bę́ka 2., f. svoje ime ovci, Zemon (Notr.)-Erj. (Torb.).
bẹ́ł, adj. weiß; beli grad (v narodnih pesnih); beli dan, der helle Tag; za belega dne; ni bele ni črne ni rekel = er sagte gar nichts, Jurč.; belo perilo, frischgewaschene Wäsche; belo platno, weißgebleichte Leinwand; bela, ime beli kravi, ovci, Erj. (Torb.); — bela, die Bleichsucht = bela bolezen, Cig.; — belo imeti, den weißen Fluss haben, Cig.; belo, das Splintholz, Rez.-C.; — belo, das Fett vom Rothwild, V.-Cig.; — železo je belo, das Eisen ist glühend.
bẹ̑łča, f. ime beli kravi, Kr.-Valj. (Rad).
bẹlíca, f. 1) (ime raznim živalim): weißes weibliches Schaf, C.; weiße Ziege, Erj. (Torb.); — kuna b., der Steinmarder, Glas.; — = snežna jerebica, Erj. (Ž.); — die Ringelnatter (coluber natrix), Štrek.; — der Weißfisch (leuciscus), Erj. (Z.); — 2) (ime raznim rastlinam, sadju itd.): neka vrsta pšenice, Valj. (Rad); — der männliche Hanf; — die Weißkirsche; — der Taffetapfel, C., Maribor-Erj. (Torb.); — die Weißbirn, Cig.; Tolm.-Erj. (Torb.); — die weiße Pflaume, C., BlKr.; — bela, obla smokva, C., Goriška ok. in Ip.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Ip.-Erj. (Torb.); — neka trta, C., M.; — Črnina se barva, Belica rumeni, Npes.-K.; — 3) das Ei, M., C., ogr.-Valj. (Rad); — 4) der Lutter bei der Erzeugung des Wacholderbrantweins, M., C.; — 5) = svinčena bel, Jan., C., DZ.
bezjáča, f. 1) die Winzerin, "ker so Štajerci iz Zagorja dobivali viničarice", Zora V. 122.; — 2) die Bartaxt, die Schlichtaxt, das Bartbeil, Mur., Cig., Jan.; ("ime za sekiro po kraju, od kodar je prišla", Zora); — 3) eine Art kroatische Hirtenpfeife, C.; — 4) eine Art Pflaume, C., Št.-Valj. (Rad); — prim. bezjak.
bistrína, f. 1) der schnelle Lauf des Wassers, Mur., Cig.; — 2) die Schärfe (z. B. des Auges, des Verstandes), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 3) die Klarheit, Mur., Cig.; — 4) goveje in ovčje ime, Tolminski hribi, Kanin-Erj. (Torb.).
bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).
brekáš, m. kozje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
brẹ̑šək, -ška, m. ovčje ime (črna ovca z belo liso), Kanin-Erj. (Torb.).
brȋkež, m. "kozje ime", Krn-Erj. (Torb.).
bŕka 1., f. 1) ime ovci (Z.), ali kobili, kajk.-Valj. (Rad); — 2) pl. brke, = brki, der Schnurrbart.
bȗčka, f. dem. buča; 1) kleiner Kürbis; — 2) das Krüglein, C.; — 3) ovčje ime, Erj. (Torb.).
búrja,* f. 1) der Nordostwind; ogrska b., Trub.; v burjo govoriti, in den Wind reden, Nov.; — 2) ungestümer Mensch, Cig.; — 3) govedje ime, Erj. (Torb.).
búšina, f. govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
colja, f. kozje ime, Erj. (Torb.).
cȓna, f. = črna, svoje ime ovci, Plužna-Erj. (Torb.).
čàs, čása, m. die Zeit; čas beži; s časom, mit der Zeit; po času bo naše ime pozabljeno, mit der Zeit, Dalm.; dolgo časa je žaloval, lange Zeit; malo časa je pri nas stanoval; črez malo časa, über eine kleine Weile, Cig.; za malo časa, nach einer kleinen Weile; pred malo časom, vor einer kleinen Weile, Cig.; ta čas (tačas), mittlerweile; ta čas (tačas), ko smo igrali, indessen wir spielten; do časa, einstweilen; za čas, ad interim, Cig., Jan.; na čase, bisweilen, Dol.; v časih, v časi, bisweilen; pogl. včasih, včasi; čas prodajati, faulenzen, müßig sein, C.; nimam časa (po nem.) = ne utegnem; dolg čas, die Langeweile, kratek čas, die Kurzweile (po nem.); dolg čas mi je bilo; od dolgega časa ne vem kaj početi; kratek čas delati komu, jemanden unterhalten; — za božji čas! um Gottes Willen! za božji čas, kaj ti je? Jurč.; dober čas! (to se reče pri napivanju), Rib.-Cig.; — ein Zeitabschnitt: jesenski, zimski čas, die Herbst-, Winterzeit; jutrnji čas zlat čas, Morgenstunde hat Gold im Munde, Cig.; božični čas, die Weihnachtszeit; vmesni čas, die Zwischenzeit, das Intercalare, DZ.; nekdanji, stari časi, das Alterthum; to so bili zlati časi, das waren goldene Zeiten; za njegovega časa, zu seiner Zeit, Dalm.; — v slovnici: pretekli, sedanji, prihodnji čas; — die bestimmte Zeit, der Zeitpunkt; zadnji čas je, da začnemo, es ist die höchste Zeit anzufangen; čas je bilo, denar jemati, Ravn.-Mik.; o pravem času, zur rechten Zeit; o svojem času, seinerzeit; tudi: svoj čas; otrokom (dota) prav pride svoj čas, Jurč.; za časa, so lange es noch Zeit ist; Met.; rechtzeitig, Nov.; tudi: frühzeitig; varneje je zjutraj za časa hoditi z Gorjancev, Jurč.; na času je, sie ist hochschwanger; Cig.; ona ima svoj čas, sie hat die monatliche Reinigung, Cig., C.; — der Augenblick; vsak čas bo prišel, jeden Augenblick muss er kommen; — k času, sogleich, Z., (h časi, Mur.), = v časi, vzhŠt.; — (= -krat: petčas = petkrat, C.; sih čas, jetzt, Fr.-C.).
častljìv, -íva, adj. ehrenvoll: častljivo ime, Guts. (Res.).
čebra, f. ovčjə ime, Krn-Erj. (Torb.).
čilák, m. ime konju, Valj. (Rad).
črẹ̀z,* I. praep. c. acc. über—hin (bei einer Bewegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; črez reko splavati, schwimmend über den Fluss gelangen; črez okno vreči, über das Fenster hinabwerfen; črez pas prijeti koga, den Leib (die Taille) umschlingen; črez pol pretrgati, mitten entzweibrechen; črez pol prerezati jabolko; — 2) über—hinaus: črez mero, übermäßig; žalost je bila črez moč, allzugroß, Npes.-Mik.; črez silo, allzuviel, allzusehr, C.; črez nemoč, allzusehr, über alle Grenzen, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, allzugroß, C.; über (= größer als): lakota je vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v Abrahamovem času, Dalm.; — über: kralj črez kralje vse, Npes.-Kr.; Ammi je bil črez njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar, Zora; — 3) gegen: črez očino voljo, Boh.; črez tvojo voljo, Kast. (N. c.); črez njega zapoved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez božje zapovedi, Kast. (N. c.); ne more mi črez čast biti, Pohl. (Km.); črez čast komu kaj reči, Dict., Litija-Svet. (Rok.); ni črez občinski zakon, Levst. (Nauk); vem, da nekaterim bode zelo črez voljo, Levst. (Nauk); — oni so črez njega storili punt, Dalm.; velike tožbe črez te gredo, Trub. (N. T.); (— 4) nach Verlauf von — , über (o času); črez sedem let je šla nazaj, nach sieben Jahren, Npes.-K.; črez malo časa, über eine kleine Weile; — über (= hindurch): imejte me danes črez noč, über Nacht, Npes.-K.; črez dan, den Tag über; črez zimo, den Winter über; vsako nedeljo črez celo leto, Kast. (Rož.); ohranili so svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, Jurč.); — II. adv. črez jemati pri petju, in einer höheren Tonlage singen, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, etwas querüber legen; na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt: na črez se lehko reče, da ... Krn-Erj. (Torb.); po črez (počrez), in Bausch und Bogen (ohne Detailrechnung), Levst. (Rok.); narediva po črez, Z.
