bòj Frazemi s sestavino bòj:
bòj do zádnjega díha,
bòj na nòž,
bòj na življênje in smŕt,
bòj z mlíni na véter,
bòj za prôstor pod sóncem,
bòj za stólček,
ne bòj, mesársko klánje
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bómba Frazemi s sestavino bómba:
delováti kot bómba,
eksplodírati kàkor bómba,
odjékniti kàkor bómba,
odjékniti kot bómba,
odmévati kàkor bómba,
póčiti kot bómba,
tréščiti kàkor bómba,
učinkováti kot bómba,
udáriti kot bómba
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
brechtovska dramaturgíja -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
drúžbenoekonómski -a -o prid. (ȗ-ọ̑) nanašajoč se na gospodarstvo določene družbe ali gospodarski položaj posameznikov ali skupin v njej: družbenoekonomski interesi delovnih ljudi;
izboljšati družbenoekonomske razmere / družbenoekonomska baza materialna osnova družbenega življenja / družbenoekonomsko izobraževanje
♦ ekon. družbenoekonomski sistem način uskladitve posameznih gospodarskih dejavnosti, da tvorijo narodnogospodarsko celoto; družbenoekonomska formacija način proizvodnje z ustrezno socialno, politično in ideološko nadstavbo; družbenoekonomska ureditev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
drúžbenogospodárski -a -o prid. (ȗ-á) nanašajoč se na gospodarstvo določene družbe ali gospodarski položaj posameznikov ali skupin v njej: vzroke za to je treba iskati v družbenogospodarskih razmerah;
razpravljali so o družbenogospodarskih vprašanjih
♦ ekon. družbenogospodarski sistem način uskladitve posameznih gospodarskih dejavnosti, da tvorijo narodnogospodarsko celoto; družbenogospodarska formacija način proizvodnje z ustrezno socialno, politično in ideološko nadstavbo; družbenogospodarska ureditev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
enoúmje -a s (ȗ) miselnost, usmeritev, ki zahteva razumevanje, ravnanje na en sam način: ideološko, politično enoumje;
medijsko enoumje / ozračje enoumja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
épska dráma -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
formácija -e ž (á) 1. skupina ljudi z določeno razvrstitvijo, razporeditvijo in določenimi nalogami: partizanske formacije so bile pripravljene za boj;
policijske, vojaške formacije / sodeloval je v raznih oboroženih formacijah // navadno s prilastkom razvrstitev, razporeditev: udeleženci pohoda so v brigadni formaciji odkorakali na zborno mesto; telovadci stojijo v formaciji, podobni krogu / gasilska enota v formaciji voda / frontalna formacija razvrstitev v vrsto s čelom naprej2. publ., navadno s prilastkom več strank, držav, skupin, ki so povezane s podobnimi interesi: politične, blokovske formacije 3. soc., v zvezi družbena formacija oblika družbe na določeni stopnji razvoja, družbena ureditev: fevdalna družbena formacija
♦ aer. (letalska) formacija razvrstitev letal pri skupnem poletu; skupina letal, ki je v letu razvrščena po določenem redu; ekon. družbenoekonomska formacija način proizvodnje z ustrezno socialno, politično in ideološko nadstavbo; geol. formacija plasti kamnin, ki so nastale v eni geološki dobi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
hrbteníca -e ž (í) 1. del telesnega ogrodja iz vretenc, ki poteka na hrbtni strani trupa: upogniti, vzravnati hrbtenico;
pri padcu si je zlomil hrbtenico;
kriva hrbtenica 2. publ., s prilastkom glavni, bistveni del česa: črna metalurgija je hrbtenica industrializacije;
vzpenjača je postala hrbtenica turističnega centra / sodelavci so dali reviji trdno ideološko hrbtenico
● publ. zlomiti hrbtenico birokratizmu premagati ga; ekspr. ima prožno hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami; ekspr. pomagal si je z mehko hrbtenico tako, da se je prilagodil vsaki situaciji; ekspr. življenje mu je dalo nekaj hrbtenice je povzročilo, da je postal bolj samozavesten; ekspr. bil je človek brez hrbtenice zaradi koristi je spreminjal svoje prepričanje
