Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

1. 1. skupina ljudi z določeno razvrstitvijo, razporeditvijo in določenimi nalogami: vse partizanske formacije so bile res dobro pripravljene za boj; policijske, vojaške formacije / sodeloval je v raznih oboroženih formacijah
   // navadno s prilastkom razvrstitev, razporeditev: udeleženci pohoda so v brigadni formaciji odkorakali na zborno mesto; telovadci stojijo v formaciji, podobni krogu / gasilska enota v formaciji voda / frontalna formacija razvrstitev v vrsto s čelom naprej
2. 2. publ., navadno s prilastkom več strank, držav, skupin, ki so povezane s podobnimi interesi: politične, blokovske formacije
3. 3. soc., v zvezi družbena formacija oblika družbe na določeni stopnji razvoja, družbena ureditev: fevdalna družbena formacija
   ♦ aer. (letalska) formacija razvrstitev letal pri skupnem poletu; skupina letal, ki je v letu razvrščena po določenem redu; ekon. družbenoekonomska formacija način proizvodnje z ustrezno socialno, politično in ideološko nadstavbo; geol. formacija plasti kamnin, ki so nastale v eni geološki dobi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

1. 1. del telesnega ogrodja iz vretenc, ki poteka na hrbtni strani trupa: upogniti, vzravnati hrbtenico; pri padcu si je zlomil hrbtenico; kriva hrbtenica
2. 2. publ., s prilastkom glavni, bistveni del česa: črna metalurgija je hrbtenica industrializacije; vzpenjača je postala hrbtenica turističnega centra / sodelavci so dali reviji trdno ideološko hrbtenico
   ● publ. zlomiti hrbtenico birokratizmu premagati ga; ekspr. ima prožno hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami; ekspr. pomagal si je z mehko hrbtenico tako, da se je prilagodil vsaki situaciji; ekspr. življenje mu je dalo nekaj hrbtenice je povzročilo, da je postal bolj samozavesten; ekspr. bil je človek brez hrbtenice zaradi koristi je spreminjal svoje prepričanje
   ♦ anat. ledvena, prsna, vratna hrbtenica; navt. (ladijska) hrbtenica ladijska vez, ki je vzporedna z gredljem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ideolóško prisl.: ideološko trdni delavci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

1. a) skrbeti za vzgojo in izobraževanje mladine; oblike izobraževanja odraslih / dopolnilno izobraževanje ki dopolnjuje redni šolski pouk s fakultativnimi predmeti, tečaji, seminarji; ideološko, strokovno izobraževanje delavcev / področje izobraževanja in znanosti
   ♦ ped. formalno izobraževanje ki razvija učenčeve telesne in duševne, zlasti miselne sposobnosti; materialno izobraževanje ki obsega seznanjanje z dosežki z vseh področij prirodnih in družbenih ved
2. b) izobraževanje jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

1. 1. sposoben občutiti, zaznavati: občutljivi in neobčutljivi deli organizma; ugotoviti, če so prsti še občutljivi; čutnice so občutljive le za določene dražljaje / knjiž. estetsko, likovno občutljiv človek dovzeten
   // sposoben zelo občutiti, zaznavati: nekateri ljudje so bolj občutljivi kot drugi; pokostnica je občutljiva in ob udarcu zelo boli / občutljiv za mraz, vremenske spremembe / ekspr. njegovo občutljivo uho se je upiralo taki glasbi; pren. je občutljiv za resnico
2. 2. sposoben čustvovati, doživljati: razumen in občutljiv igralec; bil je najobčutljivejši med nami vsemi / ima občutljivo srce
   // ki se hitro čustveno vznemiri, zlasti negativno: bolehni otroci so občutljivi / umetnik je občutljiv za svoje delo / vsak je občutljiv, če gre za njegovo dobro / ne bodi no tako občutljiv, saj ni mislil nič hudega zamerljiv
3. 3. v zvezi z za pri katerem pod vplivom česa nastane sprememba, reakcija: vitamini so občutljivi za kemične vplive; za svetlobo občutljiva snov; pren. naš narodni obstoj je občutljiv za spremembe v sosednjih državah
4. 4. ki pokaže že zelo majhno količino merjenega: meriti z občutljivimi aparati, instrumenti; občutljiv sprejemnik; pren., ekspr. pesnik je najobčutljivejši aparat za vsak duhovni utrip
5. 5. ki ni sposoben uspešno prenesti negativnih okoliščin, vplivov: čiščenje občutljivih tkanin; skladiščenje občutljivega blaga
   ● paziti na red zlasti pri občutljivih otrocih dovzetnih za bolezen; ekspr. ranili so ga tam, kjer je najbolj občutljiv naredili so tisto, kar ga je najbolj prizadelo; publ. ideološko občutljiva tema neprijetna, težavna; bombe so vrgli na najbolj občutljive sovražnikove točke na kraje, kjer so mu prizadeli največ škode

