blôganje in blóganje -a s (ȏ; ọ̑) glagolnik od blogati: ideja o knjigi se je porodila med bloganjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
brezpredmétnost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost brezpredmetnega: ideja o brezpredmetnosti človeških naporov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
človečánstvo -a s (ȃ) 1. knjiž. človečnost: pisalo in govorilo se je o nekakšnem človečanstvu;
ideja človečanstva 2. zastar. človeštvo: pomagati človečanstvu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
doktrína -e ž (ī) 1. sistem teorij z določenega področja: izjava se ne sklada s cerkveno doktrino;
politična, socialna doktrina / Rousseaujeva revolucionarna doktrina 2. knjiž. nazor, načelo: pisatelj utemeljuje v delu svojo doktrino;
moderne dramaturške doktrine // nav. slabš. togo, neživljenjsko mnenje ali naziranje: ideja, ki se spremeni v doktrino, rodi fanatizem / njegove besede so le suha doktrina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
dominánten -tna -o prid. (ȃ) 1. ki je v prevladi, v premoči, prevladujoč: podjetje ima dominanten položaj na evropskem trgu;
dominantna ideja, lastnost, vloga / ta problem je v njegovi drami dominanten // ekspr. ki zaradi popolnosti vzbuja občudovanje: dominantna igralska osebnost; ta pesnik je dominantna postava v naši poeziji 2. ki stoji, se dviga nad čim: ustavili so se na dominantnem vrhu / dominantna lega stavbe
♦ bot. dominantna lastnost; dominantna vrsta vrsta, ki prevladuje v rastlinski združbi; glasb. dominantni akord akord na peti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti glavno funkcijodominántno prisl.:
dominantno vplivati na kaj; dominantno poudarjen orkester
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
družílen -lna -o prid. (ȋ) ki druži, povezuje: družilna ideja skupine delavcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
edínstvenost -i ž (ȋ) 1. nav. ekspr. lastnost, značilnost edinstvenega: verjel je v edinstvenost njegovega gledališkega genija;
edinstvenost umetnine;
prepričan o svoji edinstvenosti / edinstvenost njihovega uspeha je osupnila svet izrednost, nenavadnost2. zastar. enotnost, povezanost: ideja slovanske vzajemnosti, gospodarske in politične edinstvenosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
edínstvo -a s (ȋ) enotnost, povezanost: ideja narodnega edinstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
fájn -- prid. (ȃ) pog. ki ima določene dobre lastnosti, značilnosti v precejšnji meri: fajn ljudje;
fajn ideja;
fajn knjiga fájn prisl.:
fajn gladek; cene so fajn narasle
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
fíksen -sna -o prid. (ȋ) 1. trdno določen, nespremenljiv: fiksen znesek;
datum odhoda še ni fiksen;
fiksne obresti / ima fiksno plačo stalno / fiksna cena 2. ki je na stalno določenem mestu, nepremičen: fiksen žerjav;
fiksna stena 3. v zvezi fiksna ideja bolezenska predstava, blodna misel, ki se je človek ne more otresti: imel je fiksno idejo, da bo umrl;
bolehati za fiksno idejo;
pren. industrializacija za nas ni fiksna ideja
♦ ekon. fiksni kapital kapital, ki prenaša svojo vrednost na proizvod postopoma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
idealitéta -e ž (ẹ̑) 1. filoz. kar je, obstaja kot ideja, predstava: odmik iz realnosti k idealiteti;
idealiteta in realiteta 2. knjiž. določena ideja, predstava kot vrednota v zavesti osebka: pri tem pesniku se pojavlja idealiteta v oblikah zastrtega hrepenenja, sanj;
idealiteta in negativiteta / abstraktna idealiteta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
idêja -e ž (ȇ) 1. rezultat najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev, izvedbo česa, zamisel: njegova ideja o ustanovitvi tiskarne je bila splošno sprejeta;
dobra, drzna, slaba ideja;
dati (originalno) idejo za rešitev problema / uresničevati idejo o ekološkem pridelovanju / ta človek ima veliko idej / bil je navdušen zagovornik nove ideje
● ekspr. to je bila tvoja ideja ti si se spomnil tega; ekspr. priti na idejo spomniti se česa novega; idejo za akcijo je dobil pri njih bistveno pobudo// nav. mn., navadno s prilastkom misel: njegove ideje so popolnoma zmedene / imava iste ideje; vsiljevati svoje ideje drugim / širiti prevratne ideje 2. navadno v zvezi z o rezultat najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje človekov odnos do materialnega ali duhovnega sveta: njegova ideja o lepoti, pravičnosti se je v tem delu lepo izrazila / ideja o kmetskem življenju je pri njem neprepričljiva / opredeliti idejo o nasprotju med umetnikom in družbo 3. v zvezi fiksna ideja bolezenska predstava, blodna misel, ki se je človek ne more otresti: imel je fiksno idejo, da ga preganjajo / ekspr. to je samo tvoja fiksna ideja 4. ed., navadno z rodilnikom rezultat najvišje umske dejavnosti, ki se kaže kot bistvo, smisela) umetniškega ali znanstvenega dela: osnovna ideja drame;
umetniška in hkrati moralna ideja romana / ideja in oblika umetnine / vodilna ideja teksta b) različnih znanstvenih, umetniških smeri: seznaniti se z idejo impresionizma;
ideja marksizma c) različnih področij človekove družbene dejavnosti: ideja razrednega boja;
ideja liberalizma;
velik vpliv ideje samoupravljanja // kar se kaže kot bistvo, smisel česa sploh: ideja dobrote, lepote; zavreči idejo pravičnosti 5. mn., z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom kar izraža vsebino, dejavnost, kot jo določa prilastek: antifašistične, demokratske ideje;
liberalne ideje so ga čisto prevzele;
privrženec francoskih revolucionarnih idej / nekritično je sprejemal ekstremistične ideje; nove politične ideje
♦ filoz. ideja v idealističnih filozofijah transcendentna objektivna tvorba, ki je pravzor, vzrok, bistvo posamičnega; v marksistični filozofiji odraz objektivne stvarnosti v zavesti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
inkarnírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. utelesiti, utelešati: v glavni osebi je avtor inkarniral junaštvo inkarnírati se
uresničiti se, uveljaviti se: nov način zdravljenja se je inkarniral v dejavnosti posameznih zdravnikov
inkarníran -a -o:
inkarnirani domisleki; v njem je inkarnirana nova ideja; ekspr. ta ženska je inkarnirana zloba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
integralístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na integraliste ali integralizem: integralistična ideja, smer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
intencionálnost -i ž (ȃ) 1. knjiž. lastnost intencionalnega: intencionalnost raziskovanja 2. filoz. usmerjenost, naravnanost zavesti k predmetu spoznavanja: Husserlova ideja intencionalnosti / intencionalnost zavesti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
izrájati se -am se nedov. (á) 1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov: rastlina, živalska vrsta se izraja;
nekatera ljudstva so se izrajala in propadala 2. spreminjati se na slabše sploh: ideja se izraja v doktrino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
jugoslovánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Jugoslovane ali Jugoslavijo: jugoslovanska gostoljubnost / jugoslovanski narodi; jugoslovanski veleposlanik; jugoslovanska hokejska reprezentanca / jugoslovansko-italijanska meja / jugoslovanski standardi; jugoslovanska ideja v stari Avstriji ideja o državni združitvi jugoslovanskih narodov / Jugoslovanska ljudska armada [JLA]
♦ zgod. Jugoslovanski odbor med prvo svetovno vojno ustanovljena organizacija jugoslovanskih politikov s sedežem v Londonu, ki je delala za združitev južnoslovanskih delov Avstro-Ogrske s Srbijo in Črno goro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
jugoslovánstvo -a s (ȃ) 1. do 1918 ideja o združitvi jugoslovanskih narodov v skupno državo: v strahu pred nemštvom so se politiki vrnili k jugoslovanstvu / preganjali so ga zaradi jugoslovanstva 2. državna in politična pripadnost k Jugoslaviji: rad poudarja svoje jugoslovanstvo
♦ polit. integralno jugoslovanstvo narodnostno pojmovanje nekaterih političnih skupin v stari Jugoslaviji, ki so zanikale individualnost posameznih jugoslovanskih narodov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
júžnoslovánski -a -o prid. (ū-ȃ) nanašajoč se na južne Slovane: južnoslovanski narodi / zastar. južnoslovanska ideja jugoslovanska ideja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
katalizátor -ja m (ȃ) 1. kem. snov, ki spremeni hitrost kemične reakcije, ne da bi se pri tem spremenila ali postala sestavni del produkta reakcije: uporabljati za sintezo katalizator;
pospešiti reakcijo s katalizatorjem / prisotnost katalizatorja
♦ teh. platinski katalizator porozna ploščica, ki je prevlečena s platino za popolno oksidacijo ogljikovega monoksida2. publ. pobudnik, usmerjevalec: omenjena ideja je bila katalizator, ob katerem so se združile različne skupine;
čustveni katalizator / znanost je katalizator novih načinov proizvodnje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
komunístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na komuniste ali komunizem: države nekdanjega komunističnega bloka;
komunistična kontinuiteta;
komunistična preteklost vzhodnih držav;
komunistična revolucija;
mednarodno delavsko in komunistično gibanje / komunistični režim, sistem; komunistična družba, država; komunistična mladina; komunistične organizacije / komunistični voditelji; komunistična elita, oblast; sestanek predstavnikov komunističnih partij, strank / komunistični simboli; komunistična ideja, ideologija, propaganda; komunistična literatura / komunistični totalitarizem; komunistični zločini; komunistična diktatura; komunistično nasilje / ustanovitev Komunistične partije Jugoslavije
♦ zgod. Komunistični manifest manifest komunističnega gibanja, ki sta ga sestavila Marx in Engels; Komunistična internacionala mednarodno združenje komunističnih organizacij od 1919 do 1943
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
letálnik -a m (ȃ) zračno vozilo: ideja oskrbe letalnikov z gorivom v zraku sega v pionirske čase motornega letenja;
izbrati letalnik iz hangarja;
brezpilotni, jadralni letalnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
léviske -visk ž mn. (ẹ̑) pog. kavbojske hlače znamke Levi's: nositi leviske;
ideja, reklama za legendarne leviske;
motoristična jakna, razvlečena majica in zguljene leviske
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
lionizem -zma [lajonízəm] m (ī) gibanje, utemeljeno v delovanju humanitarne organizacije Lions klub: poslanstvo lionizma je pomagati;
geslo, ideja, načelo lionizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
lustrácija -e ž (á) v nekaterih pokomunističnih državah preverjanje nekdanjih pripadnikov komunističnega političnega sistema z namenom njihove odstranitve z aktualnih vodilnih položajev v politiki, javnih službah: izvesti, zahtevati politično lustracijo;
ideja, razprava, zakon o lustraciji;
pobuda, predlog za lustracijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
mása1 -e ž (ȃ) 1. snov, surovina, navadno mehka, za izdelke: zmleto rudo segrevajo, da nastane gobasta masa;
mleti maso za karton;
gnetljiva, homogena, mehka masa / mesna, papirna, steklena masa / obliti z bitumensko maso z bitumnom; izravnalna masa / z oslabljenim pomenom razvažati vročo asfaltno maso vroči asfalt// v zvezi umetna, plastična, sintetična masa umetno dobljena organska snov iz makromolekul: predmeti, tla iz umetne mase; predelava umetnih mas 2. knjiž., s prilastkom velika strnjena količina kake snovi ali kakih stvari: mišična, vodna masa / na obzorju se vidi temna masa mestnih hiš gmota / publ., z oslabljenim pomenom kopičenje zvočnih mas zvokov / publ. bataljon se premika v sklenjeni masi sklenjeno3. slabš. velika, strnjena skupina ljudi; množica: demonstrirajoča masa;
tuleča in ploskajoča masa 4. nav. mn., publ. ljudje, ki predstavljajo največji del družbe, zlasti nižji sloji; množica: dvignile so se zatirane mase;
delavske, ljudske mase;
ideja je zajela najširše mase;
gibanje, razširjeno med masami / dvigniti se nad maso; psihologija mase 5. publ., s prilastkom količina: v raztopini se odvečna masa topljenca izloči;
del določene mase zlata / povečati maso osebnih dohodkov vsoto, znesek za osebne dohodke// z rodilnikom velika količina, množina: delo je bilo obremenjeno z maso nepredelanega gradiva; velikanska masa danosti, težav, nasprotij 6. fiz. količina, ki pove, kako se telo upira pri pospeševanju: meriti maso;
lunina masa;
masa atoma