♦ anat. ledvena, prsna, vratna hrbtenica; navt. (ladijska) hrbtenica ladijska vez, ki je vzporedna z gredljem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
hrbteníca -e ž (í) zlomiti si ~o; ukrivljena ~; publ. dati gibanju trdno ideološko ~o |oporo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ideolóški -a -o prid.(ọ̑) nanašajoč se na ideologijo: ideološka osnova dela;
ideološka oznaka / močen ideološki vpliv; ideološka angažiranost; ideološka usmerjenost pouka; ideološko-politična vzgoja / ideološki boj; idejni in ideološki konflikt / ideološki predstavnik smeri; ideološki vodja ideologideolóško prisl.:
ideološko trdni delavci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ideolóško ozirn. prisl. (ọ̑) ~ trdni ljudje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ideóloško- prvi del prir. zlož. (ọ̑) ideolóško-polítičen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ideolóško-polítičen -čna -o (ọ̑-í) Njihov vpliv je bil ~ideolóško-polítični -a -o (ọ̑-í) ~a vzgoja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Ime prebivalcev in prebivalk KočevjaZanima me, kako se imenuje prebivalec Kočevja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
íntertekstuálnost íntertekstuálnosti samostalnik ženskega spola [íntertekstuálnost] iz literarne vede lastnost besedila, da se navezuje na drugo besedilo, vpliva na njegovo interpretacijo, ga aktualizira; SINONIMI: iz literarne vede medbesedilnost
ETIMOLOGIJA: ↑intertekstualni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
izobraževánje -a s (ȃ) glagolnik od izobraževati:a) skrbeti za vzgojo in izobraževanje mladine;
oblike izobraževanja odraslih / dopolnilno izobraževanje ki dopolnjuje redni šolski pouk s fakultativnimi predmeti, tečaji, seminarji; ideološko, strokovno izobraževanje delavcev / področje izobraževanja in znanosti
♦ ped. formalno izobraževanje ki razvija učenčeve telesne in duševne, zlasti miselne sposobnosti; materialno izobraževanje ki obsega seznanjanje z dosežki z vseh področij naravoslovnih in družbenih vedb) izobraževanje jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
iztírjenje -a s (ȋ) glagolnik od iztiriti: iztirjenje električne lokomotive, vlaka / duševno, ideološko, socialno iztirjenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Kako je prav: »Kočevska« ali »Kočevsko«Čeprav smo še vedno razdvojeni, ali smo Kočevarji ali Kočevci (sama nikakor ne pristajam na novo ideološko poimenovanje), se je pojavila nova dvojnost. Namesto besede Kočevska (pokrajina s svojo upravno ureditvijo) se je po volji nekaterih »eminentnih« posameznikov pojavilo poimenovanje Kočevsko. Tako se npr. v občinskem glasilu Kočevska pojavi naslednja zmeda s tem poimenovanjem:
*Koordinator iniciative Aktivna Kočevska se sprašuje: »Bo Kočevsko postalo zverinjak in rezervat?«
Prav teh jezikovnih nedoslednosti je vse več in vsaj zame je tako nepotrebno maličenje jasnega poimenovanja nepotrebno. Imam prav ali sem pretirano jezikovno občutljiva?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
komunízem -zma m (ī) načeloma brezrazredna gospodarsko-družbena ureditev, ki temelji na podružbljenju proizvajalnih sredstev, želji po odpravi izkoriščanja in delitvi dobrin po potrebah: živeti v komunizmu;
padec, propad, zlom komunizma;
prehod iz komunizma v demokracijo in kapitalizem;
boj, upor proti komunizmu / jugoslovanski, kitajski, sovjetski komunizem; izgradnja komunizma; socializem kot prehodno obdobje med kapitalizmom in komunizmom; borci za komunizem / obsodba brezbožnega komunizma; zločini komunizma; žrtve komunizma; resnica o komunizmu // gibanje za tako ureditev: komunizem se je krepil; nasprotniki komunizma; boji, obračuni s komunizmom // nazor, ideologija, ki si prizadeva za tako ureditev: prelom s komunizmom; verjeti v komunizem; biti preganjan zaradi komunizma / utemeljitelj znanstvenega komunizma