občutljívo prisl.: mesto je živ organizem, ki občutljivo reagira na spremembe; občutljivo se vesti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

1. 1. priprava za bojevanje ali obrambo: čistiti orožje; izdelovati, kovati orožje; obrniti orožje proti komu; polniti orožje z naboji; pripraviti orožje na strel; nevarno, ekspr. smrtonosno orožje; skladišče orožja; kmetje so uporabili cepce za orožje; uriti se v ravnanju z orožjem; orožje in strelivo / četa je imela premalo orožja / spopad, upor z orožjem; ekspr. policija je nastopila z orožjem v roki oborožena
   // artilerijsko, protiletalsko, ročno orožje; atomsko, jedrsko, kemično orožje; publ. klasično orožje ki učinkuje neposredno z izstrelkom, razpršenimi drobci ali s pritiskom; metalno, strelno orožje; napadalno, obrambno orožje; lovsko, športno orožje / dovoljenje za nabavo orožja
   ● ekspr. s to izjavo jim je dal orožje v roke je povzročil, da so lahko nastopili proti njemu; ekspr. te besede so ji izbile orožje iz rok povzročile, da njeni razlogi, dokazi niso bili več učinkoviti; ekspr. vojaki so začeli metati orožje iz rok so se začeli razoroževati; niso se hoteli več bojevati; odložiti, položiti orožje vdati se; žarg., šport. domače moštvo je štirikrat položilo orožje pred gosti je bilo štirikrat premagano; ekspr. pozivati k orožju na boj, v vojno; star. poklicati pod orožje vpoklicati, mobilizirati; ekspr. prijeti, zgrabiti za orožje začeti se bojevati, pripraviti se na boj; ekspr. ves narod je bil pod orožjem se je bojeval; ekspr. rožljati z orožjem groziti z vojno; ekspr. klic k orožju želja, zahteva po udeležbi v boju, za pripravljenost na boj; star. tovariš v orožju bojni tovariš, sobojevnik
   ♦ šport., voj. malokalibrsko orožje; voj. avtomatsko orožje ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih; hidrogensko orožje; hladno orožje ki rani z rezilom ali konico; lahko orožje manjšega kalibra ali manjše teže; težko orožje večjega kalibra ali večje teže; strelna moč orožja število nabojev, ki jih lahko izstreli določeno orožje v časovni enoti
2. 2. ekspr., navadno s prilastkom učinkovito sredstvo, dober pripomoček: solze so njeno edino orožje; beg v vodo je najučinkovitejše orožje proti vročini / ideološko, politično orožje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

1. 1. ustvariti pogoje za kaj: njegov znanstveni razvoj so pogojile ugodne možnosti za študij; ta sprememba bo verjetno pogojila višjo raven znanja / vodenje psa na vrvici je treba pogojiti s prijetnostjo združiti, povezati
2. 2. biti vzrok česa, povzročiti: posebno ozračje malega mesta je pogojilo pisateljevo kasnejše literarno delo; vedeli so, da je njen odhod pogojil njegov trdovratni molk / izredno hude posledice trčenja so pogojile strogo obsodbo krivca

pogojèn -êna -o 
1. 1. deležnik od pogojiti: z ugodnimi možnostmi pogojen uspeh; nenaravna debelost je pogojena z različnimi motnjami v organizmu; ideološko, politično pogojena ocena dela
2. 2. navadno v povedni rabi ki je v takem odnosu do česa, da to omogoča njegovo uresničitev, določa stopnjo, lastnosti; odvisen: sporazum je pogojen od raznih momentov; od te odločitve je pogojena njegova usoda; njihovo delovanje je pogojeno z družbeno usmerjenostjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

