Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

humoríst -a (ȋ) duhovit, šaljiv človek, šaljivec: on je velik humorist; njegovo pripovedovanje izdaja rojenega humorista / nastopil bo zabavni ansambel s pevcema in humoristom
// kdor piše humoristična dela: v fiziognomiji tega pisatelja se družita humorist in satirik
irónik -a (ọ́) knjiž. ironičen človek, zlasti pisatelj: duhovit ironik in humorist; omenjeni avtor je bil največji ironik svojega stoletja
sóng tudi sông -a (ọ̑; ȏ) kratka, preprosta, pogosto družbenokritična pesem, popevka
  1. a) kot del literarnega kabareta: songe je pel znani humorist; povezati posamezne prizore s songi
  2. b) kot vložna pesem v dramskem besedilu: v drami, komediji je tudi nekaj songov; songi v Brechtovi Beraški operi
zabávati -am nedov. (ȃ) delati, povzročati, da je kdo duševno sproščen, dobro razpoložen: zabaval jih je znan humorist; zabavati družbo s pripovedovanjem šal; dobro zabavati
// delati, povzročati, da kdo prijetno preživi čas in se ne dolgočasi: zabava nas opazovanje pristaniškega vrveža; zabavati otroke z branjem pravljic / na prireditvi jih je zabaval plesni orkester jim igral za zabavo
// s svojimi lastnostmi vzbujati komu ugodje, zadovoljstvo: prepir ga je zabaval, ne pa jezil; razplet dogodkov jih je zelo zabaval
Število zadetkov: 4