♦ soc. utopični komunizem; zgod. vojni komunizem prva leta po oktobrski revoluciji strogi politični in gospodarski ukrepi; komunizem s človeškim obrazom milejša, ideološko bolj popustljiva, odprta oblika komunizma, zlasti v Srednji in Vzhodni Evropi v 60. letih 20. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
mobilizacíjsko gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Nasilna radikalizacijaProsim vas za mnenje o primernosti termina nasilni ekstremizem za angleški termin violent radicalisation , ki označuje proces privzemanja ekstremističnega vrednostnega sistema z namenom pospeševanja ideološko osnovanega nasilja za dosego političnih, verskih in socialnih ciljev ter sprememb. Zdi se nam, da je termin v izvirnem jeziku dvoumen, sprašujemo vas, ali si je smiselno prizadevati za jasnejše poimenovanje (čeprav na račun gospodarnosti), saj bi nasilen lahko pomenilo tudi, da se nekoga prisili, naj se radikalizira?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
nèobremenjèn -êna -o; bolj ~ (ȅȅ ȅé ȅé) ~ opornik; ideološko ~ neobremenjen z/s kom/čim biti ~ s predsodkinèobremenjêni -a -o (ȅé) pravn. ~o posestvonèobremenjênost -i ž, pojm. (ȅé)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
nèodvísno gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
občutljív -a -o prid., občutljívejši (ī í) 1. sposoben občutiti, zaznavati: občutljivi in neobčutljivi deli organizma;
ugotoviti, če so prsti še občutljivi;
čutnice so občutljive le za določene dražljaje / knjiž. estetsko, likovno občutljiv človek dovzeten// sposoben zelo občutiti, zaznavati: nekateri ljudje so bolj občutljivi kot drugi; pokostnica je občutljiva in ob udarcu zelo boli / občutljiv za mraz, vremenske spremembe / ekspr. njegovo občutljivo uho se je upiralo taki glasbi; pren. je občutljiv za resnico 2. sposoben čustvovati, doživljati: razumen in občutljiv igralec;
bil je najobčutljivejši med nami vsemi / ima občutljivo srce // ki se hitro čustveno vznemiri, zlasti negativno: bolehni otroci so občutljivi / umetnik je občutljiv za svoje delo / vsak je občutljiv, če gre za njegovo dobro / ne bodi no tako občutljiv, saj ni mislil nič hudega zamerljiv3. v zvezi z za pri katerem pod vplivom česa nastane sprememba, reakcija: vitamini so občutljivi za kemične vplive;
za svetlobo občutljiva snov;
pren. naš narodni obstoj je občutljiv za spremembe v sosednjih državah 4. v zvezi občutljiv na dotik ki omogoča upravljanje z dotikom: uporabniški vmesnik, občutljiv na dotik;
zaslon je občutljiv na dotik 5. ki pokaže že zelo majhno količino merjenega: meriti z občutljivimi aparati, instrumenti;
občutljiv sprejemnik;
pren., ekspr. pesnik je najobčutljivejši aparat za vsak duhovni utrip 6. ki ni sposoben uspešno prenesti negativnih okoliščin, vplivov: čiščenje občutljivih tkanin;
skladiščenje občutljivega blaga
● paziti na red zlasti pri občutljivih otrocih dovzetnih za bolezen; ekspr. ranili so ga tam, kjer je najbolj občutljiv naredili so tisto, kar ga je najbolj prizadelo; publ. ideološko občutljiva tema neprijetna, težavna; bombe so vrgli na najbolj občutljive nasprotnikove točke na kraje, kjer so mu prizadeli največ škodeobčutljívo prisl.:
mesto je živ organizem, ki občutljivo reagira na spremembe; občutljivo se vesti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
oróžje -a s (ọ̑) 1. priprava za bojevanje ali obrambo: čistiti orožje;
izdelovati, kovati orožje;
obrniti orožje proti komu;
polniti orožje z naboji;
pripraviti orožje na strel;
nevarno, ekspr. smrtonosno orožje;
skladišče orožja;
kmetje so uporabili cepce za orožje;
uriti se v ravnanju z orožjem;
orožje in strelivo / četa je imela premalo orožja / spopad, upor z orožjem; ekspr. policija je nastopila z orožjem v roki oborožena / artilerijsko, protiletalsko, ročno orožje; atomsko, jedrsko, kemično orožje; biološko orožje pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt; publ. klasično orožje ki učinkuje neposredno z izstrelkom, razpršenimi drobci ali s pritiskom; metalno, strelno orožje; napadalno, obrambno orožje; lovsko, športno orožje / dovoljenje za nabavo orožja