♦ biol. dedna masa skupek vseh genov organizma; genotip; fiz. mirovna masa masa telesa v mirovanju; gastr. masa mešanica živil, iz katere se pripravljajo razne jedi; gozd. lesna masa količina stoječega ali posekanega lesa; sečna masa količina lesa, določena za sečnjo; kem. atomska masa število, ki pove, kolikokrat je masa atoma kakega elementa večja od mase vodikovega atoma; molekulska masa število, ki pove, kolikokrat je masa kake molekule večja od mase vodikovega atoma; meteor. zračna masa zrak nad večjim območjem, ki ima približno enake fizikalne lastnosti; pravn. likvidacijska ali stečajna masa premoženje dolžnika, ki je v likvidaciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
mesijanízem tudi mesianízem -zma m (ī) knjiž. prepričanje, ideja, da kdo ali kaj reši človeštvo, narod vsega zla: v tej knjigi razlaga svoj mesijanizem;
mistični, utopični mesijanizem / slovanski mesijanizem / mesijanizem trpljenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
mesijánstvo -a s (ȃ) knjiž. prepričanje, ideja, da kdo ali kaj reši človeštvo, narod vsega zla: pomen mesijanstva v delih Dostojevskega / slovansko mesijanstvo / verovati v mesijanstvo lastnega naroda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
mesó -á s (ọ̑) 1. navadno rjavkasto rdeče tkivo živalskega telesa, zlasti mišičje, kot hrana: gristi, rezati, sušiti meso;
mastnega mesa ne je;
kilogram mesa / goveje, konjsko, svinjsko, telečje, ribje meso; kuhano, pečeno meso; postregla jim je s prekajenim mesom; meso na žaru 2. navadno rjavkasto rdeče tkivo človeškega ali živalskega telesa, zlasti mišičje: krogla mu je ranila meso, kosti pa ni poškodovala;
vezi so se mu zarezale globoko v meso;
ekspr. ta konj res nima dosti mesa, vendar je močen in vzdržljiv je suh;
hujšal je, kot bi meso rezal z njega zelo, hitro je hujšal3. knjiž., ekspr. človeško telo: to pravico ima, saj je otrok rojen iz njenega mesa / meso, pokorno duhu / slabosti mesa čutnost, telesnost// nav. slabš., s prilastkom ljudje (brez pravic, svobode): meso v taborišču se je uprlo / trgovanje s človeškim mesom 4. sočni, mehkejši del sadu, gomolja: ločiti lupino od mesa;
meso jabolk, lubenic;
krompir z belim, rumenim mesom / meso pri jurčku je belo
● bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; ekspr. dati ideji meso in kosti uresničiti jo; dati ji zunanjo podobo, obliko; ekspr. vsak človek je iz mesa ima slabosti, napake; pog. zrele ženske mu niso všeč, rad ima mlado meso mlade ženske; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; ekspr. ženske na plaži so kazale preveč mesa bile so pomanjkljivo oblečene; meso in kri ekspr. šele tedaj je volilna pravica postala meso in kri se je uveljavila; ekspr. ta ideja mu je prešla v meso in kri popolnoma jo je sprejel; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; ekspr. ta lik je človek iz mesa in krvi prepričljiv, verjeten, živ človek
♦ gastr. belo meso kokošje, telečje meso; rdeče meso goveje, svinjsko, ovčje, konjsko meso in nekatere vrste perutnine; med. divje meso nepravilno razraslo tkivo v rani, ki se slabo celi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
nacionálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na narod, naroden: prizadevati si za nacionalni dvig naroda;
nacionalni obstoj;
nacionalno ozemlje / nacionalna ideja, zavest; nacionalna individualnost, pripadnost; nacionalno gibanje, vprašanje / nacionalna politika; pospeševati nacionalno gospodarstvo / nacionalna jed narodna jed; ta avtomobil je njihovo nacionalno vozilo ljudsko vozilo / odpravljati nacionalna nasprotja narodnostna2. nanašajoč se na državo; državen: takrat so priznali retoromanščino za četrti nacionalni jezik / 25. junij je naš nacionalni praznik / evro je v več državah nacionalna valuta / nekdaj Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije izvršilni organ Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije
♦ ekon. nacionalni dohodek narodni dohodek; nacionalna ekonomija gospodarstvo določene države; polit. nacionalni socializem nacionalsocializem; soc. nacionalni egoizem prepričanje o večvrednosti svojega naroda in njegovi pravici do razvoja na škodo drugih; šah. nacionalni mojster najvišji naslov igralca, ki ga podeli šahovska organizacija v državi; zgod. Nacionalni konvent ustavni organ z izvršilno oblastjo v Franciji od 1792 do 1795nacionálno prisl.:
nacionalno neopredeljen, zatiran; sam.: razmerje med nacionalnim in univerzalnim
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
nèkompromitíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kompromitiran: spoštovan, nekompromitiran človek / ekspr. nekompromitirana ideja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
nèostvarljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) knjiž. neuresničljiv, neizvedljiv, neizpolnljiv: načrt je nerealen, neostvarljiv;
neostvarljiva ideja, zamisel / njegove želje so neostvarljive
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
nèrazgíbanost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nerazgibanega človeka: zaradi duševne nerazgibanosti ljudi se ideja ni uresničila;
politična nerazgibanost družbe / nerazgibanost dramskega dejanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
nèvézan -a -o prid. (ȅ-ẹ́) 1. ki ni vezan: nevezane pole / govoril je v nevezanih stavkih / dajal je čudne, nevezane odgovore brezsmiselne// publ. ki ni naprej določen ali vsebinsko omejen: nevezan pogovor; nevezano razmišljanje 2. knjiž. neodvisen, samostojen: svobodno, nevezano življenje / na čas nevezana ideja 3. navadno v zvezi z država ki ni vključen v politične ali vojaške bloke: nevezane države / nevezana politika
● sobo išče mlad, nevezan moški neporočen ali tak, ki ni v resni zvezi
♦ fin. nevezane hranilne vloge; lit. nevezana beseda proza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
objektivizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. 1. narediti, da se kaj začne kazati na predmeten, čutno zaznaven način, opredmetiti: z dejanji objektivizirati svoj psihični svet;
ideja se je objektivizirala v različnih pojavih 2. prikazati, oblikovati kaj tako, da se ne čuti neposredna prisotnost zavesti, mišljenja osebka, posplošiti: objektivizirati avtobiografsko snov;
