bôrov -a -o tudi boróv tudi boròv -óva -o prid. (ó; ọ́; ȍ ọ́) nanašajoč se na bor1borov les; borov storž; borove iglice / smrekovi in borovi gozdovi
 
zool. borov prelec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

grízlica -e ž (ȋ) nav. mn., zool. žuželke, katerih ličinke uničujejo iglice, liste, sadeže, Hymenoptera: borova, češnjeva grizlica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

íglast -a -o prid. (ȋ) 
  1. 1. ki ima iglice, igle: iglasto drevo / iglasti gozdovi
  2. 2. podoben igli: iglasta oblika / ekspr. iglast dež
     
    strojn. iglasti ventil ventil, ki zapira z dolgim in ozkim stožcem; teh. iglasta pila zelo majhna pila brez posebnega držaja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

íglica -e ž (ȋ) 
  1. 1. nav. ekspr. manjšalnica od igla: zbosti z iglico; ostra iglica
  2. 2. nav. mn. zelo podolgovat, koničast list, navadno zimzelen: borove, smrekove iglice; suhe iglice
    ♦ 
    meteor. (ledena) iglica drobna, suha in bodeča snežinka; zool. iglica zelenkasta, vitka morska riba s podaljšanim gobcem, Belone belone

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

ígličast -a -o prid. (ȋ) 
  1. 1. podoben iglici: igličasta oblika / ekspr. droben igličast dež
     
    min. igličasti kristal kristal, po obliki podoben iglici
  2. 2. ki ima iglice, igle; iglast: igličasti gozdovi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

ígličevje tudi iglíčevje -a (ȋ; í) 
  1. 1. iglice, zlasti odpadle: hoditi po igličevju; suho igličevje; igličevje borovcev; vonj po smrekovem igličevju
  2. 2. redko iglast(i) gozd: po igličevju je zašumelo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

ígličje tudi iglíčje -a (ȋ; ȋ) 
  1. 1. iglice, zlasti odpadle: stopati po mehkem igličju; borovo, smrekovo igličje / igličje v krošnjah se suši
  2. 2. redko iglast(i) gozd: temno igličje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kotálka -e ž (ȃ) nav. mn. priprava s koleščki za kotalkanje, ki se pritrdi na čevlje: ima kotalke in drsalke
♦ 
nav. mn., teh. sestavni del kotalnega ležaja v obliki valjčka, prisekanega stožca, sodčka, iglice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

obletávati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. letati okrog česa: golobi obletavajo zvonik / sateliti obletavajo zemljo
  2. 2. leteč se izogibati: letala so morala obletavati mestno središče
  3. 3. leteč se premikati od česa do česa: metulji obletavajo cvete / čebele so ves dan pridno obletavale cvetoče drevo
  4. 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: obletavajo ga čudne misli, zle slutnje
  5. 5. ekspr. s prošnjami, prigovarjanjem si prizadevati pridobiti koga za določeno stvar: obletavali so jih novinarji in fotografi; dolgo časa je obletaval šefa / fant je vztrajno obletaval dekle
    ● 
    obletaval ga je mrzel pot oblival; ekspr. obletaval jo je z radovednimi pogledi radovedno jo je ogledoval

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

obletéti -ím dov., oblêtel (ẹ́ í) 
  1. 1. leteč priti okrog česa: ptica je nekajkrat obletela drevo / satelit v eni uri obleti zemljo
  2. 2. pog. hitro obiti: obletel sem vse ulice, pa ga nisem videl; v nekaj dneh sem obletel vse znance
  3. 3. leteč se izogniti: letalo je obletelo nevarno področje
  4. 4. leteč se premakniti od česa do česa: čebele obletijo veliko cvetov
  5. 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: obletele so me druge misli; obletel me je strah / brezoseb. obletelo me je, da bi odšel
    ● 
    obletela jo je rdečica oblila; ekspr. z očmi je obletel čakajoče na hitro pogledal drugega za drugim

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

praskljáti -ám nedov. (á ȃ) 
  1. 1. narahlo praskati: miši praskljajo; praskljati psa po glavi / praskljati z vžigalico
  2. 2. redko prasketati, pokljati: kostanj prasklja na žerjavici / suhe iglice so praskljale pod nogami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

prélec -lca (ẹ̑) nav. mn., zool. nočni metulji, katerih ličinke se zapredejo in v zapredku zabubijo, Bombycidae: ličinke prelcev / borov prelec katerega ličinka jé iglice in brste bora, Dendrolimus pini; murvov prelec; pinijev sprevodni prelec; smrekov prelec katerega ličinka jé iglice smreke, Lymantria monacha; svilni prelec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

smréčen -čna -o prid. (ẹ̑) redko smrekov: smrečne iglice; les diši po smrečni smoli / čaj s smrečnim medom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

smréčji -a -e prid. (ẹ̑) smrekov: nabirati smrečje vršičke; suhe smrečje iglice; smrečje veje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

smrékov -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na smreko: smrekov les; smrekovi storži; suhe smrekove iglice; gredo je pokrila s smrekovimi vejami; smrekovo lubje / smrekov gozd / smrekov med; inhalirati smrekovo olje / smrekovo pohištvo
 
zool. smrekov kapar; smrekov lubadar; smrekov prelec prelec, katerega ličinka jé iglice smreke, Lymantria monacha

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

sóvka -e ž (ọ̑) nav. mn., zool. nočni metulji z debelim zadkom, Noctuidae: gosenice sovk; sovke in prelci / borova sovka metulj, katerega gosenica objeda iglice bora, Panolis flammea; ozimna sovka metulj, katerega gosenica objeda ozimne in druge kulturne rastline, Scotia segetum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

tísov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tiso: tisov les; tisove iglice / tisove žive meje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Število zadetkov: 17