● ekspr. s to izjavo jim je dal orožje v roke je povzročil, da so lahko nastopili proti njemu; ekspr. te besede so ji izbile orožje iz rok povzročile, da njeni razlogi, dokazi niso bili več učinkoviti; ekspr. vojaki so začeli metati orožje iz rok so se začeli razoroževati; niso se hoteli več bojevati; odložiti, položiti orožje vdati se; šport. žarg. domače moštvo je štirikrat položilo orožje pred gosti je bilo štirikrat premagano; ekspr. pozivati k orožju na boj, v vojno; star. poklicati pod orožje vpoklicati, mobilizirati; ekspr. prijeti, zgrabiti za orožje začeti se bojevati, pripraviti se na boj; ekspr. ves narod je bil pod orožjem se je bojeval; ekspr. rožljati z orožjem groziti z vojno; ekspr. klic k orožju želja, zahteva po udeležbi v boju, za pripravljenost na boj; star. tovariš v orožju bojni tovariš, sobojevnik
♦ šport., voj. malokalibrsko orožje; voj. avtomatsko orožje ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih; hidrogensko orožje; hladno orožje ki rani z rezilom ali konico; lahko orožje manjšega kalibra ali manjše teže; težko orožje večjega kalibra ali večje teže; strelna moč orožja število nabojev, ki jih lahko izstreli določeno orožje v časovni enoti2. ekspr., navadno s prilastkom učinkovito sredstvo, dober pripomoček: solze so njeno edino orožje;
beg v vodo je najučinkovitejše orožje proti vročini / ideološko, politično orožje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
oróžje -a s (ọ̑) jedrsko ~; odložiti ~ vdati se; pozivati k ~u |na boj|; voj. žarg. poklicati pod ~ |vpoklicati, mobilizirati|; poud.: zgrabiti za ~ |začeti se bojevati|; Solze so njeno edino ~ |učinkovito sredstvo|; ideološko ~ |ideologija kot sredstvo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
parọ̑la -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Pisanje imena »Katoliška cerkev«
Naročnik želi, da napišem katoliškaCerkev, pri čemer je iz besedila jasno, da ni mišljeno vrstno ime (v smislu različnih cerkva: katoliške, protestantske in pravoslavne). Sama načeloma mislim, da je to napačno. Ampak raba v verskih besedilih daje prednost temu zapisu.
Pravopis ima dva zapisa: Katoliška cerkev in Rimskokatoliška cerkev (samo zadnji zapis dejansko predstavlja uradno ime), skrajšano potem lahko zapišemo tudi Cerkev (mišljeno kot organizacija). Ker je uradni naziv pravzaprav Rimskokatoliška cerkev in ne Katoliška cerkev (pri čemer pa v rabi niso dosledni niti predstavniki Cerkve), je zmeda še večja in se mi poraja še več vprašanj.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
plát Frazemi s sestavino plát:
bíti plát zvóna,
dobíti jíh po zádnji pláti,
naložíti jíh kómu po zádnji pláti,
udáriti plát zvóna
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pogojíti -ím dov., pogójil (ī í) publ. 1. ustvariti pogoje za kaj: njegov znanstveni razvoj so pogojile ugodne možnosti za študij;
ta sprememba bo verjetno pogojila višjo raven znanja / vodenje psa na vrvici je treba pogojiti s prijetnostjo združiti, povezati2. biti vzrok česa, povzročiti: posebno ozračje malega mesta je pogojilo pisateljevo kasnejše literarno delo;
vedeli so, da je njen odhod pogojil njegov trdovratni molk / izredno hude posledice trčenja so pogojile strogo obsodbo krivca pogojèn -êna -o
1. deležnik od pogojiti: z ugodnimi možnostmi pogojen uspeh; nenaravna debelost je pogojena z različnimi motnjami v organizmu; ideološko, politično pogojena ocena dela
2. navadno v povedni rabi ki je v takem odnosu do česa, da to omogoča njegovo uresničitev, določa stopnjo, lastnosti; odvisen: sporazum je pogojen od raznih momentov; od te odločitve je pogojena njegova usoda; njihovo delovanje je pogojeno z družbeno usmerjenostjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