motiv narave se v njihovih zadnjih pesmih vse bolj objektivizira 3. narediti, da je kaj neodvisno od osebnih nazorov, interesov: objektivizirati merila za nagrajevanje;
objektivizirati presojanje / treba bo objektivizirati elemente kreditne politike stvarno določiti, ugotovitiobjektivizíran -a -o:
objektivizirana merila; objektivizirano zlo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
opredmétiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. narediti, da se kaj začne kazati na predmeten, čutno zaznaven način: v noveli je pisatelj opredmetil svoj etični nazor;
človekova bit se opredmeti z delom / opredmetiti svoje ideje, načrte; misel se lahko opredmeti v jeziku opredméten -a -o:
v umetniškem delu opredmetena ideja
♦ ekon. opredmeteno delo v proizvod vloženo delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
osvájati -am nedov. (á) 1. z bojem spravljati tuje ozemlje pod svojo oblast: osvajati dežele 2. ekspr. prihajati v težko dostopne kraje, zlasti prvi: osvajati globine morja, vrhove // prihajati na posamezna mesta težko dostopnega kraja, prostora: osvajati ocean, vesolje 3. ekspr. pridobivati si naklonjenost, ljubezen koga: pevka je osvajala poslušalce / njegov nasmeh osvaja / zna osvajati ženske; že dalj časa jo osvaja si prizadeva pridobiti njeno ljubezen// vzbujati pozitiven odnos do česa: gibanje ga je začelo osvajati; glasba ga osvaja 4. publ. dobivati, dosegati: osvajati medalje / naši tekmovalci osvajajo prva mesta 5. publ. učiti se, priučevati se: spominsko osvajati snov / tovarna osvaja nove tehnološke postopke
● publ. ideja je bila privlačna in množice so jo hitro osvajale sprejemale; ekspr. ta šport osvaja svet pridobiva vedno več privržencev; publ. tovarna že osvaja tuje tržišče začenja prodajati svoje izdelke na tujem tržišču; publ. osvajati znanje pridobivati; publ. kapital si je osvajal države gospodoval nad njimi, imel nad njimi oblastosvajajóč -a -e
1. deležnik od osvajati: prodirali so naprej, osvajajoč deželo za deželo; govoril je navdušeno, s svojo prikupnostjo osvajajoč poslušalce; imeti osvajajočo moč
2. ekspr. zelo privlačen, prikupen: nisem še srečal tako osvajajočega človeka / imeti osvajajoč glas; osvajajoč nasmešek / osvajajoč pogled na mesto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
pánslavízem -zma m (ȃ-ī) ideja o kulturni vzajemnosti in politični združitvi vseh Slovanov: panslavizem v delih piscev 17. stoletja // zlasti v 19. stoletju gibanje, ki temelji na tej ideji: pristaš panslavizma / ruski panslavizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
paranoíden -dna -o prid. (ȋ) psiht. nagnjen k paranoji: paranoidna osebnost / paranoidna ideja zmotna, dokazom nedostopna prepričanost o čem neresničnem; paranoidna shizofrenija shizofrenija z blodnjami kot glavno motnjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
pobrátiti se -im se dov. (á ȃ) skleniti bratsko, prijateljsko razmerje, navadno po ustaljenem obredu: ob drugem srečanju sta se pesnika pobratila
● mesti sta se pobratili na podlagi pogodbe sta začeli gospodarsko, politično, kulturno sodelovati// zlasti v srbskem okolju slovesno obljubiti bratovsko ljubezen osebi, s katero kdo ni v krvnem sorodstvu: pobratila sta se in dane obljube nista prelomila pobrátiti knjiž.
povzročiti medsebojna naklonjena, prijateljska čustva: ta ideja jih je pobratila
pobráten -a -o:
pobrateni narodi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
pôlzavésten -tna -o [pou̯zavestən] prid. (ȏ-ẹ̄) 1. ki ni popolnoma pri zavesti: polzavesten bolnik;
bil je že polzavesten, ko so ga našli / polzavestno stanje stanje, v katerem se osebek ne zaveda popolnoma2. ki ni popolnoma zavesten, hoten: polzavestno dejanje;
polzavestna laž, želja
● knjiž. v delu je prisotna polzavestna ideja o narodni samobitnosti ne popolnoma jasna, neizrazita
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
povnánjiti -im dov. (ā ȃ) knjiž. narediti, da postane kaj zunanje, vnanje: povnanjiti svoje ustvarjalne zmožnosti / povnanjiti medčloveške odnose povnánjiti se
postati plitev, usmerjen v zunanji svet: v zadnjih letih se je zelo povnanjil
povnánjen -a -o:
povnanjena absolutna ideja; za to je njegova narava preveč povnanjena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
preíti -ídem stil. prêjdem dov., preídite stil. prêjdite; prešèl prešlà prešlò tudi prešló, stil. prêšel prêšla (í, é) 1. priti čez kaj: preiti potok;
čete so prešle travnik in se ustavile na robu gozda / čez most, po mostu so prešli na drugo stran reke / vojaki so v največji tišini prešli cesto prečkali / s težavo smo prešli ostri rob grebena / ekspr. prešel je že pol sveta, pa še ni videl tako lepega kraja / hladna fronta je ponoči prešla naše kraje / publ. hkrati z gledališčem je prešel v novo stavbo tudi lutkovni oder / strup je prešel v živce in mišice // priti mimo česa: prešla sta planšarske koče in se začela vzpenjati v hrib; bali so se, da preidejo dogovorjeno zborno mesto / stopil je hitreje, da bi jo prešel prehitel; pren., ekspr. preiti strogo, trdo preizkušnjo 2. s predlogom spremeniti, menjati:a) okolje: vsi potniki so prešli iz prvega v zadnji vagon / cela četa je prešla k nasprotniku b) način dela, delovanja: preiti na gverilsko taktiko vojskovanja;
podjetje je prešlo na nov način računanja stroškov / iz teorije preiti v prakso / od vina je prešel na žganje začel je piti žganje / od pisanja komedij je prešel na pisanje dram / takoj so prešli na dnevni red (sestanka) c) način obstajanja: pri delu mišic je prešel sladkor v mlečno kislino / tu preide hrib v ravnino; cesta nenadoma preide v stepo / bela barva je prešla v sive odtenke / preiti od besed k dejanjem / ekspr. smeh velikokrat preide v jok č) nav. ekspr. lastništvo, pripadnost: po očetovi smrti bo imetje prešlo na sina;
hiša je prešla v last občine / mesto je po nekajurnem boju prešlo v roke napadalcev so ga zavzeli napadalci / precej materinih lastnosti je prešlo na hčer // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: prešli so v napad, v obrambo; zabava je prešla v bučno razgrajanje / učiteljica je prešla od razlage k spraševanju / konj je prešel v lahen dir / dan je prešel v noč znočilo se je3. publ. pojaviti se nad določeno stopnjo, mero; preseči2:
poročilo je prešlo okvire bežnega poročanja / trpljenje je prešlo meje človeške vzdržljivosti / njena kriza je že prešla svoj vrh 4. knjiž. miniti, končati se: čas, primeren za sajenje, je že davno prešel;
ko so mu rano previli, mu je prešla vsa bolečina;
nevarnost je kmalu prešla / prešla so leta, preden sta se znova srečala / nevihta je prešla brez hujših posledic / za vselej jih je prešla volja do razgrajanja / kam je prešlo njegovo bogastvo izginilo5. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik; obiti1:
njen obraz je prešel nasmeh / v hipu ga je prešla jeza, slabost; spoznanje jo je prešlo kot blisk
● ekspr. kljub mrazu rože niso prešle niso zmrznile; ekspr. tako so se ustrašili, da jim je beseda prešla da niso mogli govoriti; pog. novi znanci so kmalu prešli na ti so se začeli tikati; ekspr. strah mu je prešel v kosti vedno se je bal; meso in kri ekspr. ta ideja mu je prešla v meso in kri popolnoma jo je sprejel; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; preiti v navado navaditi se; stavek je že prešel v pregovor postal; publ. domačini so prešli v vodstvo že v prvem polčasu so dosegli prednost v igri; knjiž. njegovo ime je prešlo v zgodovino postal je znan zaradi svojih dejanj; preiti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami; knjiž. kmalu ji je prešlo ji je odleglo, stanje se ji je izboljšaloprêšel -šla -o star.:
prešli dnevi, dogodki; spomin na prešlo srečo; prešlo sadje
● star. to stvar so ugotovili že v prešlem stoletju minulem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
prepláviti -im tudi preplavíti -ím dov., preplávil (ā ȃ; ī í) 1. z razlivanjem, širjenjem pokriti kako površino: narasli potok preplavi njive in travnike / valovi so preplavili obalo; prostor je preplavila voda vdrla vanj, ga zalila / ekspr. hladen zrak bo preplavil naše kraje / kri preplavi tkivo; pren. gozd preplavijo jesenske barve; sonce je preplavilo vse mesto 2. ekspr. pojaviti se na določenem celotnem območju v veliki množini: mesto so preplavili begunci;
sovražna vojska je preplavila deželo / množica je preplavila trg // pojaviti se kje v veliki količini: trg so preplavili ceneni izdelki / ameriško blago je preplavilo Evropo // pojaviti se, nastopiti na kakem širokem območju: kriza je preplavila vso celino; ta ideja je preplavila svet 3. ekspr. narediti, da se kaj pojavi na določenem celotnem območju v veliki količini: preplaviti mesto z letaki / otroci so preplavili ulico z vriščem 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža hiter nastop stanja, kot ga določa samostalnik: ob tej novici ga je preplavilo veliko veselje / upanje preplavi vso dušo
● ekspr. dolino je preplavila novica o nesreči v dolini se je hitro razširila; ekspr. ofenziva je preplavila vse kraje je bila v vseh krajih; ekspr. rdečica ji je preplavila obraz zardela je po vsem obrazupreplávljen -a -o tudi preplavljèn -êna -o:
preplavljeni travniki; ozemlje je preplavljeno z odporniškimi enotami; vse je bilo preplavljeno z lučjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
preporódovski -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na preporodovce: preporodovska ideja revolucionarne rešitve slovenskega narodnega vprašanja / preporodovsko gibanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
prepoudáriti -im dov. (á ȃ) knjiž. preveč poudariti: v svoji kritiki je prepoudaril pomanjkljivosti dela / v romanu je prepoudaril idejno poanto prepoudárjen -a -o:
prepoudarjena ideja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
presvét -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) preveč svet: bil je presvet za kaj takega / ta ideja je zanj presveta, da bi se ji odpovedal
♦ rel. presveta Trojica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
pretvéza -e ž (ẹ̑) 1. kar prikriva pravi vzrok, povod česa: narodna ideja jim je bila pretveza za uveljavljanje materialnih interesov;
njegova bolezen je zgolj pretveza, da se lahko izmika odgovornosti / poklicali so vojaštvo pod pretvezo, da bo zavarovalo rudniške naprave; s pretvezo, da neredno opravlja izpite, so ga izključili / iskal je pretvezo za dokončen razdor med njima povod2. knjiž. izgovor: iskati, najti pretvezo;
razmišljala je, s kakšno pretvezo naj pogleda v sobo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
prilepíti in prilépiti -im, tudi prilépiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑) 1. z uporabo lepila pritrditi kako stvar na drugo: prilepiti plakat;
prilepiti znamko na pismo / samica prilepi jajčeca na vodne rastline pritrdi; pren., ekspr. prilepiti komu politično etiketo // pritrditi v elektronski dokument besedilo, element od drugod: v ciljnem oknu je postavil kurzor na mesto, kamor je nameraval prilepiti besedilo // ekspr. močno pritisniti: prilepiti obraz na hladno šipo; ob prvih strelih so se prilepili k tlom 2. ekspr. dodati, pridati zlasti kaj nepotrebnega: prilepiti igri idejo;
govornik je prilepil uvodnim mislim tudi snovno razporeditev govora / na osnovno zgodbo je prilepil vrsto filozofskih razmišljanj 3. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik; dati: prilepiti komu klofuto, poljub
● ekspr. zaradi zelene barve so avtobusom prilepili vzdevek zelenci so jih imenovali; ekspr. prilepiti oči, pogled na koga začeti ga nepremično gledati; ekspr. krik, ukaz ga je prilepil na mesto je povzročil, da se ni ganil, premaknilprilepíti se in prilépiti se, tudi prilépiti se
1. s prislovnim določilom zaradi lepljivosti se pritrditi na podlago: blato se mu je prilepilo na čevlje; mokra obleka se je prilepila na telo; sedi, kakor bi se prilepil na stol nepremično; dolgo / z lovkami se prilepiti na plen se prisesati / ekspr. hiše so se prilepile ob strmo pobočje stojijo ob strmem pobočju
2. ekspr. nepovabljen, nezaželen se pridružiti: prilepiti se družbi; na cesti se mu je prilepil sumljiv moški / na ulici se je prilepil nanj detektiv ga je začel vztrajno zasledovati; prilepiti se na kolesarja pred seboj začeti vztrajno voziti tik za njim
● ekspr. prilepile so se še druge težave dodatno so se pojavile; ekspr. prilepil se je nanjo in se ga ne more znebiti začel si je vztrajno prizadevati za njeno naklonjenost; ekspr. prilepiti se komu za pete hoditi tik za njim; slediti mu v neposredni bližini; biti pogosto v njegovi družbi proti njegovi volji