črníca 1., f. 1) ime raznim živalim: črna koza, Erj. (Torb.); — kuna č., der Edelmarder, Svet. (Rok.); — čopasta, mala č., die Haubenente (anas fuligula), Cig.; — velika č., die See-Ente (anas fusca), Cig., Svet. (Rok.); — die Aesculapschlange (coluber Aesculapii), Štrek.; die Schwarznatter (coluber carbonarius), Erj. (Ž.); — der Dintenfisch (sepia), Jan., C., Erj. (Z.); — 2) ime raznemu sadju in rastlinam: črna podolgasta smokva, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Rihenberk-Erj. (Torb.); — die Schwarzkirsche, Cig., Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), LjZv.; — = borovnica, die Schwarzbeere, die Heidelbeere (vaccinium myrtillus), Jan., Tuš. (R.), Poh.; — der Samenhanf, Cig., C.; kmet ve, da so dvojne konoplje, da jedna — imenuje jo črnico — rodi, Erj. (Izb. sp.); — das Frauenhaar, (asplenium trichomanes), C., M.; — 3) der Humus, die Dammerde, Cig. (T.), C.; — 4) eine dunkelfärbige Geschwulst, Kr.-Valj. (Rad); — 5) die Schwarzsucht, Cig.
čȗfa, f. 1) ime ovci, ki ima na glavi čop dlake, Krn-Erj. (Torb.); — 2) = čufka, Štrek.
čȗferna, f. govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
dajáti, dájem, (dajèm), dájam, vb. impf. zu geben pflegen, geben; d. in opravljati, leisten, DZ.; v Boga ime d., Almosen geben; hvalo d. komu, jemanden lobpreisen; Boga dajati komu, grüßen, Npes.-Vraz; — anbieten; dajal sem mu denar, pa ga ni hotel vzeti; sto goldinarjev je že dajal za kravo; — zuschreiben: ne store tudi cestovinarji tega, ki jim toliko trdo srce dajate? Ravn.; — kriv, dolžan se dajem, ich bekenne ("gebe") mich schuldig: tatvine se dolžan daje, Boh.; — d. se, mit einander streiten, zanken: hudo sta se dajala.
dę́telja, f. 1) der Klee; suha d., das Kleeheu; d. v štiri peresca, LjZv.; večna d., nemška d., der Luzernerklee (medicago sativa), Cig., C., Tuš. (R.), Josch, Vrtov.; turška d., der türkische Klee, die Esparsette (onobrychis sativa), medena d., der Steinklee (melilotus officinalis), Tuš. (R.); laška d., der Incarnatklee (trifolium incarnatum), Cig.; zajčja d., der Sauerklee (oxalis acetosella), Josch; = kisla d., Cig.; bela d., der weiße Klee (trifolium repens), Erj. (Rok.), Josch; — 2) kozje in govedje ime, Podmelci, Tolminski hribi-Erj. (Torb.).
dǫ́bər, dóbra, adj. gut: = dem Zwecke entsprechend; d. strelec, pešec, guter Schütze, Fußgeher; ti bi bil d. za vojaka, du taugst zum Soldaten; dober biti = porok biti, (gut stehen), Cig., Jan., DZ., Svet. (Rok.), (po nem.); ima dobra ušesa, er hat ein feines Gehör; dober jezik imeti, ein gutes Mundstück haben; dobra ura, eine gute Uhr; dobro biti za kaj, dienlich sein; v dobrem stanu biti, in gutem Zustande sich befinden; suknja je še dobra, der Rock ist noch brauchbar; dober prevodnik (phys.), guter Leiter, Cig. (T.); — dobro vino, dober kruh, guter Wein, gutes Brot; dobro blago se samo hvali; — = tüchtig, stark; dober kos pota, ein gutes Stück Weges; dobri dve uri, starke zwei Stunden; dva vagona dobre mere, gut gemessen; do dobrega (do dobra), gehörig, tüchtig; do dobra v oblasti imeti jezik, Str.; do dobrega izplačati, in vollem Betrage, Cig. (T.); — dobro, recht, sehr; oba sta bila uže dobro stara, Trub.; moj oče so bili dobro stari, LjZv.; že dobro dolgo let je tega, Jurč.; priletnemu možu je bil kožušek dobro kratek, Jurč.; mraz dobro ni, es ist nicht eben kalt, Polj.; — = günstig: dobro jutro! dober dan! dober večer! dobro srečo! dobro zdravje! dober čas! (pri napivanju, Rib.-Cig.); dobro došel, (došla)! willkommen! nk.; dobra letina, gute Fechsung; dobra kupčija, einträglicher Handel, gutes Geschäft; — dober kup, wohlfeil = v dober kup, Cig. (T.); v dobro zapisati komu, jemandem gut schreiben, DZ., (po nem.); dobra paša, fette Weide, Cig.; — dobro živeti, gut leben; dobro se ti godi, dobro ti je, dir geht es gut; dobro se mi zdi, ich habe meine Freude daran, es ist mir angenehm; dobro mi de, es thut mir wohl, na dobrem biti, gut daran sein; to mi je (hodi) na dobro, das kommt mir zustatten, Z.; — dobra volja, gute Laune; dobre volje biti, gut gelaunt sein, guter Dinge sein; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld, Cig., Št.; — = sittlich gut: hudo in dobro, das Gute und das Böse; dobro delo, dobro dejanje; na dobrem glasu biti, in gutem Rufe stehen; dobro ime, der gute, ehrliche Name; tvojega starega nimam posebno na dobrem, Jurč.; — = gutmüthig: dober človek, dobra duša, eine gute Seele; — dobra volja, die Geneigtheit; če je tvoja dobra volja, posodi mi, leihe mir gefälligst, jvzhŠt.; iz dobre volje, willig, Cig., Jan.; — wohlgesinnt, wohlgeneigt: dober komu biti; dobri so si, kakor prsti na roki, sie sind sehr verträglich, Cig.; dobra sta si kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; iz dobra, mit Gutem, in Gutem, ogr.-C.; dober se delati komu, = dobrikati se, Cig., M.
dȏłga, f. ovčje ime, Kanin-Erj. (Torb.).
doslovẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) njegovo ime je doslovelo do nas, der Ruhm seines Namens gelangte bis zu uns; — 2) aufhören berühmt zu sein.
dragǫ́ncəlj, -clja, m. der Dragunbeifuß (artemisia dracunculus), Cig., Valj. (Rad), Medv. (Rok.); — prim. lat. in nem. ime.
drȃmlja, f. govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
dȗlda, f. ime kravi, kajk.-Valj. (Rad).
gȃrež, m. kozje ime, Erj. (Torb.).
glasíti, -ím, vb. impf. 1) hören lassen: iznašel je, izrečene besede tako daleč glasiti, kakor daleč hoče, Vod. (Izb. sp.); ne bom molčal, temuč bom glasil, Jsvkr.; — melden: iz Rima glasijo, von Rom wird gemeldet, V.-Cig.; kakor se glasi, dem Vernehmen nach, Cig.; — verkündigen: evangelij Kristusov g., ogr.-C.; ime Kristusovo g., Jsvkr.; — 2) lauten, Cig. (T.); — 3) g. se, Laute von sich geben, sich melden: kos se že glasi; gonjači se glase, die Treiber werden laut, Cig.; po časopisih se g., sich in den Zeitungen vernehmen lassen, Levst. (Zb. sp.); — klingen, tönen; zvon se glasi; kar pravite, se lepo glasi, V.-Cig.; — lauten; pismo se tako glasi.
gnjȇd, m. ime volu, kajk.-Valj. (Rad).
gnję̑da, f. ime kravi, kajk.-Valj. (Rad).
gospódnji, adj. 1) des Herrn (Gottes), Mik.; v gospodnjem imenu, Krelj; gospodnji duh, gospodnje ime, Dalm.; gospodnji angel, Kast.; gospodnje leto, das Jahr des Heils, Cig. (T.); — 2) herrschaftlich, Herren-, V.-Cig., Jan.; gospodnja služba, Herrendienst, Cig.
híšən, -šna, adj. zum Haus gehörig, Haus-; hȋšni davek, die Haussteuer; hišno ime, der Haus- oder Vulgarname, M.; hišna dekla, die Stubenmagd, C.; hišni zakon, die Ehe, ogr.-C.; v hišni zakon stopiti, Raič (Slov.); hišni, der Diener, der Dienstbote, Jap.-C., Cig.; so li gospodarja Belzebuba imenovali, koliko več bodo njega hišne tako imenovali! Trub.
hitrína, f. 1) die Schnelle, Mur., Cig., Jan.; — 2) hítrina, govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
hrčák, m. ime psu, Valj. (Rad).
hrovȃt, m. 1) govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.); — 2) die Hauhechel (ononis), vzhŠt.
hrȗščica, f. dem. hruška; 1) kleine Birne; — 2) ime raznim rastlinam: die Traubenhyacinthe (muscari racemosum), Tuš. (R.); — die Muscatnuss (myristica moschata), Z.; — h. božja, die Felsenbirne (aronia rotundifolia), Nanos-Erj. (Torb.); — zelena zimska h., das Wintergrün, das Birnkraut (pirola), C., Tuš. (B.); — medvedova h., = glog, Mur., Fr.-C.
