelo srbeči rdeči izpuščaji; SINONIMI: iz medicine urtikarija
ETIMOLOGIJA: ↑kopriva
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka] 1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae
3. ekspresivno privlačna ženska
4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna
STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
meningítis meningítisa samostalnik moškega spola [meningítis] STALNE ZVEZE: gnojni meningitis, klopni meningitis ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. meningitis, iz lat. mēninga ‛možganska ovojnica’, prevzeto iz gr. mē̃ninks ‛koža, membrana’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
mladolétnik mladolétnika samostalnik moškega spola [mladolétnik] kdor ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti
STALNE ZVEZE: mladoletnik brez spremstva, mlajši mladoletnik, starejši mladoletnik ETIMOLOGIJA: iz mlada leta
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
oglávnica oglávnice samostalnik ženskega spola [ogláu̯nica] 1. prišit ali pripet del zgornjega oblačila za pokrivanje glave; SINONIMI: kapuca 1.1. tak del oblačila kot del potapljaške obleke
2. priprava iz vrvic ali jermenov, ki se da živali na glavo, da se jo lahko vodi; SINONIMI: oglavje
ETIMOLOGIJA: iz oglaven ‛naglaven’ iz o(b) glavi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
òh in ôh medmet1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
2. izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost, vznesenost
3. izraža, da govorec čuti željo, hrepeni po čem
4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
5. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo5.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
5.2. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi poudariti
FRAZEOLOGIJA: biti oh in sploh, oh in sploh, Oh in sploh!, Oh ja., Oh ne. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍh, rus. óh, češ. och, imitativna beseda, ki posnema navadno žalostno vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. och, lat. oh, ↑o
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
òpa medmet1. izraža, da je govorec začuden, prijetno presenečen, kaj odobrava
2. izraža, da govorec opozarja na nerodnost, napako2.1. uporablja se, ko govorec želi prekiniti govorjenje sogovornika, mu sporočiti, da način njegovega razmišljanja, delovanja ni sprejemljiv, dober
3. izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, kaj spozna, zagleda3.1. ponazarja spoznanje, preobrat v mišljenju
4. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. ȍpā < ↑hopa, deloma (kakor ngr. ópa, óp) prevzeto iz tur. hop
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
paracetamól paracetamóla samostalnik moškega spola [paracetamól] iz farmacije učinkovina ali zdravilo, ki se uporablja za lajšanje bolečin, zniževanje povišane telesne temperature
ETIMOLOGIJA: po imenu izdelka Paracetamol, okrajšano iz par(a-)acet(il-)am(inofen)ol
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
péška1 péške samostalnik ženskega spola [péška] ženska, ki se premika brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: pešakinja
ETIMOLOGIJA: ↑pešec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
polónica polónice samostalnik ženskega spola [polónica] 1. iz zoologije hrošč polkrožne oblike, navadno s pikami na sprednjih krilih, ki se prehranjuje z žuželkami, ki zajedajo na rastlinah; primerjaj lat. Coccinellidae; SINONIMI: pikapolonica
2. hrošč polkrožne oblike s sedmimi črnimi pikami na rdečih sprednjih krilih; primerjaj lat. Coccinella septempunctata; SINONIMI: pikapolonica
ETIMOLOGIJA: nejasno - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
prehladíti se prehladím se dovršni glagol [prehladíti se] 2. v obliki prehladiti ustvariti pogoje, v katerih kdo lahko zboli za prehladom2.1. ustvariti pogoje, v katerih se sluznica lahko vname
3. manj formalno ne vzhajati zaradi prenizke temperature, nihanja temperature
ETIMOLOGIJA: ↑hladiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
prehlajèn prehlajêna prehlajêno pridevnik [prehlajèn] 2. ki ga prizadene vnetje sluznice
ETIMOLOGIJA: ↑prehladiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
prêsti prêdem tudi présti prédem nedovršni glagol [prêsti] tudi [présti] 1. izdelovati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov1.1. delati pajčevino, ovoj s sukanjem, navijanjem posebnega izločka
2. oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva2.1. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
2.2. ekspresivno govoriti, pripovedovati z glasom, podobnim takemu zvoku
2.3. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
3. navadno slabšalno veliko, dolgovezno govoriti, navadno brez pravega namena, želje po dejanjih
FRAZEOLOGIJA: presti mreže (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa), presti čas, presti kot mačka, trda prede komu, čemu ETIMOLOGIJA: = stcslov. pręsti, hrv., srb. prȅsti, rus. prjástь, češ. příst < pslov. *pręsti, sorodno litov. sprę́sti ‛razpenjati, napenjati’, latv. spriêst ‛razprostirati, raztegovati, napenjati’, ags. sprindel ‛zanka za ptiče’, vse iz ide. *(s)pren(H)d(h)- ‛vleči, napenjati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
razkáčiti razkáčim dovršni glagol [raskáčiti] 1. ekspresivno zelo razjeziti, razburiti
2. v obliki razkačiti se, ekspresivno zelo se razjeziti, razburiti
ETIMOLOGIJA: iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), glej ↑kača
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
sadístično prislov [sadístično] 1. takó, da je prisoten užitek ob povzročanju bolečine, trpljenja drugemu, poniževanju drugega
2. ekspresivno takó, da je neprizanesljivo, neusmiljeno
ETIMOLOGIJA: ↑sadističen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
sánkcija sánkcije samostalnik ženskega spola [sánkcija] 1. del pravnega pravila, ki določa negativno posledico ob ravnanju v nasprotju s pravnim pravilom1.1. negativna posledica, ki jo pravno pravilo določa v primeru kršitve
2. kazen zaradi kršitve pravil, dogovorov
STALNE ZVEZE: pragmatična sankcija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Sanktion in frc. sanction iz lat. sanctiō ‛odredba, določitev kazni’, iz sancīre ‛odrediti, določiti’, prvotno ‛posvetiti’, k sacer ‛svet, posvečen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
smetlíka smetlíke samostalnik ženskega spola [smetlíka] 1. zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in belimi ali vijoličastimi cvetovi, ki imajo na spodnjem cvetnem listu rumeno pego, ali del te rastline; primerjaj lat. Euphrasia rostokoviana 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
ETIMOLOGIJA: verjetno nastalo iz slovan. *světlikъ iz ↑svetel, tako kot stčeš. světlík, polj. świetlik ‛svetlika’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
svák sváka samostalnik moškega spola [svák] brat (zakonskega) partnerja ali sorojenčev (zakonski) partner
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. svȃk, star. češ. svak ‛sorodnik’ < pslov. *svojakъ, iz ↑svoj - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
šíbra šíbre samostalnik ženskega spola [šíbra] navadno v množini kroglica, zlasti iz svinca, kot polnilo za nekatere vrste nabojev
ETIMOLOGIJA: prvotneje ‛skrilavec, kamena iver’, prevzeto iz srvnem. schiver - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
zakikiríkati zakikiríkam dovršni glagol [zakikiríkati] 1. oglasiti se z visokim, zateglim, predirljivim glasom, značilnim za petelina
2. ekspresivno javno opozoriti na kaj, napovedati kaj, navadno med prvimi
ETIMOLOGIJA: ↑kikirikati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
zaškrípati zaškrípam tudi zaškripáti zaškrípljem dovršni glagol [zaškrípati] tudi [zaškripáti] 1. oddati ali začeti oddajati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja
2. slabšalno zaigrati na godalo, zlasti na violino
3. ekspresivno prenehati potekati, delovati gladko, brez težav, navadno za krajši čas, imeti očitne pomanjkljivosti; SINONIMI: ekspresivno škripniti
FRAZEOLOGIJA: zaškripati z zobmi ETIMOLOGIJA: ↑škripati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
zradírati zradíram dovršni glagol [zradírati] 1. z radirko izbrisati, odstraniti, navadno s svinčnikom, barvico napisano, narisano s papirja
2. ekspresivno odstraniti, uničiti
ETIMOLOGIJA: ↑radirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
žélvica žélvice samostalnik ženskega spola [žélvica] 1. navadno ekspresivno želva, zlasti mladič
2. igrača, model, ki predstavlja želvo
ETIMOLOGIJA: ↑želva
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.