prilépljen -a -o:
na pobočje prilepljena vas; slabo prilepljena znamka; ta ideja je drami prilepljena; prilepljeno besedilo je označeno z rumeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
prototíp -a m (ȋ) navadno z rodilnikom 1. knjiž. prva, osnovna podoba, oblika kot merilo, vzorec za vse ostale stvari iste vrste, prapodoba: družina je prototip vseh družbenih skupin / po platonizmu je ideja prototip stvari / ribiška vasica je na najboljši poti, da postane prototip sodobnega naselja vzorec2. knjiž. predloga, model2:
prototip osrednje osebe romana je pisateljev oče 3. knjiž. kdor ima v veliki meri bistvene, tipične lastnosti, značilnosti tega, kar izraža dopolnilo: on je prototip poštenjaka / ta pesnik je prototip dobe 4. teh. izdelek, namenjen za preizkušanje in izpopolnjevanje pred serijsko izdelavo: izdelati, preizkušati prototip;
prototip novega avtomobila, stroja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
razníčiti -im dov. (í ȋ) knjiž. vzeti pomen, veljavo, vrednost: skušali so razničiti to legendo;
ideja se je razničila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
reálen -lna -o prid., reálnejši (ȃ) 1. ki v resnici obstaja ali se v resnici godi; resničen, stvaren: čutni, realni predmeti;
duhovni svet je vsaj toliko realen kot predmetni;
realen in namišljen / imeti ne le teoretične, ampak tudi realne možnosti za zmago / razlike med realno in idealno družbo 2. predmeten, stvaren, snoven: ideja je dobila realno osnovo z nakupom starega avtomobila / nekaj časa je poslušala zanimiv pogovor, potem pa se je vrnila v kuhinjo k bolj realnim opravkom / v pogovoru je bil zelo realen 3. ki je v skladu z določenimi dejstvi; ustrezen, pravilen: rezultat tekme je realen;
realna ocena položaja 4. ki se da uresničiti, izpolniti; uresničljiv, izpolnljiv: postavljati si realne cilje;
predlog ni realen, zato ga zavračam 5. ki pri mišljenju, ravnanju priznava, upošteva dejstva, uresničljive možnosti: bil je trezen, realen človek;
bodite vendar realni in ne zahtevajte nemogočega / realna politika 6. ekon. izražen, merjen s količino blaga, ki se dobi za denarno enoto: realni dohodek se jim je nekoliko zmanjšal;
realni in nominalni stroški
● publ. države realnega socializma v socializmu Sovjetska zveza in vzhodnoevropske socialistične države; realna gimnazija nekdaj gimnazija s poudarkom na pouku živih jezikov in naravoslovnih ved; ekspr. te besede so ga spet postavile na realna tla so povzročile, da se je spet zavedal resničnosti, mogočega, dovoljenega
♦ fiz. realni plin plin, katerega tlak pri konstantni temperaturi ni natančno obratno sorazmeren s prostornino; realna slika slika, ki nastane v presečišču podaljškov žarkov in jo lahko opazujemo z očesom ali na zaslonu, ki prestreže svetlobo; prava slika; geom. realna os hiperbole premer hiperbole na simetrali skozi realni gorišči; realna točka točka, katere koordinate so izrazljive z realnimi števili; lit. realni čas čas, ki obstaja zunaj literarnega besedila; mat. realno število celo število, ulomek ali iracionalno število; pravn. realna unija v monarhističnih državah zveza samostojnih držav s skupnim vladarjem in nekaterimi skupnimi organireálno prisl.:
realno ocenjevati stanje; realno gledano ima prav; sam.: prepletanje realnega in pravljičnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
realitéta -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. resničnost, stvarnost: to danes ni več samo ideja, ampak realiteta / družbena, zgodovinska realiteta
● knjiž. vse osebe v tem romanu so realitete so resnične2. nepremičnina: trgovati z realitetami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
regulátor -ja m (ȃ) 1. naprava, s katero se regulira delovanje, količina, stopnja česa, ravnalo: popraviti regulator;
regulator hitrosti, temperature;
deli regulatorja / avtomatični, ročni regulator / obrniti, zavrteti regulator gumb, vzvod take naprave
♦ teh. naprava za avtomatično uravnavanje delovanja česa ali vzdrževanje določenega stanja; centrifugalni regulator pare; likalnik z regulatorjem 2. kar kaj regulira, uravnava sploh: koža je regulator telesne temperature / publ.: ta ideja naj bi bila regulator kritike vodilo, usmerjevalec; ta organizacija je pomemben regulator mednarodnih odnosov urejevalec, usklajevalec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
reklámarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na reklamarje: reklamarsko nastopanje;
z reklamarskega stališča je ideja odlična / reklamarska ustvarjalnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
román -a m (ȃ) daljše pripovedno delo, navadno z izrazito zgodbo in večjim številom oseb, zlasti v prozi: napisati, prebrati, prevesti roman;
dolg, zanimiv roman;
roman v dveh delih;
ideja, poglavje, zgodba romana;
osebe v romanu / biografski, družbenokritični, kriminalni, ljubezenski roman / roman se dogaja v 19. stoletju / kot označba za naslovom Josip Jurčič, Deseti brat. Roman
● ekspr. o tem dogodku so pripovedovali cele romane zelo obširno; ekspr. povedati komu roman svojega življenja svojo življenjsko zgodbo; ekspr. tudi on je doživel svoj roman je bil nesrečno, srečno zaljubljen, imel ljubezensko razmerje
♦ lit. eksperimentalni roman; kolektivni roman ki opisuje dogajanje v širši skupnosti, navadno brez osrednje osebe; realistični, viteški, zgodovinski roman; roman v pismih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
sámoodtujítev -tve ž (ȃ-ȋ) knjiž. odtujitev samemu sebi, svojemu bistvu: odtujitev in samoodtujitev / tega je kriva človekova samoodtujitev
♦ filoz. samoodtujitev ideje po Heglu proces, v katerem se absolutna ideja odtuji sama sebi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
simbolizírati -am nedov. in dov. (ȋ) simbolično prikazovati: simbolizirati delo;
s tem je simboliziral tri človekova starostna obdobja / simbolizirati v sliki in besedi, z barvami // biti simbol česa: oljkova vejica simbolizira mir simbolizirajóč -a -e:
simbolizirajoča pesem
simbolizíran -a -o:
slovenska nacionalna ideja je simbolizirana v Triglavu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
sociálnost -i ž (ȃ) 1. lastnost človeka, prilagojenega splošno veljavnim družbenim normam: socialnost se kaže v obzirnosti, pravičnosti;