hrȗščič, m. kozje ime, Krn-Erj. (Torb.).
hrȗškič, m. ovčje ime, Valj. (Rad).
hȗlež, m. 1) der Trotzkopf, Mur.; — 2) kozje ime, Krn-Erj. (Torb.).
imę̑, -ę̑na, n. 1) der Name; krstno i., der Taufname; rodovinsko i., der Familienname; kako ti je ime? wie heißest du? (tako se navadno povprašuje po krstnem imenu); Peter mi je ime, ich heiße Peter; i. komu dati; tudi: i. zdeti, nadeti, einen Namen geben, benennen, Jan.; po imenu, dem Namen nach; le po imenu poznati koga; mož, po imenu I., ein Mann mit Namen I.; tam stoji vas, Vrh po imenu, Levst. (Zb. sp.); po imenu koga klicati, jemanden beim Namen rufen, Met.-Mik.; po imenu, namentlich, besonders, Cig., ogr.-C.; na isto ime spraviti, auf gleiche Benennung bringen (math.), Cig. (T.); v imenu imeti koga = govoriti o kom, Dol.-Cv.; v mojem, sodnikovem imenu, in meinem, des Richters Namen; pojdi v imenu božjem, geh' in Gottes Namen! v Boga ime (vbogajme) prositi, dati, um ein Almosen bitten, ein Almosen geben; v božje i. dati, Meg.; — 2) der Titel; prazno ime, leerer Titel, Cig.; — pravno ime, der Rechtstitel, erworbenes Recht, DZ.; oprostilno ime, der Befreiungstitel, DZ.; v prisežno ime povedati, an Eidesstatt aussagen, Svet. (Rok.); — 3) das Nomen (gramm.), nk.; samostalno i., das Hauptwort (substantivum), Jan., nk.; — 4) das Ansehen: v imenu biti, eine große Rolle spielen, Cig., Šol.; v ime priti, zu Ansehen kommen, Šol.; pravdati se z možmi, ki imajo nekaj imena, Jurč.; — 5) der Leumund, der Ruf: v dobrem, slabem imenu biti, in gutem, schlechtem Rufe stehen; dobro ime izgubiti, den guten Namen verlieren.
ȋskrež, m. kozje ime, Krn-Erj. (Torb.).
izmísliti, -mȋslim, vb. pf. ersinnen, erdichten, erfinden; i. (si) kaj; to si (si) ti izmislil, das ist deine Erfindung; izmišljen, ersonnen, erdichtet; izmišljene pripovedke; fingiert, Cig. (T.); izmišljeno ime.
jelę̑na, f. kravje ime, Tolm.-Erj. (Torb.), BlKr.
jelę̑nka, f. 1) die Hirschkuh, C.; Dol' ste pritekli jelenki dve, Npes.-K.; — das weibl. Hirschkalb, Cig.; — 2) kravje ime, Kr.-Valj. (Rad), BlKr.; — 3) die Augen- oder Hirschwurz (athamanta), Medv. (Rok.).
ję̑škati, -am, vb. impf. v vzklikih ime Jezus ("Ježeš") izrekati, KrGora-DSv.
ję̑žko, -ka, m. ime ježu: stari ježko, Vrt.
kázən 1., -zna, adj. 1) kazno je, es hat den Anschein, es ist wahrscheinlich; ni kazno, da bi on bil to storil, Svet. (Rok.); kakor je bilo kazno, wie es den Anschein hatte, Gor.-Let.; — 2) gute Aussichten bietend: žito je kazno, Mik.; vreme je kazno, = dobro kaže, Dol.; — ni kazno, es ist nicht angezeigt, passend, C.; — 3) ansehnlich: k. človek, stattlicher Mann, Dol.; vrt ni kazen, Litija-Svet. (Rok.); naj ima kazno ali nekazno ime, Jurč.; — 4) ni kazno = ni za pokazanje, Svet. (Rok.).
kę́pa, f. 1) der Klumpen: kepa zlata, ila, Cig.; noga v kepo zrastena, der Klumpfuß, Pot.-Cig.; s prstenimi kepami metati, Dalm.; ognjena k., die Feuerkugel, Cig.; v kepah, klumpenweise, Cig.; — die Ackerscholle, Mur., Cig., Jan., C.; kepe tleči, Schollen zerschlagen, Z.; — der Schneeball; kepo zagnati v koga; — k. dlak, der Haarballen, Cig.; — 2) svoje ime ovci, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.).
kišúga, f. ime svinji, kajk.-Valj. (Rad).
klȃmpa 2., f. 1) ein ungeschickt einhergehender Mensch, Štrek., Kras; ime ovci, ki nerodno hodi, Erj. (Torb.); — 2) schlapper Hut, Štrek.
kocȋnka, f. kozje ime, Baška dol.-Erj. (Torb.).
kǫ́coha, f. kozje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
kola, f. ovčje ime, Podgorje v Istri-Erj. (Torb.).
komȃra, f. ime črni kravi, kajk.-Valj. (Rad).
kopríva, f. 1) die Brennessel; mala k., kleine Brennessel (urtica urens), velika k., große oder Waldbrennessel (urtica dioica), Tuš. (R.); mrtve ali konjske koprive, die tauben Nesseln, C.; mrtva bela k., (lamium album), Mur., Cig., Tuš. (R.); mrtva lisasta k., die gefleckte Taubnessel (lamium maculatum), Tuš. (R.), = prisadna k., Z.; mrtva rumena k. (galeobdolon luteum), Tuš. (R.); = zlata k., Z.; mrtva škrlatno-rdeča k. (lamium purpureum), Tuš. (R.); kopriva ne pozebe = Unkraut verdirbt nicht; tudi: v koprivo ne trešči, jvzhŠt.; — 2) kozje ime, Baška dol.-Erj. (Torb.).
kosíra, f. kozje ime, Krn-Erj. (Torb.).
košúta, f. 1) die Hirschkuh; severna k., die Rennthierkuh, Cig., Jan.; — 2) Name einer hirschfarbenen Kuh, Cig.; "govedje ime", Tolm.-Erj. (Torb.).
krȃmež, m. ime kozlu, Baška dol.-Erj. (Torb.).
kŕstən, -stna, adj. Tauf-; krstno ime, der Taufname; krstni list, der Taufschein; krstni oče, der Taufpathe, Cig.
lába, f. ime kravi, kajk.-Valj. (Rad).
lakúša, f. ime svinji, kajk.-Valj. (Rad).
lámas, m. ime psu, kajk.-Valj. (Rad).
lástən, -stna, adj. 1) eigen; svojo lastno hišno imeti; lastna volja, der Eigenwille, C.; lastna ljubezen, Eigenliebe, Mur., Cig., Jan.; lastna hvala, das Eigenlob, Cig., Jan.; lastna škoda ga je izučila, er ist durch eigenen Schaden klug geworden, Cig.; — lastno ime, der Eigenname; — 2) zahm, zutraulich, Goriš.-Štrek. (Let.).
lȃška, f. ovčje ime, Erj. (Torb.).
lę̑mba, f. kozje ime, Krn-Erj. (Torb.).
libȃjka, f. ime kravi, kajk.-Valj. (Rad).
lȋdež, m. kozje ime, Krn-Erj. (Torb.).
lȋk 1., m. 1) die Figur, die Gestalt, das Bild, Cig. (T.), C.; die geometrische Figur, Cig. (T.); osnovni l., die Grundgestalt, Cig. (T.); kristalni liki, die Krystallgestalten, Cig. (T.); dokončani likovi, endliche Gestalten, Cig. (T.); zvočni lik, die Klangfigur, Jan. (H.); — 2) der Glanz, M., Z.; die Politur, Jan. (H.); — der äußere Schliff des Menschen, Jan., Valj. (Rad); prim. hs. lik, das Angesicht; — 3) govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
líka 1., f. 1) die Form, die Gestalt, Z.; — die Lage: vinograd, njiva, hiša v (na) lepi liki, vzhŠt.-C.; — 2) govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
lípa, f. 1) die Linde; hostna l., die kleinblättrige Linde, die Winter- oder Spätlinde (tilia parvifolia), velikolista l., die großblättrige Linde, die Sommer- o. Frühlingslinde (tilia grandifolia), Tuš. (R.); — 2) kozje ime, Podmelci-Erj. (Torb.).
lȋpež, m. kozje ime, Krn, Podmelci-Erj. (Torb.).
lisȃčka, f. ime kravi, kajk.-Valj. (Rad).