1. 1. načrtno razširjanje, pojasnjevanje političnih, nazorskih idej z namenom, da se uresničijo: organizirati propagando med delavci; razviti živahno propagando za napredne ideje; pomanjkljiva, učinkovita propaganda; ustna propaganda; psihologija, tehnika propagande / propaganda modernega načina kmetovanja, poslovanja / delati propagando za svoje nazore
2. 2. nav. slabš. namerno prikrivanje, potvarjanje česa z namenom, da se politično, ideološko vpliva: preprečevati sovražnikovo propagando; fašistična, prevratna, protidržavna propaganda / ne verjamem mu, to je samo propaganda / lažna propaganda
3. 3. javno opozarjanje na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: ta tovarna proda veliko izdelkov, ker ima dobro propagando; televizijska, turistična propaganda / dela propagando za najnovejše gospodinjske aparate / ekonomska propaganda / pog. šef propagande propagandnega oddelka
   ● ekspr. sam sebi dela propagando se hvali; ekspr. domov je prišel s polno aktovko propagande propagandnega gradiva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

1. 1. načrtno razširjati, pojasnjevati politične, nazorske ideje z namenom, da se uresničijo: propagirati marksistične, revolucionarne ideje / propagirati za osvobodilno fronto agitirati
   // propagirati moderne načine kmetovanja
2. 2. nav. slabš. namerno prikrivati, potvarjati kaj z namenom, da se politično, ideološko vpliva: sovražniki spet propagirajo
3. 3. javno opozarjati na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: propagirati nove izdelke; v časopisih propagirajo potovanja po Evropi

propagíran -a -o: propagirani izdelek; zavračati propagirane ideje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

uistosmerjajóč -a -e: ideološko uistosmerjajoča družba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zakrnèl in zakrnél -a -o: zakrnela krila; čustveno zakrnel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

1. 1. narediti z (gradbenim) materialom, da kaj nastane: zgraditi cesto, most, predor, stopnišče; zgraditi iz lesa, opeke; hišo si je zgradil po svojem načrtu / mesto so zgradili na bregu reke; utrdbo so zgradili pred šeststo leti; hitro, trdno zgraditi / redko zgraditi zid sezidati
   // lastovke so si zgradile gnezdo v hlevu; ta greben so zgradile korale / telo zgradi nove celice iz beljakovin; pren. zgraditi lepšo prihodnost; zgraditi temelje gospodarstva
2. 2. sestaviti, izdelati celoto iz delov: zgraditi atomsko bombo, elektronski mikroskop; zgraditi ladjo / pregledno in smiselno zgraditi stavek
3. 3. publ., v zvezi z na narediti, ustvariti kaj z upoštevanjem določenih izhodišč: zgraditi družbo na demokratičnih načelih; svojo filozofijo je zgradil na materialistični osnovi / zgraditi zakon na ljubezni
   ♦ lit. zgraditi zaplet in razplet drame, romana; meteor. nad srednjo Evropo se je zgradil greben visokega zračnega pritiska je nastal, se razvil

zgrajèn -êna -o 
1. 1. deležnik od zgraditi: dobro zgrajen roman; iz granita zgrajen spomenik; solidno zgrajena hiša; strnjeno zgrajeno naselje; človeško telo je zgrajeno podobno kot živalsko
2. 2. publ. izoblikovan, trden: bil je zgrajena pisateljska osebnost; ni bil še dovolj ideološko zgrajen / zgrajen značaj
   ● publ. njegov sošolec je bil zgrajen član komunistične partije; prim. izgraditi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.