socialnost in asocialnost / socialnost odnosov / prisiliti koga k socialnosti k socialnemu ravnanju, vedenju2. knjiž. kar je socialno: ideja se je premaknila z abstraktne ravni na področje konkretne socialnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
spojíti -ím dov., spójil (ī í) 1. narediti, da je kaja) tako skupaj, da tvori celoto: spojiti kovinske, lesene dele;
spojiti deske z vijaki;
spojiti z lepljenjem / spojiti kaj v celoto / spojiti električne vodnike b) skupaj, povezano: spojiti posamezne prostore;
spojiti naselji s cesto c) (nova) enota, celota: spojiti dve občini;
podjetja so se spojila / predmestni deli so se spojili z mestom / ekspr. v mraku so se hiše spojile z ozadjem č) v kaki zvezi, odvisnosti: spojiti novo znanje s starim / spojiti teorijo s prakso povezati2. knjiž. notranje, čustveno povezati; združiti: domotožje, ljubezen spoji ljudi;
po tej nesreči so se vaščani tesno spojili / v trpljenju sta se spojila v eno
● ekspr. za nekaj časa se je kar spojil z latinsko vadnico se je zelo učil latinščino
♦ agr. cepič se spoji s podlago; kem. kisik se spoji s kovino; molekule se spojijo v makromolekulo; teh. spojiti s kovičenjem, varjenjem spojèn -êna -o:
spojeni deli; biti duševno spojen s kom; gibljivo, trdno spojen; ideja pesmi je umetniško spojena z obliko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
sprovêsti -vêdem dov., sprovêdel in sprovédel sprovêdla, stil. sprovèl sprovêla (é) 1. polit. žarg. uresničiti, izvesti2,
izpolniti: sprovesti načrt / sprovesti uredbo v življenje 2. zastar. spremiti, popeljati: sprovesti goste v salon;
sprovesti koga na sprehod sprovedèn -êna -o:
polit. žarg. ideja, sprovedena v življenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
trialízem -zma m (ī) zgod., do 1918 ideja o razdelitvi avstroogrske monarhije v tri državne enote: odklanjati, zagovarjati trializem / prizadevanje za dosego trializma
♦ pravn. trializem kazenskih sankcij delitev kazenskih sankcij na kazni, varstvene in vzgojne ukrepe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
učlovéčiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. 1. narediti, povzročiti, da kdo dobi lastnosti, značilnosti, bistvene za človeka kot družbeno, biološko bitje: pokončna hoja je pomagala učlovečiti človekovega prednika;
učlovečiti se z delom / biološko, sociološko se učlovečiti 2. narediti kaj človeško, dobro, plemenito; počlovečiti: kultura učloveči človeka 3. prikazati kako lastnost, kak pojav v veliki meri v določenem človeku: pisatelj je v glavnem junaku učlovečil etično načelo učlovéčiti se
pojaviti se v človeški podobi: verjel je, da se dekličin duh v pomladnih nočeh učloveči
♦ rel. Kristus se je učlovečil
učlovéčen -a -o:
v glavni osebi romana je učlovečena narodna ideja; stal je pred njim kot učlovečeno zdravje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
uporabljív -a -o prid. (ī í) ki se da koristno uporabiti, porabiti; uporaben: uporabljivi odpadki / uporabljiva ideja; uporabljiva gesla // ki ima potrebne lastnosti za kak namen: praktično uporabljiv stroj; uporabljiva embalaža / knjiž. bil je aktiven in zelo uporabljiv primeren za opravljanje različnih del, funkcij / knjiž. tak pouk je za prizadete otroke malo uporabljiv primeren// ki se da izkoriščati: uporabljive zaloge premoga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
usmerjeválec -lca [usmerjevau̯ca in usmerjevalca] m (ȃ) 1. kdor kaj usmerja: več let je bil usmerjevalec prometa na križiščih / časnikar je usmerjevalec javnega mnenja / duhovni, idejni, umetniški usmerjevalec / usmerjevalec pogovora
♦ ptt poštni delavec, ki razvršča poštne pošiljke po poštnih centrih, naslovnih poštah2. kar kaj usmerja: likovna vzgoja je pomemben usmerjevalec pri oblikovanju človekove osebnosti;
ta ideja naj bi bila usmerjevalec kritike 3. naprava, priprava, ki kaj usmerja: avtomatski usmerjevalec;
usmerjevalec niti pri šivalnem stroju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
utopízem -zma m (ī) 1. miselnost, nazor, ki ne upošteva dejstev, uresničljivih možnosti: pri našem delu nas ne vodi utopizem;
boj znanosti proti utopizmu / vdajati se utopizmu / ekspr. ta ideja je navaden utopizem 2. knjiž. utopični socializem: postal je privrženec utopizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
vèlenémški -a -o prid. (ȅ-ẹ́) zgod., v prvi polovici 19. stoletja nanašajoč se na politično gibanje za združitev vseh Nemcev: velenemška organizacija / velenemška ideja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
visokoméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. 1. domišljav, prevzeten: visokomeren človek / visokomeren odnos do ljudi 2. vzvišen, nevsakdanji: visokomerna ideja;
visokomerna pesniška izpoved visokomérno prisl.:
visokomerno se vesti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
vrhôven -vna -o prid. (ō) 1. ki je v razvrstitvi glede na oblast, pooblastila na najvišjem mestu: vrhovni organ državne oblasti;
vrhovno vodstvo upora / vrhovni komandant; vrhovni poglavar Katoliške cerkve papež; ukaz vrhovnega poveljstva / v Sovjetski zvezi, od 1917 do 1991 Vrhovni sovjet Zveze sovjetskih socialističnih republik // glede na hierarhično stopnjo najvišji: imeti vrhovno oblast; vrhovno nadzorstvo / vrhovna ideja 2. zastar. vrhnji: vrhovna oblačila / vrhovne veje vršne
♦ pravn. vrhovno sodišče sodišče najvišje stopnje v republiki ali državi, ki odloča o sodbah nižjih sodišč; voj. vrhovni štab najvišje poveljstvo narodnoosvobodilne vojske na ozemlju Jugoslavije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
vsadíti -ím dov., vsádil (ī í) 1. dati sadiko v zemljo, kjer bo rastla: vsaditi češnjo;
vsaditi krompir;
vsejati in vsaditi 2. dati, namestiti trdno, za trajno v kaj: vsaditi ključavnico v vrata;
vsaditi nov zob v grablje / vsaditi preklo v zemljo 3. dati lopar z oblikovanim testom v peč in ga s hitrim potegom spraviti z loparja: vsaditi kruh, potico / vsaditi v peč 4. ekspr. narediti, povzročiti, da se kaj globlje, trajneje ustali v čem, poveže s čim: znal je vsaditi ljubezen in poštenje v srca svojih otrok;
vsaditi novo vizijo v človeka
♦ čeb. vsaditi roj dati roj v panj; med. vsaditi vnesti tujo, navadno umetno snov v telovsadíti se ekspr.