lisíca 1., f. 1) der Fuchs (canis vulpes); polarna l., der Polarfuchs (canis lagopus), Erj. (Ž.); črna l., der Brandfuchs, Cig.; rjava l., der Braunfuchs, Cig.; — vsaka l. svoj rep hvali = jeder Krämer lobt seine Ware, Cig.; lisici na rep sesti, das Hasenpanier ergreifen, Cig.; — das Fuchsweibchen; lisica in lisjak; — 2) ovčje ime, Erj. (Torb.); — 3) der Eierschwamm, der Pfifferling (cantharellus cibarius), Cig., SlGor.-C.; — 4) ime raznim pripravam: das Fangeisen, das Schlageisen, die Fuchsfalle, Cig., Jan., Fr.-C.; — der Reifzieher der Böttcher, Cig., Jan.; — pl. lisice, die Handfesseln, Dict., Mur., Cig., C.; die Springer, vzhŠt.-C.; — die Daumenschraube, Cig.; — 5) eine Art große Pelzhandschuhe, C.; — 6) eine Krankheit des Hopfens, wo die Kolben bräunlich werden und abfallen, C.
lǫ̑vra, f. govedje ime, Erj. (Torb.).
lúca, f. kobilje ime, Dol.-Z., Valj. (Rad), jvzhŠt.
lúgas, m. ime volu, kajk.-Valj. (Rad).
mȃla, f. govedje in ovčje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
marǫ́ga, f. 1) der Fleck, der Makel; maroge po obrazu; — maroge v lesu, Masern, Wolken im Holze, Cig.; maroge na mesecu, die Mondflecken, Jan., Cig. (T.); — maroge (min.), die Streifung (der Krystalle), Cig. (T.); — 2) ovčje ime, Baška dol.-Erj. (Torb.); — eine rothe, dunkelgestreifte Kuh, Lašče-Levst. (M.).
mátora, f. (tudi: matǫ̑ra) ime svinji, kajk.-Valj. (Rad).
mȃvra, f. 1) eine schwarzgestreifte Kuh, Mur., Met.; črnomarogasta krava, Mik.; — eine schwarze Kuh, Cig., Jan., Zilj.-Jarn. (Rok.), Levst. (Rok.); po noči je vsaka krava mavra, nachts sind alle Kühe schwarz, Z., Kr.-Valj. (Rad); — 2) kozje ime, Erj. (Torb.); — 3) der Regenbogen, Dict., Mur., Dalm.; = božja m.: vedno pije kakor božja mavra, Glas.; — 4) ein regenbogenfarbiges Kleid, Lašče-Levst. (M.); — 5) der Schwarzspecht (picus martius), Z.; — 6) das Rispengras (poa), Z.
mȃvrica, f. dem. mavra; 1) ime ovci, Plužna na Bolškem-Erj. (Torb.); — = črna kravica, C.; — 2) eine Spechtart, Pjk. (Črt.), Št.; — 3) gozdna, hostna m., eine Art Lysimachie (lysimachia), Cig.; — 4) der Regenbogen; — die Regenbogenhaut, die Iris, Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
mę́derež, m. kozje ime, Krn-Erj. (Torb.).
milka 1., f. kozje ime, Erj. (Torb.).
mísika, f. ime psici, kajk.-Valj. (Rad).
mȋslək, -sləka, m. ime volu, kajk.-Valj. (Rad).
mǫ̑kež, m. kozje ime, Kanin-Erj. (Torb.).
mrȃvka, f. ovčje ime, Kanin-Erj. (Torb.).
mŕda, f. 1) der After, V.-Cig., Mik.; der Steiß des Geflügels, Cig., Jan., Gor.-M., C.; kurja m., C.; — 2) die Grimasse, Cig., Jan., Cig. (T.); kisla m., saures Gesicht, Ravn.; — mrdo napeti, narediti, kazati, den Mund verziehen, ein saures, verdrießliches Gesicht machen; — 3) človek, ki z usti giblje, a ne govori, Notr.; — 4) ovčje ime, Krn-Erj. (Torb.).
mrkúša, f. svoje ime ovci, Zemon (Notr.)-Erj. (Torb.); — svoje ime kravi, Vreme-Erj. (Torb.).
mŕtəv, -tva, adj. 1) za žive in mrtve moliti; — do mrtvega, zu Tode; do mrtvega raniti, pretepsti koga; zá-mrtvọ obležati, wie todt liegen bleiben, Lašče-Levst. (Nauk); — 2) unempfindlich; mrtva roka, mrtvi prsti; mrtva kost, das Ueberbein, Mur.; — ohne Lebhaftigkeit, träge; m. človek; — 3) ohne Glut; mrtev pepel, ogelj, ogorek; — nicht brennend: mrtva kopriva, die Taubnessel; — 4) keinen Nutzen bringend: mrtva zemlja, die tiefliegende, weniger fruchtbare Erde; — mrtev denar, keine Zinsen tragend; v mrtev kup, spottbillig, Ročinj-Erj. (Torb.); — 5) ves m. biti na kaj, leidenschaftlich nach etwas verlangen, gierig sein; ves m. biti na denar, na kako jed; ves mrtev je na ženske, Jurč., Dol.; versessen: m. na tožbe, Levst. (Zb. sp.); — 6) v mrtvo ime tajiti, ganz und gar ableugnen, Ig (Dol.).
mŕva, f. 1) ein Bisschen; m. moke, soli, kruha; m. časa, ein Weilchen, ein Augenblick, Cig., C.; mrva do mrve, gänzlich, C.; mrve = senen drobir, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.); mrve, die Sägespäne, Bolc-Erj. (Torb.); — 2) das Heu, Mur., Cig., C., Kr.; — 3) ovčje ime: majhna in drobna ovca, Kanin-Erj. (Torb.).
muhȃjka, f. ime kravi, kajk.-Valj. (Rad).
námreč, adv. nämlich; — iz: na ime reči, Mik.
nẹ́klje, n. govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
nemárən, -rna, adj. 1) achtlos, unachtsam; po nemarnem, durch Unachtsamkeit; po nemarnem božje ime imenovati, den Namen Gottes ohne Achtung, eitel nennen; — nachlässig, liederlich, unthätig, faul; n. deček; — schlecht, SlGor.; — 2) schmutzig, unrein, garstig, ekelhaft, M., C., Gor.
neoskrúnjen, adj. unbefleckt, keusch; neoskrunjena duša: — unbescholten, unverletzt; neoskrunjeno ime, neoskrunjena čast.
nijȃnka, f. goveje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
opošténiti, -im, vb. pf. s tem si je opoštenil ime, das gereicht ihm zur Ehre, Cig. (T.).
osę̑bən, -bna, adj. die Person betreffend, Personal-, persönlich, Mur., Cig., Jan., nk.; osebno ime, der Personenname, nk.; — individuell, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
pásati, pȃšem, vb. impf. gürten, gürteln, Mur., Cig., Jan., Zora; — pasana, ime pasasti kozi, ogr.-C., Krn-Erj. (Torb.).
pȃsoga, f. ime pasasti svinji, jvzhŠt.
pášena, f. kozje ime, Podmelci-Erj. (Torb.).
pávola, f. 1) die Baumwolle; strelna p., die Schießbaumwolle, Levst. (Nauk); — 2) ovčje ime, Kanin-Erj. (Torb.); — iz nem.
pẹtelȋnčək, -čka, m. dem. petelinec; 1) ein kleiner Hahn; — 2) der aufrechtstehende Theil des weiblichen Kopftuches: peča z bahatim petelinčkom, LjZv.; — 3) der Schlickkrapfen, Cig.; — 4) das Backrädlein, Cig.; — 5) ime raznim rastlinam: eine Art Knabenkraut o. Ragwurz (orchis albida), Cig.; — die Klatschrose (papaver rhoeas), Cig.; — der Hundszahn (erythronium dens canis), C.; — der Erdrauch (fumaria), Medv. (Rok.); — die Erdscheibe (cyclamen), Jan. (H.); — pl. petelinčki, die Bärentatze (clavaria flava), Ip.-Erj. (Torb.); tudi: der Hornklee (lotus corniculatus), Josch.
píka 1., f. 1) der Tupf, der Punkt; črna p.; za eno piko, ein kleinwenig, C.; črna prisadna p., die Brandblatter, Cig.; solnčne pike = pege, C.; = kurje pike, Ščav.-Pjk. (Črt.); die Blatternarbe, Mur., Cig., Lašče-Levst. (Rok.): — der Punkt (math.), Cig., Jan., Cig. (T.); osnovna p., der Fundamentalpunkt, Cig. (T.); prim. točka; — 2) kozje, ovčje ime, Podgorje, Baška dol.-Erj. (Torb.); — 3) živa p., das kleinste Punktthierchen oder die Schlussmonade (monas termo), Jan., Erj. (Ž.); — 4) neka vinska trta, GBrda-Erj. (Torb.).
pikáš, m. 1) der Vogelschnabel, Cig., C.; — 2) ovčje ime, Baška dol.-Erj. (Torb.).
pikúša, f. ime svinji, kajk.-Valj. (Rad).
pírgoš, m. kozje ime, Podmelci-Erj. (Torb.).