politično-ideološkiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [polítično-ideolóški]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
prekaljevánje -a s (ȃ) glagolnik od prekaljevati: prekaljevanje jekla / ideološko prekaljevanje vodilnih delavcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
propagánda -e ž (ȃ) 1. načrtno razširjanje, pojasnjevanje političnih, nazorskih idej z namenom, da se uresničijo: organizirati propagando med delavci;
razviti živahno propagando za napredne ideje;
pomanjkljiva, učinkovita propaganda;
ustna propaganda;
psihologija, tehnika propagande / propaganda modernega načina kmetovanja, poslovanja / delati propagando za svoje nazore 2. nav. slabš. namerno prikrivanje, potvarjanje česa z namenom, da se politično, ideološko vpliva: preprečevati sovražnikovo propagando;
fašistična, prevratna, protidržavna propaganda / ne verjamem mu, to je samo propaganda / lažna propaganda 3. javno opozarjanje na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: ta tovarna proda veliko izdelkov, ker ima dobro propagando;
televizijska, turistična propaganda / dela propagando za najnovejše gospodinjske aparate / ekonomska propaganda / pog. šef propagande propagandnega oddelka
● ekspr. sam sebi dela propagando se hvali; ekspr. domov je prišel s polno aktovko propagande propagandnega gradiva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
propagírati -am nedov. (ȋ) 1. načrtno razširjati, pojasnjevati politične, nazorske ideje z namenom, da se uresničijo: propagirati radikalne, revolucionarne ideje;
stranka propagira tradicionalne vrednote / propagirati za novega varuha človekovih pravic agitirati / propagirati moderne načine kmetovanja 2. nav. slabš. namerno prikrivati, potvarjati kaj z namenom, da se politično, ideološko vpliva: nasprotniki spet propagirajo 3. javno opozarjati na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: propagirati nove izdelke;
v časopisih propagirajo potovanja po Evropi propagíran -a -o:
propagirani izdelek; zavračati propagirane ideje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pŕst Frazemi s sestavino pŕst:
bôžji pŕst,
dáti kómu po pŕstih,
dobíti jíh po pŕstih,
dobívati jíh po pŕstih,
dvígniti pŕst,
glédanje [kómu] pod pŕste,
glédanje [kómu] skozi pŕste,
glédati kómu na pŕste,
glédati kómu pod pŕste,
iméti dólge pŕste,
iméti kàj v málem pŕstu,
iméti kóga na vsák pŕst (po) desét,
iméti kóga na vsák pŕst (po) pét,
iméti [svôje] pŕste vmés,
iméti zelêne pŕste,
kazánje s pŕstom na kóga/kàj,
kŕcniti kóga po pŕstih,
niti s pŕstom ne mígniti,
oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj],
opêči si pŕste [pri čém, kjé],
ovíjati kóga okoli pŕsta,
ovíti kóga okoli pŕsta,
ovíti kóga okrog pŕsta,
poglédati kómu skozi pŕste,
preštéti kóga/kàj na pŕste,
preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk,
preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke,
preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk,
preštéti kóga/kàj na pŕste rôke,
pŕst bôžji,
pŕsti srbíjo kóga,
s pŕstom kazáti na kóga,
s pŕstom kazáti za kóm,
s pŕstom pokazáti na kóga,
stegováti pŕste po čém,
stopíti kómu na pŕste,
še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj],
udáriti kóga po pŕstih,
udárjati kóga po pŕstih,
vrtéti kóga okoli pŕsta,
vrtéti kóga okrog pŕsta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
psihíranje samostalnik srednjega spola1. pogovorno povzročanje duševnega neugodja, nemira z vztrajnim nadlegovanjem s svojimi zahtevami, pričakovanji, stališči 1.1 pogovorno povzročanje duševnega neugodja, nemira sploh
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
razčíščenje -a s (ȋ) glagolnik od razčistiti: ideološko razčiščenje;
razčiščenje problemov, stališč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
rôka Frazemi s sestavino rôka:
bíti čístih rôk,
bíti désna rôka kóga,
bíti igráča v rôkah kóga/čésa,
bíti igráčka v rôkah kóga/čésa,
bíti na désno róko,
bíti od rôk [kómu],
bíti pri rôki,
braníti se z rokámi in nogámi,
čiste rôke,
čístih rôk,
dáti kómu oróžje v rôke,
dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj,
délati kàj z lévo rôko,
désna rôka,
désna rôka ne vé, káj déla léva,
do komólcev krvávih rók,
držáti rôke krížem,
držáti rôke v žêpih,
držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah,
držáti vsè v svôjih rôkah,
dvígniti rôko náse,
iméti číste rôke,
iméti do komólcev krváve rôke,
iméti dvé lévi rôki,
iméti kóga/kàj pri rôki,
iméti krváve rôke,
iméti pólne rôke déla,
iméti prôste rôke [pri čém],
iméti sréčno rôko [pri čém],
iméti škárje in plátno v rôkah,
iméti umázane rôke,
iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah,
iméti vsè v svôjih rôkah,
iméti zvézane rôke,
iméti zvézane rôke in nôge,
íti na rôke kómu,
íti na róko kómu,
íti z lévo rôko v désni žèp,
izbíti kómu iz rôk zádnji adút,
izbíti kómu oróžje iz rôk,
iz drúge rôke,
iz pŕve rôke,
jemáti kàj z lévo rôko,
kjér bóg rôko vèn molí,
kot désna rôka,
krêpko pljúniti v rôke,
kupíti iz drúge rôke,
kupíti iz pŕve rôke,
léva rôka ne vé, kaj déla désna,
lotévati se čésa z lévo rôko,
lotíti se čésa z lévo rôko,
mázati si rôke [s čím],
méti si rôke,
na désno róko,
na lévo róko,
na lévo róko omožêna,
na róko se ženíti,
na róko sta se vzéla,
na róko živéti,
naredíti kàj z lévo rôko,
ne držáti rôk krížem,
ne iméti čístih rôk,
ne státi krížem rôk,
ne umazáti si rôk s krvjó,
odpráviti kóga z lévo rôko,
opráti si rôke [kot Pilát],
opráviti kàj z lévo rôko,
ostáti čístih rôk,
pásti v rôke pravíce,
pljúniti v rôke,
po pilátovsko si umíti rôke,
polítika môčne rôke,
položíti rôko náse,
ponúditi kómu rôko,
poročèn na lévo róko,
poročíti se na lévo róko,
postáti désna rôka kóga,
postáti igráča v rôkah kóga/čésa,
postáti igráčka v rôkah kóga/čésa,
poštêno pljúniti v rôke,
premágati kóga z lévo rôko,
preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk,
preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke,
preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk,
preštéti kóga/kàj na pŕste rôke,
pripeljáti kóga v rôke pravíce,
príti v rôke pravíce,
privêsti kóga v rôke pravíce,
prosíti za rôko kóga,
rôka pravíce,
rôka rôko umíva,
umázati si rôke [s čím],
umázati si rôke s krvjó,
umíti so rôke [kot Pilát],
upírati se z rokámi in nogámi,
vládanje z želézno rôko,
vládati z želézno rôko,
vodíti kóga/kàj z želézno rôko,
z lévo rôko,
z rokámi in nogámi,
z želézno rôko,
zaprosíti za rôko kóga,
zvéza na lévo rôko,
živéti iz rôk v ústa,
živéti na rôkah,
življênje iz rôk v ústa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
skŕbstvo -a s (ȓ) dejavnost, prizadevanje, zlasti organizirano, za pomoč komu v neugodnem položaju: na tem področju je skrbstvo dobro organizirano, urejeno;
prevzeti skrbstvo za brezposelne, poplavljence;
sosedje so se sami dogovorili za skrbstvo ostarelih / sirote so bile takrat prepuščene skrbstvu raznih dobrodelnih društev / socialno skrbstvo dejavnost, s katero se življenjsko ogroženim osebam zagotavlja materialna pomoč in pomoč pri njihovem usposabljanju za življenje, delo
● zaradi zapravljivosti je že nekaj let pod skrbstvom pod skrbništvom; ekspr. umetnost zavrača vsako ideološko skrbstvo nadzorstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
socialízem -zma m (ī) 1. gospodarsko-družbena ureditev, v kateri so proizvajalna sredstva v družbeni lasti: živeti v socializmu;
čas, obdobje socializma;
dediščina, ostanki socializma;
konec, padec, propad, zlom socializma;
prehod iz socializma v demokracijo, kapitalizem;
socializem in komunizem / jugoslovanski, sovjetski socializem; samoupravni socializem; publ. države realnega socializma Sovjetska zveza in vzhodnoevropske socialistične države2. nazor, katerega cilj je uveljavitev ekonomskih, političnih in kulturnih pravic delavcev: verjeti v socializem;
