bôrov -a -o tudi boróv tudi boròv -óva -o prid. (ó; ọ́; ȍ ọ́) nanašajoč se na bor1: borov les;
borov storž;
borove iglice / smrekovi in borovi gozdovi
♦ zool. borov prelec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
grízlica -e ž (ȋ) nav. mn., zool. žuželke, katerih ličinke uničujejo iglice, liste, sadeže, Hymenoptera: borova, češnjeva grizlica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
íglast -a -o prid. (ȋ) - 1. ki ima iglice, igle: iglasto drevo / iglasti gozdovi
- 2. podoben igli: iglasta oblika / ekspr. iglast dež
♦ strojn. iglasti ventil ventil, ki zapira z dolgim in ozkim stožcem; teh. iglasta pila zelo majhna pila brez posebnega držaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
íglica -e ž (ȋ) - 1. nav. ekspr. manjšalnica od igla: zbosti z iglico; ostra iglica
- 2. nav. mn. zelo podolgovat, koničast list, navadno zimzelen: borove, smrekove iglice; suhe iglice
♦ meteor. (ledena) iglica drobna, suha in bodeča snežinka; zool. iglica zelenkasta, vitka morska riba s podaljšanim gobcem, Belone belone
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ígličast -a -o prid. (ȋ) - 1. podoben iglici: igličasta oblika / ekspr. droben igličast dež
♦ min. igličasti kristal kristal, po obliki podoben iglici - 2. ki ima iglice, igle; iglast: igličasti gozdovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ígličevje tudi iglíčevje -a s (ȋ; í) - 1. iglice, zlasti odpadle: hoditi po igličevju; suho igličevje; igličevje borovcev; vonj po smrekovem igličevju
- 2. redko iglast(i) gozd: po igličevju je zašumelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ígličje tudi iglíčje -a s (ȋ; ȋ) - 1. iglice, zlasti odpadle: stopati po mehkem igličju; borovo, smrekovo igličje / igličje v krošnjah se suši
- 2. redko iglast(i) gozd: temno igličje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kotálka -e ž (ȃ) nav. mn. priprava s koleščki za kotalkanje, ki se pritrdi na čevlje: ima kotalke in drsalke
♦ nav. mn., teh. sestavni del kotalnega ležaja v obliki valjčka, prisekanega stožca, sodčka, iglice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
obletávati -am nedov. (ȃ) - 1. letati okrog česa: golobi obletavajo zvonik / sateliti obletavajo zemljo
- 2. leteč se izogibati: letala so morala obletavati mestno središče
- 3. leteč se premikati od česa do česa: metulji obletavajo cvete / čebele so ves dan pridno obletavale cvetoče drevo
- 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: obletavajo ga čudne misli, zle slutnje
- 5. ekspr. s prošnjami, prigovarjanjem si prizadevati pridobiti koga za določeno stvar: obletavali so jih novinarji in fotografi; dolgo časa je obletaval šefa / fant je vztrajno obletaval dekle
● obletaval ga je mrzel pot oblival; ekspr. obletaval jo je z radovednimi pogledi radovedno jo je ogledoval
obletávati se izgubljati liste, iglice: gozd se obletava / listje se obletava odpada; pren., knjiž. ta teorija se že obletava
// star. osipati se: cveti, rože se obletavajo
obletavajóč -a -e: obletavajoče se drevje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
obletéti -ím dov., oblêtel (ẹ́ í) - 1. leteč priti okrog česa: ptica je nekajkrat obletela drevo / satelit v eni uri obleti zemljo
- 2. pog. hitro obiti: obletel sem vse ulice, pa ga nisem videl; v nekaj dneh sem obletel vse znance
- 3. leteč se izogniti: letalo je obletelo nevarno področje
- 4. leteč se premakniti od česa do česa: čebele obletijo veliko cvetov
- 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: obletele so me druge misli; obletel me je strah / brezoseb. obletelo me je, da bi odšel
● obletela jo je rdečica oblila; ekspr. z očmi je obletel čakajoče na hitro pogledal drugega za drugim
obletéti se izgubiti liste, iglice: drevje se obleti, star. obleti / listje se jeseni obleti odpade; pren., knjiž. pesmi tega pesnika so se obletele
// star. osuti se: rože so se obletele
● knjiž., ekspr. lepi časi so se hitro obleteli so hitro minili
obletèl in obletél -éla -o: obletelo drevje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
praskljáti -ám nedov. (á ȃ) - 1. narahlo praskati: miši praskljajo; praskljati psa po glavi / praskljati z vžigalico
- 2. redko prasketati, pokljati: kostanj prasklja na žerjavici / suhe iglice so praskljale pod nogami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
prélec -lca m (ẹ̑) nav. mn., zool. nočni metulji, katerih ličinke se zapredejo in v zapredku zabubijo, Bombycidae: ličinke prelcev / borov prelec katerega ličinka jé iglice in brste bora, Dendrolimus pini; murvov prelec; pinijev sprevodni prelec; smrekov prelec katerega ličinka jé iglice smreke, Lymantria monacha; svilni prelec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
smréčen -čna -o prid. (ẹ̑) redko smrekov: smrečne iglice;
les diši po smrečni smoli / čaj s smrečnim medom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
smréčji -a -e prid. (ẹ̑) smrekov: nabirati smrečje vršičke;
suhe smrečje iglice;
smrečje veje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
smrékov -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na smreko: smrekov les;
smrekovi storži;
suhe smrekove iglice;
gredo je pokrila s smrekovimi vejami;
smrekovo lubje / smrekov gozd / smrekov med; inhalirati smrekovo olje / smrekovo pohištvo
♦ zool. smrekov kapar; smrekov lubadar; smrekov prelec prelec, katerega ličinka jé iglice smreke, Lymantria monacha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
sóvka -e ž (ọ̑) nav. mn., zool. nočni metulji z debelim zadkom, Noctuidae: gosenice sovk;
sovke in prelci / borova sovka metulj, katerega gosenica objeda iglice bora, Panolis flammea; ozimna sovka metulj, katerega gosenica objeda ozimne in druge kulturne rastline, Scotia segetum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
tísov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tiso: tisov les;
tisove iglice / tisove žive meje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.