pírhana, f. govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
pȋrhež, m. kozje ime, Kanin-Erj. (Torb.).
pȋrkež, m. kozje ime, Valj. (Rad).
pírnja 2., f. ovčje ime (nam. pirunja), Kanin-Erj. (Torb.).
pírše, -eta, n. govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
píruh, m. 1) das Osterei, nk.; nav. pirh; — 2) govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
pírunja, f. ovčje ime ("pastir je izgovarjal: pirnja"), Kanin-Erj. (Torb.).
pisáč, m. der Schreiber, Mur., Cig., ogr.-Valj. (Rad); zakotni p., der Winkelschreiber, nk.; — der Scribler: slovenski pisači — to ime bodi sploh vsem onim, katerim ne smemo reči pisatelj, Levst. (LjZv.).
pišena, f. govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
plȃvəc 2., -vca, m. 1) blonder Ochs, Cig.; ime volu pšenične barve, Štrek., Notr.; plavec murca liže (= ogenj kotel liže), Kras; — (o konju) der Falbe, Cig.; der Fuchs, ogr.-C.; — ein hellaschgrauer Ochs, Z., C., jvzhŠt.; — 2) neka vinska trta, Št.-Erj. (Torb.), Trumm.
plȃvež 2., m. kozje ime, Baška dol.-Erj. (Torb.).
plȃvka 1., f. die Blondine, Cig., Zora; — eine fuchsrothe Stute, ogr.-C.; — goveje ime, Tolm.-Erj. (Torb.); eine fahle Kuh, Cig.; eine hellaschgraue Kuh, Z., jvzhŠt.
plavúša, f. kravje ime, kajk.-Valj. (Rad).
pláza, f. 1) der Streifen, Jan.; bes. der Streifen auf der Stirne eines Thieres, Z.; — 2) svoje ime kobili, Goriš.-Erj. (Torb.); — 3) = plaz 3), oplaz, Blc.-C.
plẹ̑ža, f. govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.); — tudi kozje ime, Tolm.
plíska, f. 1) = pastirica, die Bachstelze, Mur., Cig., Jan., Frey. (F.), Erj. (Z.); — 2) ovčje ime, Kanin-Erj. (Torb.); — kozje ime, Krn-Erj. (Torb.).
posvetíti 2., -ím, vb. pf. 1) heilig machen; — heilig sprechen, Cig., Jan.; — p. se, heilig werden, Cig.; — p., heiligen, sanctificieren; posvečeno bodi tvoje ime; — p. praznik, Trub.; — 2) weihen, consecrieren: za mašnika koga p.; cerkev p.; posvečena voda, C.; hostijo p.; — 3) opfern: srebro in zlato Gospodu p., Dalm.; — (po hs., rus.) dedicieren, widmen, Cig., Jan., nk.; p. se, sich weihen oder widmen: Bogu se p., Cig., nk.
pǫ́žena, f. kozje ime, Erj. (Torb.).
(prȃv), prȃvi, adj. recht, richtig; pravi čas; o pravem času; po pravem potu hoditi; to je prava, das ist das Richtige; pravo zadeti, den rechten Fleck treffen, Cig.; prava roka = desna r., vzhŠt.; ta ni pravi, das ist der Unrechte; po pravem zaslišati, förmlich vernehmen, DZ.; po pravem, eigentlich; = po pravi, C.; — = wahr, wahrhaft, wirklich; prava vera; pravo ime; prava cena, der wirkliche Preis; pravi davek, die directe Steuer, Levst. (Pril.); pravi čas, die wahre Zeit, pravi obzor, der wahre Horizont (astr.), Cig. (T.); prava količina, die reelle Größe, pravi denar, reelles Geld, Cig. (T.); prava velikost, die Lebensgröße, Cig.; — echt; pravo zlato; pravo prijateljstvo; leiblich: pravi brat, prava sestra; authentisch (hist.), Cig. (T.); pravi ulomek, ein echter Bruch (math.), Cig. (T.); pravi kot, ein rechter Winkel (geom.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); vollendet: pravi korenjak je, er ist ein ganzer Mann, Cig.; pravi norec, ein ganzer Narr! to je pravi tepec, ein Erzdummkopf, Cig.; pravi slepar, ein Erzgauner, Cig.; to je prava laž, das ist eine reine Lüge; prava reč! (iron. = eine Kleinigkeit), Z.; — ta adjektiv nima nedoločne oblike; prim. Cv. 1883, 12.
prȃvən, -vna, adj. das Recht betreffend, Rechts-, Cig., Jan., nk.; pravna navada, der Rechtsgebrauch, Cig., Jan.; pravna akademija, die Rechtsakademie, nk.; pravna država, der Rechtsstaat, Cig., Jan., Cig. (T.); pravno ime, der Rechtstitel, Levst. (Pril.); pravni primerljaj, der Rechtsfall, DZ.; pravna zavest, das Rechtsbewusstsein, Zv.
práviti, prȃvim, vb. impf. (ad reči); sagen; nikomur tega ne pravi! debele p., Derbheiten sagen; smešne p., Anekdoten erzählen; pravi, da ni kriv; kaj mu greš to pravit! pravijo, da je bolan, man sagt, es heißt, er sei krank, er soll krank sein; kakor pravijo, dem Vernehmen nach; kaj praviš? was meinst du? — nennen, heißen: pravijo mi, ich heiße; temu hribu pravijo Vetrnik; pravijo mu gospod, man tituliert ihn mit Herr; ime mu je Štefan, pa mu navadno pravijo Štefak; er heißt Stephan, aber gewöhnlich nennt man ihn Štefak; to se pravi piti, das heißt trinken; — kako pravi mačka? wie macht es die Katze? Z., jvzhŠt.
prepȃsanəc, -nca, m. ime pasastemu prašiču, Jurč.
prevę́zanka, f. 1) das Band, C.; — 2) der pfeilförmige Ginster (genista sagittata), ("ime je dobila od stebelca, ki je videti kakor prevezano"), Rodik (Kras)-Erj. (Torb.).
pridáti, -dám, vb. pf. dazugeben, obenein geben, hinzufügen; deset goldinarjev sem moral še pridati; p. krme živini, nachfuttern, Cig.; — p. koga komu za tovariša (zuordnen), Cig.; — pridano ime, der Spitzname, C.
pridȃvək, -vka, m. 1) die Zugabe, das Zumaß, Meg., Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad); = kruh ali kaj drugega, kar dajo ob nedeljah dninarjem, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — p. logaritma, die Mantisse (math.), Cig. (T.); — die Beilage, der Nachtrag, Cig., Jan.; — 2) = pridano ime, priimek, ogr.-C.; — pridavke dajati, Rog.-Valj. (Rad).
priję́ti, prímem, vb. pf. 1) erfassen, ergreifen; veliki obeti, malo prijeti = viel versprechen, wenig halten, Z.; z roko, s kleščami p. kaj; trdo, napak p. kaj; p. koga za roko, za ušesa, jemanden bei der Hand, bei den Ohren nehmen; p. se za nos = sich an seiner Nase zupfen; majoliko p. za roče; p. za meč, za orožje, zum Degen, zu den Waffen greifen; narobe p. za kaj, etwas verkehrt anfassen; — p. za delo, Hand ans Werk legen; v hiši ni prijel za nobeno delo, Erj. (Izb. sp.); festnehmen, einfangen, p. tatu; konj je ušel, pa so ga kmalu prijeli; — einen Angriff thun, angreifen; sovražnika p.; — trdo koga p., jemanden hart hernehmen; = v strah p. koga, Jan.; za besedo p. koga, jemanden beim Worte nehmen; — befallen; mrzlica, krč me prime; — p. se, sich packen, handgemein werden; psa se primeta, vojski se primeta; — 2) p. se, etwas erfassen und daran haften o. hangen bleiben: p. se za vejo; s kremplji se p., sich ankrallen, Cig.; pijavka se je prijela, der Blutegel hat sich fest angesogen, Cig.; p. se kakor klop, sich wie eine Zecke anhängen; prah se prime posode, obleke; prime se ga vse kakor smole = er ist ein Dieb, Cig.; — Wurzeln treiben, greifen: posajene rastline, cepljena drevesa se primejo; — bolezen se človeka prime (steckt einen an), Cig.; ime se ga je prijelo, der Name blieb ihm, Z., Jurč.; nič se ga več ne prime, bei ihm verfängt nichts mehr; srca se p., zum Herzen gehen, Jan.; — p. se koga, sich jemandem anschließen u. sich an ihn halten, Cig.; — p. se česa, Hand an etwas legen, in Angriff nehmen: dela se p.; — 3) = prejeti, empfangen, Alas., Jan.; tako ima le-ta Gospod prijet biti na zemlji, Trub.; p. krst, Krelj; v svojo hišo koga p., Krelj; Bog te primi! sei gegrüßt! Alas., Dict.; prijel sem pismo, Npr.-Erj. (Torb.).