ideje socializma;
pristaši, nasprotniki socializma;
razširjanje socializma
♦ polit. državni socializem socialistična družbena ureditev, v kateri država vodi in usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje; krščanski socializem nazor, ki utemeljuje socializem s krščansko etiko; utopični socializem predmarksistični nauki, teorije, ki ob prizadevanju za spremembo takratne družbene ureditve ne upoštevajo dejanskih zgodovinskih razmer; znanstveni socializem revolucionarna teorija, ki sta jo na podlagi znanstvene analize kapitalizma utemeljila Marx in Engels; socializem s človeškim obrazom milejša, ideološko bolj popustljiva, odprta oblika socializma, zlasti v Srednji in Vzhodni Evropi v 60. letih 20. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
svetôvni ideolóški blók -ega -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
tampónska držáva -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
uistosmérjati -am nedov. (ẹ́) knjiž. delati, da dobi, ima kaj isto smer, usmerjenost: uistosmerjati promet // narediti, da ima kaka dejavnost isto, enotno vsebino, usmerjenost: uistosmerjati politiko uistosmerjajóč -a -e:
ideološko uistosmerjajoča družba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
usmérjanje -a s (ẹ́) glagolnik od usmerjati: naprava za usmerjanje plinov, svetlobe / usmerjanje prometa s semaforji / radijsko usmerjanje ladje / sistem družbenega usmerjanja; usmerjanje gospodarskega razvoja / usmerjanje razprave / ideološko, politično usmerjanje / usmerjanje mladih v študij ekonomije
♦ ped. poklicno usmerjanje svetovanje, pomoč pri izbiri poklica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zákon Frazemi s sestavino zákon:
dívji zákon,
iskáti lúknjo v zakónu,
korúzni zákon,
morganátični zákon,
nájti lúknjo v zakónu,
nèpísan zákon,
zákon džúngle,
živéti v dívjem zakónu,
živéti v korúznem zakónu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zakrnéti -ím dov. (ẹ́ í) zaostati v rasti, razvoju: zaradi suše listi, plodovi zakrnijo in odpadejo;
otroku je roka zakrnela / sluh zakrni / ekspr.: talent v provinci zakrni; duševno, ideološko zakrneti / ekspr. vest mu zakrni postane manj občutljiva// izgubiti naravno obliko, velikost ali funkcijo: zaradi življenja pod zemljo so krtu oči zakrnele zakrnèl in zakrnèl -éla -o:
zakrnela krila; čustveno zakrnel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zgradíti -ím dov., zgrádil (ī í) 1. narediti z (gradbenim) materialom, da kaj nastane: zgraditi cesto, most, predor, stopnišče, zid;
zgraditi iz lesa, opeke;
hišo si je zgradil po svojem načrtu / mesto so zgradili na bregu reke; utrdbo so zgradili pred šeststo leti; hitro, trdno zgraditi / lastovke so si zgradile gnezdo v hlevu; ta greben so zgradile korale / telo zgradi nove celice iz beljakovin; pren. zgraditi lepšo prihodnost; zgraditi temelje gospodarstva 2. sestaviti, izdelati celoto iz delov: zgraditi atomsko bombo, elektronski mikroskop;
zgraditi ladjo / pregledno in smiselno zgraditi stavek 3. publ., v zvezi z na narediti, ustvariti kaj z upoštevanjem določenih izhodišč: zgraditi družbo na demokratičnih načelih;
svojo filozofijo je zgradil na materialistični osnovi / zgraditi zakon na ljubezni
♦ lit. zgraditi zaplet in razplet drame, romana; meteor. nad srednjo Evropo se je zgradil greben visokega zračnega pritiska je nastal, se razvilzgrajèn -êna -o
1. deležnik od zgraditi: dobro zgrajen roman; iz granita zgrajen spomenik; solidno zgrajena hiša; strnjeno zgrajeno naselje; človeško telo je zgrajeno podobno kot živalsko
2. publ. izoblikovan, trden: bil je zgrajena pisateljska osebnost; ni bil še dovolj ideološko zgrajen / zgrajen značaj
● publ. njegov sošolec je bil zgrajen v socializmu član komunistične partije;
prim. izgraditi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.