dišati -im nedovršni glagol1. kaj; s prisl. določilom načina oddajati, dajati določen vonj; SODOBNA USTREZNICA: dišati
1.1 evfemistično, kdo oddajati, dajati neprijeten vonj; SODOBNA USTREZNICA: zaudarjati, smrdeti
2. kdo/kaj; kaj z vohom zaznavati; SODOBNA USTREZNICA: vohati
3. kaj; komu, pred kom biti tak, da ustreza okusu, željam, zahtevam, pričakovanjem koga; SODOBNA USTREZNICA: ugajati
4. kaj dajati, povzročati slutnjo prisotnosti
FREKVENCA: 54 pojavitev v 14 delih