primísliti, -mȋslim, vb. pf. dazudenken, C.; — p. komu kaj, jemandem etwas andichten, C.; — ime komu p., primišljeno ime, der Spottname, C.
prisẹ̑žən,* -žna, adj. Eid-, Eides-, Cig., Jan.; prisežna dolžnost, die Eidespflicht, Cig.; v prisežno ime povedati, an Eides statt aussagen, Svet. (Rok.); — p. mož, ein Beeidigter, Cig., Erj. (Izb. sp.); ein Geschworener, Svet. (Rok.).
prosvẹtlíti, -ím, vb. pf. verherrlichen, C.; oča, prosvetli ime svoje! Krelj.
pšę̑la, f. 1) = čebela, Koborid-Erj. (Torb.); — 2) kozje ime, Krn-Erj. (Torb.).
pȗgeš, m. kozje ime, Baška dol.-Erj. (Torb.).
púha, f. ovčje ime, Krn-Erj. (Torb.).
púrga, f. kozje ime, Krn-Erj. (Torb.).
ráca, f. 1) die Ente; — raca na vodi! potz tausend! — race pasti, auf beiden Seiten hinken, Guts.-Cig.; — divja r., die Wildente; — 2) ovčje ime, Krn-Erj. (Torb.).
rȃj 2., m. = ples, der Tanz, Mur., Cig., Jan., Kor., Gor.; imajo njegovo ime hvaliti v rajih, Dalm.; visoki r., der Gailthaler Nationaltanz; Stoje tri lipe zelene: Pod prvo konj'če stavijo, Na raj se brhk' oblačijo, Pod drugo raj predavajo, Pod tretjo krogle rajajo, Npes.-K.; — prim. srvn. reie, der Reigen, Mik. (Et.).
razdrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. auseinanderreißen, zerstören; hišo, most r.; kolo teče do razdrtega, t. j. dokler se ne razdere, Notr.; (prim. krajno ime: Razdrto); — rückgängig machen, aufheben: meno, kupčijo, pogodbo, ženitev, prijateljstvo r.; r. se, rückgängig werden, sich zerschlagen; — r. se s kom, mit einem brechen, sich mit ihm zerwerfen, Cig.; — r. katero, zum besten geben, Jan.; starejšina je nekatero neumno in smešno razdrl, Jurč.; kakšno prav žaltavo r., Levst. (Zb. sp.).
razslavljeváti, -ȗjem, vb. impf. = razslavljati; Jezusovo ime se je razslavljevalo, Ravn.
razznániti, -znȃnim, vb. pf. allenthalben bekannt machen, veröffentlichen; r. se, bekannt werden: ime njegovo se je na daleč in široko razznanilo, Cv.
rȋngiščica, f. ovčje ime, Erj. (Torb.).
rȋsa 1., f. 1) der Luchs, Meg., Mur.; (das Weibchen), Frey. (F.); pikasta risa, das fleckichte Panterthier, Hip. (Orb.); — 2) kozje ime, Erj. (Torb.); — 3) der Steinschlüpfer (lithobius sp.), (napada druge živali, n. pr. muhe, pajke itd., zaradi česar ima to ime), Trenta-Erj. (Torb.).
rȋvež, m. kozje ime, Podmelci-Erj. (Torb.).
ródən 1., -dna, adj. 1) Geburts-, M.; rọ̑dni dan, der Geburtstag, Jan., Dalm.; rodni kraj, der Geburtsort, Vrt.; — 2) Geschlechts-: rodno ime, der Geschlechtsname, M.; — Gattungs-, Cig.; — 3) leiblich: rodni brat, Jan., Cig. (T.), nk.; — 4) fruchtbar; rodno polje, rodna trta; — fruchtbar machend: roden dežek gre, Danj. (Posv. p.).
rọ̑gəc, -gca, m. 1) dem. rog, Valj. (Rad); — 2) goveje ime, BlKr.-Let.
rǫ̑glja, f. 1) das Gabelholz, Habd.-Mik.; — 2) obeljena smrekova vejčica, na katero jagode natikajo, Kr.-Valj. (Rad); — = ostrv, die Hüfelstange, Svet. (Rok.); — 3) pl. roglje, eine Leiter, die aus einem Baumstamm mit seinen kurz behackten Ästen besteht, Hal.-C.; — pl. roglje, eine Art Getreideharfe ohne Dach, Gor.-Cig.; — 4) pl. roglje, die Heugabel, Cig., BlKr.; — 5) roglja, das Sprudelholz, der Quirl, Guts., Jarn., KrGora; — 6) goveje in ovčje ime, Tolm., Krn-Erj. (Torb.); eine Kuh oder Ziege mit langen Hörnern, M.
rǫ́ja, f. tudi pl. rǫ́je, 1) der Wassergraben, der Wassercanal, bes. die Wasserleitung bei Mühlen, der Mühlgang, Soška dol.-Erj. (Torb.), Gor.; voda je uhajala črez roje in črez korita, Erj. (Izb. sp.); — roja, der Regenbach, Kor.-Trst. (Let.); — roja = majhna voda, luža, KrGora-DSv.; — das bereits ausgetrocknete Bett eines Wassergrabens oder Baches, Savinska dol.; (roje, po raznih krajih kranjske zemlje taka mesta, koder ob deževju voda vstaja kvišku iz tal, tudi ime vasem, Erj. [Torb.]); — 2) die Nuth des Kettenbaumes am Webstuhl, Bolc-Erj. (Torb.); — 3) roja = trstovje in druge povodne rastline vse skupaj, das Röhricht, Cerknica-Erj. (Torb.); pos. das Riedgras (carex humilis), Povir (Kras)-Erj. (Torb.).
rokǫ̑vnik, m. 1) der Muff, Vrt.; — 2) = rokovnjač, C., M., Zora, DSv. (III. 52.); o rokovnikih se pravi, da so otrokom roke odsekovali, ki so jim potem v temi svetile kakor luči; od tega morda imajo ime; prim. Levst. (Zb. sp. III. 302.); tudi rokovník, Jurč.
rósa 2., f. ime kravi, Mik.; — prim. ros, rus.
rósika 2., f. ime kravi, kajk.-Valj. (Rad); — prim. ros, rus.
rosȋn, m. ime volu, Mik.; — prim. rusin.
rǫ̑ža, f. 1) die Blume; rož nabrati, Heilkräuter sammeln; rože blagosloviti; — die Rose; — pasja r. = šipek, Cig., Vrt.; — solnčna r., die Sonnenrose (helianthus annuus), Josch; tudi: der Wiesenbocksbart (tragopogon pratensis), Josch; — r. sv. Antona, das Bergwohlverleih (arnica montana), Cig., Tuš. (R.); — r. sv. Janeza, durchbohrtes Johanniskraut, gemeines Hartheu (hypericum perforatum), Cig., Jan., Josch, Tuš. (R.); = Šentjanževa r., Ivanjska r., BlKr.-Navr. (Let.); — Ivanjska r. tudi = rumena lakota (galium verum), BlKr.-Navr. (Let.); — r. sv. Florijana, die Kaiserkrone (frittilaria imperialis), C.; — r. sv. Jurija, der Frühlingsenzian (gentiana verna), C.; tudi: die Schmalzblume (caltha palustris), Josch; — 2) govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.); — 3) der Hühnerkamm; — 4) der Zwickel an Strümpfen, Guts., Mur.-Cig.; — 5) der Risttheil des Frauenschuhes (ker je nav. z nekako rožo okičen), Gor., Ig (Dol.).
rọ̑žka, f. 1) die Schließfrucht, Jan., Cig. (T.), Tuš. (B.); — 2) kravje ime: krava z velikima rogoma, Cig.; — 3) ovčje ime, Ist.-Erj. (Torb.).
rudúga, f. ime svinji, kajk.-Valj. (Rad).
rumę́nče, -eta, m. ime rumenemu volu, Vrtov. (Km. k.), Tolm.-Erj. (Torb.).
rúna 1., f. 1) = runo, das Vlies, Habd.-Mik., Dol.-Cig., Jan., C.; — 2) ovčje ime (ima posebno lepo in mehko volno), Baška dol.-Erj. (Torb.).
rúsana, f. govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
rȗska, f. 1) rusa krava; die Fuchsstute, Gor.; — kozje ime, Krn-Erj. (Torb.); — ovčje ime, Erj. (Torb.); — 2) rdečkasta mravlja, Cig., Jan., Gor., Notr.; — 3) die Schleihe (tinca vulgaris), Ip.-Erj. (Torb.); — 4) neka hruška, Šebrelje (Goriš.)-Erj. (Torb.); — die Erdbeere, Alas.; — 5) pl. ruske, die Masern, Polj., Idrija; — ein ähnlicher Ausschlag: die Rötheln, Cig.; die Schafblattern, Gor.
