AlbertiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
italijanski humanist, umetnik, arhitekt, pesnik, duhovnik, jezikoslovec, filozof
IZGOVOR: [albêrti], rodilnik [albêrtija]
BESEDOTVORJE: Albertijev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Bonómo -a m, oseb. i. (ọ̑) |tržaški škof in humanist|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Erazem RotterdamskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [erázəm róterdamski], rodilnik [erázma róterdamskega]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Erázem Rótterdamski -zma -ega [ote] m, oseb. i. (á ọ̑) |nizozemski humanist in pisatelj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Erazmus m osebno lastno ime
Erazem:
Kir Eraſmus im. ed. Roterodamus da urshoh sakaj ta krajl je dial ǀ Eraſmus im. ed. je djal, de vſy Lutersh, inu Calvinish Ludje nimaio tulikajn mozhj, de bi skuſi nyh vero eniga kruleuiga kojna osdravili (IV, 18) Erázem Rótterdamski (1466/69–1536), niz. humanist
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
humȃn -a prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
humaníst -a m (ȋ) 1. pripadnik humanizma: spisi srednjeveških pisateljev in razprave učenih humanistov 2. človek, katerega nazori temeljijo na spoštovanju človeškega dostojanstva in skrbi za človeka: bil je velik humanist / socialistični humanist 3. kdor se ukvarja s kako humanistično vedo: nasprotja med tehnokrati in humanisti // star. strokovnjak za klasične jezike in kulturo; klasični filolog: na klasični gimnaziji poučuje nekaj dobrih humanistov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
humaníst -a m, člov. (ȋ) razprave ~ov; star. klasični filologhumanístka -e ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
humaníst -a
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024
humanīst, m. gojitelj humanizma, der Humanist.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
humanístična dráma -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
humanístično gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
internacionalíst -a m (ȋ) pristaš internacionalizma: bil je humanist in internacionalist;
naloge internacionalistov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
izživéti se -im se
dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj postati resnično, začeti obstajati
Njegove sanje se niso mogle /prav/ izživeti.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj postati prepoznaven v kom/čem
V svojih zadnjih delih se je izživel /kot umetnik in velik humanist/.
3.
kdo/kaj prenehati obstajati
Njegovo literarno ustvarjanje se je /prehitro/ izživelo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024
Jakob(us) -ba m osebno lastno ime
Jakob:
to lepo inu veſſelo Rachaello je bil Jacob im. ed. doſſegil ǀ Iacob im. ed. je bejshal tu hudu tovarstvu tiga hudobniga brata Esaua ǀ voszhim shegen, kateri je bil Jacob im. ed. Effraimu, inu Manaſſu dal ǀ S. Jacob im. ed. je Syn te Salamee ǀ od kateriga pravi Jacobus im. ed. Faber ǀ Od katere pravi Jacobus im. ed. Montanus ǀ Pishe Jacobus im. ed. à Vitriaco ǀ Jacobus im. ed. Pintus pravi ǀ pishe Jacobus im. ed. Sprengerus ǀ Iacobus im. ed. Mercanenſis ordna S. Dominica ǀ Leto reſnizo bi nam mogli ſprizhat Pelagia … Iacobus im. ed. pushaunik ǀ Angeli, katere je vidil kacob im. ed. ǀ kar od Patriarcha Jacoba rod. ed. v' S. Piſsmi ſe bere ǀ suojga Patriarcha Iacoba rod. ed. ſe je bala ǀ Angeli ſò Jacobu daj. ed. drushbo dershali ǀ letu je njegovimu ozhetu Iacobu daj. ed. bilu povedanu ǀ poklizhe Jacoba tož. ed. na junaſtvu, ſe ſpopadeta ǀ Esau je tulikain pregajnal tega Bogu Svestiga Iacoba tož. ed. ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega lubesen v'Iacabu mest. ed. ǀ nyh pomozh imaio per S. Jacobu mest. ed. yskati ǀ sazhne s' Svetem Jacobam or. ed. dershati ǀ ſa Iacobam or. ed. ſedem dny derjeio, ter ga doderjeio ǀ n'hozhe pervolit de bi s'njega hishe shla ta lepa Rachel nasha dusha sa ſvojm sheninom Iacobom or. ed. ǀ s'Iacobam or. ed. Patriarkam rezite 1. Jákob, hebr. Jacăkōb, svetopisemski očak (SP 1 Mz 25,26) 2. Sv. Jákob, škof v Nisibisu (303–338), ustanovitelj teološke šole Perzijcev 3. Sv. Jákob Starêjši, apostol, brat evangelista Janeza (SP Mt 10,2) 4. → Faber 5. Jákob Montánus, nem. humanist 6. Jákob iz Vitrijáka, srlat. Jacobus de Vitriaco, avtor dela Supplementum ad vitam B. Mariae 7. Jákob Sprenger, inkvizitor v Kölnu (15. stol.) 8. → Merkanensis 9. → Pintus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
kozmopolít kozmopolíta samostalnik moškega spola [kozmopolít] 1. kdor ima izkušnje, znanje z najrazličnejših področij, podprto z razumevanjem, sprejemanjem raznolikih kultur, nazorov, narodnosti
2. iz biologije vrsta, ki je v primernih življenjskih okoljih razširjena skoraj po vsem svetu; SINONIMI: kozmopolitka
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kosmopolit, frc. cosmopolite iz gr. kosmopolī́tēs, iz kósmos v pomenu ‛svet’ + polī́tēs ‛državljan’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Leonardus m osebno lastno ime
Leonard:
Kakor piſhe Leonardus im. ed. Vticenſis (I/2, 92) ǀ Leonardus im. ed. Juſtinianus je djal (III, 596) 1. Léonard iz Vídma, srlat. Leonardus de Utino (15. stol.), pridigar, dominikanec 2. Léonard Justiniján, srlat. Leonardus Justinianus (15. stol.), humanist
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Lipsius m osebno lastno ime
Lipsij:
Lipſius im. ed. pishe, de v' Indiah je bila leta navada (III, 592) ǀ kar nekadaj je djal Juſtus Lipſius im. ed. (IV, 156) Júst Lípsij, srlat. Justus Lipsius, niz. Joest Lips (1547–1606), flamski humanist, moralni in politični teoretik
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Mélanchthon -a [nhto] m, oseb. i. (ẹ̑) |nemški reformator in humanist|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Mombronius m osebno lastno ime
Mombricij:
je imel shlahtne, inu bogate ſtarishi, kakor pishe Boninus Mombronius im. ed. (III, 93) Na robu je referenca Boninus Monbr. in ejus Vit., torej je zelo verjetno mišljen Boníno Mombrícij (1424–med 1482 in 1502), it. filolog in humanist, avtor življenjepisev svetnikov, ki so pod naslovom Sanctuarium izšla 1490.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Móre -ra [mor] m, oseb. i. (ọ̑) |angleški humanist in državnik|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
pacifíst -a m (ȋ) pristaš pacifizma: zborovanje pacifistov / humanist in pacifist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Policianus m osebno lastno ime
Poliziano:
Pishe Angelus Politianus im. ed., de v' tem Meſti Epheſo ty ſlepy Ajdje ſo bily en lep velik Tempel tej Bogini Multimammia imenovani ſturili (III, 142) Angelo Ambrogini Poliziano (1454–94), it. humanist in pesnik
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Pontanus m osebno lastno ime
Pontano:
taku je sapiſſanu puſtil Pontanus im. ed. Giovanni Pontano (1429–1503), it. humanist, pesnik in državnik
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Sabelikus m osebno lastno ime
Sabelik:
Rosimonda longobardarska Krajliza … s'taistim strupom is Katerim je hotela mosha vumoriti, ſama ſebe je bila vmorila, Kakor piſhe Sabelicus im. ed. Sabélik, srlat. Marcus Antonius Sabellicus, it. Marcantonio Coccio (pribl. 1436–1506), it. humanist in zgodovinopisec
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
uresníčiti se -im se
dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj postati resnično, začeti obstajati
Sanje so se uresničile, in sploh vse se je uresničilo.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj postati prepoznaven kot kdo/kaj / v kom/čem
Uresničeval se je kot umetnik in velik humanist.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024