globlje, trajneje ustaliti se v čem, povezati se s čim: ideja, misel se mu je vsadila v glavo; ljubosumnost se ji je vsadila v srce
● ekspr. vsadila se mu je v dušo, srce trajno si jo je zapomnil; trajno jo je vzljubil; star. vsadi se v vsakega vtakne se, obregne se
vsajèn -êna -o:
vsajen kruh; krompir je vsajen; rezilo je vsajeno v ročaj
● ima globoko vsajene oči globoko ležeče, udrte
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
vsèslovánstvo -a s (ȅ-ȃ) ideja o kulturni vzajemnosti in politični združitvi vseh Slovanov: romantično vseslovanstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
vsèzdružujóč tudi vsèzdružujòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) knjiž. ki vse združuje, povezuje: vsezdružujoča ideja;
vsezdružujoča moč ljubezni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
zavéznik -a m (ẹ̑) 1. kdor koga podpira, mu pomaga v njegovih prizadevanjih, zlasti ko mu kdo drug nasprotuje: on je moj sorodnik in zaveznik;
biti si zaveznik s kom / biti zaveznik otrok, zatiranih / delavstvo, mesto je naš zaveznik; ta ideja je postala njihov zaveznik / idejni, politični, vojaški zaveznik; zaveznik v vojni // nav. mn., med drugo svetovno vojno Združene države Amerike, Velika Britanija in druge demokratične države, združene v politično-vojaški zvezi proti Nemčiji, Italiji, Japonski: zavezniki so priznali partizane in jih podpirali; letala zaveznikov so bombardirala Nemčijo / zavezniki so se izkrcali na Siciliji / zahodni zavezniki 2. kar zaradi svojih lastnosti, značilnosti koga podpira, mu pomaga pri njegovih prizadevanjih: sneg in mraz sta bila zaveznika umikajoče se ruske vojske
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
zbliževáti -újem nedov. (á ȗ) 1. povzročati, da nastane prijazno razmerje, duhovna sorodnost: poklic zbližuje ljudi;
skupna ideja je zbliževala delavce in kmete;
na srečanjih se mladi zbližujejo / duhovno, kulturno se zbliževati 2. povzročati, da postaja kaj vedno bolj podobno: zbliževati mnenja;
jezikovno se zbliževati / skrajnosti se počasi zbližujejo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
združeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da pride kaj skupaj na eno mesto: združevati knjige po avtorjih in strokah / združevati na enem mestu // delati, da pride kaj skupaj sploh: pri šivanju združujemo kose blaga; stroj, ki združuje vlakna / združevati v snope; združevati konce vrvi z vozli // delati, povzročati, da pride do stika med moškimi in ženskimi spolnimi organi: združevati samce in samice / spolno združevati 2. delati, da iz dveh ali več samostojnih enot nastane nova, večja enota: združevati občine / združevati njive in travnike / združevati besede v stavke / združevati ovce v trope // delati, da kaj postane sestavni del večje enote: združevati samostojne delavnice z osrednjim obratom / dogovor združuje države v gospodarsko skupnost 3. delati iz več delov, enot novo enoto, celoto: združevati člene pravilnika, ki se preveč ponavljajo 4. biti, nahajati se med čim in to povezovati: stavbi združuje pokrit hodnik;
ceste in proge združujejo pokrajine in naselja 5. biti skupen vsem delom kake celote: združuje jih jezik;
pesmi združuje ista tematika // notranje, čustveno povezovati: ta ideja ljudi združuje; skupno trpljenje najbolj združuje / skrb za otroke združuje starše in učitelje 6. imeti kaj kot svoj sestavni del: društvo je združevalo napredne dijake / ta del motorja združuje najvažnejše dele 7. delati, da kaj poteka, se dogaja skupaj s čim drugim: občne zbore združujejo z zabavami / združevati prijetno s koristnim 8. imeti, vsebovati obenem: kritika mora združevati pravičnost in ostrino / združeval je lepoto in duhovitost; v svojem značaju združuje plemenite lastnosti
● država v svojih mejah združuje različne narode v državi so, živijo; publ. sindikat združuje nekaj tisoč članov ima; ekspr. kako združuje poklic igralca s tako brezčutnostjo kako je kot igralec lahko tako brezčuten
♦ čeb. združevati čebelje družine; pravn. združevati delo v socializmu vzpostavljati razmerja v delovnem procesuzdruževáti se
1. postajati sestavni del večje enote: predmestna naselja se združujejo z mestom
// prihajati prostorsko v neposreden stik: na tem mestu se kabla združujeta / v daljavi se nebo združuje z morjem
2. iz dveh ali več samostojnih enot nastajati nova, večja enota: podjetji se združujeta / glasovi so se združevali v melodijo
3. začenjati delati, delovati skupaj zaradi skupnih ciljev, koristi: kmetje se združujejo z delavci; gospodarsko, poslovno, strokovno se združevati / politično se združevati v stranke
4. opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose: ti dve pasmi se ne združujeta / spolno, telesno se združevati
združujóč -a -e:
združujoč se v društva, ohranjati ljudske običaje; v jate združujoči se ptiči; združujoče lastnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
životvóren -rna -o prid. (ọ̄) knjiž. ki povzroča, omogoča, da je kaj živo: životvorno sonce / životvoren nauk; životvorna ideja / životvoren optimizem; životvorna moč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.