s 1., (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. A) c. gen. 1) na vprašanje: odkod? tam, kjer bi na vprašanje: kje? stal predlog "na" z lokalom: von — herab, von: s konja pasti, z mize vleči; sə strehe zmetati sneg; vse je teklo ž njega (z njega), (der Schweiß) rann von ihm herab; tresk je udaril z neba; s postelje vzeti rjuhe; z one strani se pripeljati, von jener Seite her gefahren kommen; Majar'ca pride z vode, Npes.-Vraz; s Koroškega, aus Kärnten (prim. na Koroškem, in Kärnten); z Dunaja priti, von Wien kommen (prim. na Dunaju); — pred prislovi: z daleč, von ferne (tudi: zdaleč); s tod = odtod (tudi: stod), C.; — 2) v časnem pomenu: s konca, s prvega, anfänglich; z mladega, von Jugend an; — 3) znači vzrok: s tega, daher, deshalb: s tega so hudo ime pri Judih imeli, Krelj; s tega je zbolel, Levst. (Rok.); s prav važnih vzrokov, DZ.; (prim. iz); — 4) način: z večine, größtentheils, C., nk.; z lahka, auf eine leichte Weise (nav. zlahka), z lepa (zlepa), auf gütlichem Wege; s kratka (skratka), kurzum, Jan., nk.; — (mnogokrat se meša s predlogom "iz", od katerega dostikrat ga ni moči več ločiti, Mik. (V. Gr. IV. 529., 570.)); — B) c. acc. 1) (redkokedaj) znači kraj, kjer je kaj: s konec mesteca je bila stena, Ravn.-Mik.; — 2) nam. raz c. acc.: z mizo pasti, z Belo, z Visoko priti, Gor.-Mik.; — s pridigo pozvoni, kadar duhovnik raz pridižnico stopa, Breznica (Gor.); — II. praef. znači, da se kaj s česa, od zgoraj doli premika: seno z voza zmetati; s konja səsesti, vom Pferde herabsteigen, Mik.; sneti klobuk z glave, s klina.
sabȋn, m. goveje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
sȃjež, m. kozje ime, Kanin-Erj. (Torb.).
samosẹ̑vka, f. = samosevec 1), Cig., Jan.; = rastlina, ki se je sama zasejala, pos. divja hruška ali jablana, Tolm.-Erj. (Torb.); trta s., Vrtov. (Vin.); — ime nekemu jabolku, Tolm.-Erj. (Torb.).
samostáłən, -łna, adj. selbständig, Mur., Cig., Jan., nk.; — (gramm.) samostalno ime, das Hauptwort, Cig., Jan., nk.
sẹjȃvka, f. 1) die Säerin; — 2) = sejalnica, der Säekorb, Gor.; — 3) govedje ime ("maha z glavo kakor bi sejala"), Tolm.-Erj. (Torb.).
síva, f. = sivka, ime sive krave, C.
sȋvka, f. 1) die grauhaarige Greisin, Jan.; — 2) ein graues Thier: bes. eine graue Kuh; eine graue Ziege, Henne, Z.; — ovčje ime, Erj. (Torb.); — die Tafelente (anas ferina), Frey. (F.); — 3) der Lavendel (lavandula), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); — ein grauer Pilz, Mur., Danj.-Mik., Št.-Glas.; siva in gubava užitna goba s privihanim klobukom, Sv. Tomaž pod Čavnom-Erj. (Torb.); — neka trta, Vrtov. (Vin.), Rihenberk-Erj. (Torb.); — sivozelenkasta, drobna a dobra smokva (menda = zelenka), Ip.-Erj. (Torb.); — 4) der Mehlthau, Cig.; — 5) = belič, ein Art Silbermünze, C.
sivǫ́ga, f. ime sivi svinji, C.
sívoška, f. ime sivi kravi, kajk.-Valj. (Rad).
sivúga, f. ime svinji, kajk.-Valj. (Rad).
skrátiti, -im, vb. pf. verkürzen, Cig., (gramm.) Cig. (T.), M.; skračeno ime, LjZv.; — schmälern, C.; s. komu kaj, C.; dohod s., Levst. (Zb. sp.).
skúpən, -pna, adj. gemeinsam, gemeinschaftlich, Gesammt-, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; skupna molitev, Z.; skupno prebivanje, das Zusammenwohnen, C.; skupna svota, die Gesammtsumme, Cig. (T.); collectiv, cumulativ, Cig., Jan., Cig. (T.); skupno ime, das Collectivum (gramm.), Cig. (T.); skupni pojem, der Collectivbegriff, Cig. (T.).
slovẹ̑nje, n. das Berühmtsein, der Ruhm, der Ruf, Mur., C., Mik. (Et.); imajo dobro ime ali slovenje, Trub.; slovenje od njega je šlo po vsej Siriji, Jap. (Sv. p.).
slovẹ́ti, -ím, vb. impf. in einem Rufe stehen: slabo s., in schlechtem Rufe stehen, Ravn.; kranjska dežela je nekdaj slovela za bogato, LjZv.; — nav. rühmlich bekannt sein, berühmt sein; šampanjsko vino slovi po vsem svetu; njegovo ime bo slovelo vekomaj; — sloveč, berühmt; sloveče ime; (slovǫ́č, Štrek.).
smę̑t, -ȋ, f. 1) ein einzelnes Stückchen des Auskehrichtes, des Unrathes; s. je padla v pijačo; pl. smeti, das Auskehricht; — die Kleinigkeit: vsaka s. ga razjezi. C.; (pren.) die Hefe des Volkes, die Bagage, Cig.; bodi svet ali smet, ne verujem ti, Z.; — 2) ime drobne, majhne ovce, Baška dol.-Erj. (Torb.).
sopǫ̑tnica 2., f. 1) das Windloch, das Wetterloch, Ravn.-Cig.; — 2) = slap, der Fall des Wassers, der Flussfall, Jan.; — 3) der Canal, Levst. (Cest.), Nov.; (prim. stsl. sopotъ, Canal); (Sopotníca, ime potokom, Gor.).
sǫ̑vra, f. 1) = svora, die Langwiede am Wagen, Cig., Mik., Nov., Notr., BlKr.; — 2) govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.); — prim. sora.
spomínati, -am, vb. impf. ad spomeniti; 1) erwähnen, Raič (Slov.); nje sveto ime gostokrat spominajo, kajk.-Valj. (Rad); s. in častito obhajati, Jsvkr.; s. od koga, von jemandem Erwähnung thun, ogr.-Let.; — 2) s. se, = spominjati se, sich erinnern, C., Vrt., ogr., kajk.-Valj. (Rad); — 3) s. se, = pominati se, ein Gespräch führen, C., vzhŠt.
sŕna, f. 1) das Reh; das Rehweibchen; skače kakor s.; nosi se ko srna, pa nema zrna, C.; — 2) govedje in ovčje ime, Cig., Krn, Tolm.-Erj. (Torb.), BlKr.
srnáča, f. ime kravi, kajk.-Valj. (Rad).
sȓnča, f. ime kravi, Valj. (Rad).
stopána, f. svoje ime kravi, Vas Krn-Erj. (Torb.).
súga, f. ime svinji: suga na! tako zovejo svinje, Dol., Laško (Št.)-Glas.; — prim. bav. suck, suck! suckel = junges Schwein, Levst. (Rok.).
sȗglja, f. ime svinji, C.
sūltan, m. 1) mohamedanski vladar, der Sultan; — 2) pasje ime.
svȋlan, m. ime živinčetu, BlKr.-Let.
svílava, f. ime živinčetu, BlKr.-Let.
svȋlika, f. ime kravi, kajk.-Valj. (Rad).
svȋłka, f. ime živinčetu, BlKr.
šára 2., f. 1) die Farbe, Z., Vest., Levst. (Zb. sp.); (prim. 1. šar.); — 2) ime šarasti kravi, Cig.
šárka, f. ime šarasti ovci, Z.
šȃvra, f. = 1) ime črni kravi, Levst. (Rok.); = mavra: po noči je vsaka krava šavra, BlKr.; če ni mavra, pa je šavra = ist es nicht so, so ist es anders, Npreg.-Valj. (Rad); — 2) = nerodna krava, Cig., Gor., Dol.; — psovka nerodnemu človeku, Dol., BlKr.
ščę̑r, m. ime raznim rastlinam, Erj. (Torb.); zeleno je, kakor ščer, Dornberg-Erj. (Torb. = Let. 1883, 253.); ščera dajo živini, kadar se ji voda zapira, Dol.; — der Portulak (portulaca), C.; — prim. ščir.
šę́dəm, -dma, m. der Wald, Guts.; schlagbarer Buchenwald (nam. ščedem?), Meg.-Valj. (Rad); — (tudi krajno ime na Št.; prim. ščedeti in nem. "Schonung" in "Park" iz lat. parcus, C.).
širókulja, f. 1) ovčje ime, (-klja), Kanin-Erj. (Torb.); — 2) neko jabolko, Šebrelje-Erj. (Torb.).
šklafúta, f. ovčje ime, Erj. (Torb.).
šklȃndrina, m. ime mršavemu volu, BlKr.-Let.
šǫ́ja, f. 1) der Eichelhäher (garrulus glandarius); (die Elster, Dalm.-Valj. [Rad]); — 2) kozje ime, Krn-Erj. (Torb.).
štẹ́vən, -vna, adj. 1) Zahl-: štẹ̑vnọ ime = števnik, Jan.; — 2) zählbar, Jan. (H.).
štŕka, f. 1) eine kleine Spritze, Fr.-C.; — 2) ime kravi, katera rada štrka (= bezlja), BlKr.-Let.
šȗda, f. ime kobili, kajk.-Valj. (Rad).
tȃška 1., f. 1) = tašča, Notr.; — 2) ovčje ime, Bolc-Erj. (Torb.).
tīgər, -gra, m. 1) der Tiger (felis tigris); — 2) goveje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
tīgra, f. 1) das Tigerweibchen; — 2) goveje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
tȋvra, f. ime nekega ženskega straha, s katerim plašijo otroke, da jih pobere, ako ne bodo pridni, Avber na Krasu-Erj. (Torb.).
tovȃriš, m. 1) der Geselle, der Gefährte, der Genosse, der Kamerad, der Compagnon; — 2) der Brautführer; — 3) kozje ime, Podmelci-Erj. (Torb.).
trákana, f. kozje ime, Krn, Bača-Erj. (Torb.).
ulijȃnka, f. sinica, die Kohlmeise ("ta ptica si dela gnezda po duplih, in prav to vzraža ime, kajti (stsl.) ulij, der Bienenstock, znači uprav: die Höhlung"), Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.).
vbọ̑gajme, adv. = v Boga ime (in Gottes Namen): prositi v., um Almosen bitten, betteln; v. dati, ein Almosen geben; v. odgnati berača = odgnati ga v božjem imenu.
vẹ́dẹti, vẹ́m, vb. impf. 1) wissen; vẹdę́, vẹdèč, wissentlich; vedeč ali ne vedeč, Alas.; vede, selbstverständlich, Erj. (Torb.); v. kaj, veliko v.; vedi! wisse! — v. komu, čemu ime, den Namen jemandes, einer Sache wissen, zu nennen wissen; — v. kaki reči glas, etwas verstehen, sich auskennen, Bescheid wissen, kundig sein, Cig., Jan., nk.; ta človek vsaki reči glas ve, Mik.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, wer keinen Spass versteht, soll nicht unter Leute gehen, Mik.; — v. komu katero dolgo časa, jemandem etwas lange nachtragen o. zum Vorwurfe machen, Cig.; to mu bom vedel, das will ich ihm merken, Cig.; — v. si mero, sich mäßigen: ne ve si mere, er weiß sich nicht zu mäßigen, Cig.; vedi ga Bog! der Himmel mag es wissen! vedi si ga čuk (vran, vrag)! — to se ve da, se ve da (seveda), freilich; — kdo ve kaj, überaus viel, Cig., Bohinj (Gor.); ni kdo ve kako bogat, er ist nicht gar so reich, jvzhŠt.; — ne vẹ́di, ohne zu wissen; govoriš ne vedi kaj, du sprichst ohne zu wissen, was du sprichst, Dol.-Levst. (Sl. Spr.); gre sam ne vedi kam, Vrt.; — 2) vem = saj, ja, doch, ogr.-C., Dol.; vem sem mu dal, ich habe ihm ja gegeben, Mik.; vem razumete, ihr versteht ja, C.; vem si bolan, C.; vem si moj, du bist ja mein, C.; vem nisi neumen, du bist doch nicht dumm, Dol.; — vem — ali, zwar — aber, ogr.-C.
vesę́łka, f. kravje ime, Kr.-Valj. (Rad).
vída, f. goveje ime, Tolm.-Erj. (Torb.); ime kobili, kajk.-Valj. (Rad).
vȋdra, f. 1) die Fischotter (lutra vulgaris); — 2) kozje ime, Erj. (Torb.).
vránka 1., f. 1) kozje ime, Erj. (Torb.); — 2) neka hruška, Ip.-Erj. (Torb.); — 3) der scharfe Hahnenfuß (ranunculus acer), C., SlGor.-Erj. (Torb.).
vrẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. 1) einschneiden; v. ime v drevesno skorjo; eingravieren: v. črko v kamen; — 2) mit einer Gravierung versehen: vrezan kamen, eine Gemme, Zv.
vzdẹ́ti, vzdẹ̑m, vzdẹ́nem, vb. pf. = 3. zdeti: v. komu ime, jemandem einen Namen geben, beilegen, Levst. (LjZv.); v. komu priimek, jemandem einen Spottnamen geben, Lašče-Erj. (Torb.).
začečkáti, -ȃm, vb. pf. 1) mit Kritzeleien, Klecksen verdecken, verkritzeln, Cig.; — 2) hineinklecksen: z. kaj v knjigo, Cig.; svoje ime pod kaj z. (unterschmieren), Cig.; — 3) durch Kritzeln verbrauchen, verklecksen: dokaj črnila z., Cig.
začŕkati 2., -čȓkam, vb. pf. 1) aufzeichnen, anmerken, notieren, Cig.; prerokovanje v bukve z., Škrinj.; — 2) (zeichnend) entwerfen, Meg.; — hinkritzeln: z. svoje ime, LjZv.
začŕkniti 2., -čȓknem, vb. pf. hinzeichnen: z. ime na zemljevid, SlN.
zȃješ, m. kozje ime, Baška dol.-Erj. (Torb.).
zȃjka, f. 1) die Häsin; — kozje ime, Krn, Podmelci-Erj. (Torb.); — 2) der Rapunzel (campanula rapunculus), Cig., Tuš. (B.); (phyteuma pauciflorum), Medv. (Rok.).
(zȃł), zȃli, zála, adj. 1) böse, ogr.-Mik.; arg: zali hudič, Trub.; imel je zalega jetnika, kateremu je bilo ime Barabbas, Schönl.; groß: velik ali zali tat, Dict.; zale globočine, Schönl.; — zala škoda, ("der leidige Erbschade"), zali tatje, ("rechte Erzdiebe"), Krelj; — 2) stattlich: zal' voz sena; ima zalo živino; krava ima zalo vime, Gor.; — hübsch: zal' fant, zalo dekle; elegant, Cig. (T.); — zalo se mu zdi, er findet seine Freude daran, Polj.; — = priden, DSv.; zdaj si pa že zal; jetzt bist du schon brav, (tako se otroku reče), Polj.; — 3) lauter: iz zale nevoščljivosti, aus purem Neide, M.; zali norci, zali dereči volcje, lauter Narren, lauter reißende Wölfe, M.; (nedoločna oblika se nav. ne rabi).
zapísati, -šem, vb. pf. aufschreiben, zu Papier bringen; z. svoje ime; z. besede govornikove; — vormerken; z. si kaj; — einschreiben, eintragen; z. kaj v knjigo, v račun, med stroške, v imenik; z. kaj komu na korist, v imetek, etwas jemandem gut schreiben, Cig.; v šolo koga z. dati; v vojake se z., sich anwerben lassen, Cig.; — z. kaj, etwas zu Protokoll nehmen, z. dati, zu Protokoll geben, Cig.; — verschreiben, schriftlich vermachen, legieren; hišo komu z.; z. se komu, sich einem verschreiben; hudiču se z.; — verschreiben, ordinieren: bolniku kako zdravilo z.
zaslovẹ́ti, -ím, vb. pf. anfangen gerühmt zu werden, berühmt, bekannt werden; zaslovelo je njegovo ime po vsej deželi.
zbórən, -rna, adj. 1) die Versammlung betreffend, zur Versammlung gehörig, Versammlungs-, Collegial-, Cig., Jan., nk.; zbǫ̑rni zapisnik, zborni sluga, Cig., nk.; — 2) Chor-: zborno petje, der Choralgesang, Jan.; — 3) collectiv, Cig., Jan.; zborno ime, der Sammelname (nomen collectivum), Cig., Jan., Cig. (T.).
zdẹ́ti 3., zdẹ̑m, zdẹ́nem, vb. pf. beilegen: ime z., einen Namen beilegen, Habd.-Mik., Cig., Krelj-M.; Jezus Simonu ime zde ("izdei"), Trub.; priimek z. vasi, Levst. (Zb. sp.); — einen Schimpfnamen, Spitznamen geben: zdeli so mu plešec, Cig.; ptičar so mu zdeli, Cig.; Turki jim zdenejo "raja", Navr. (Let.); zdeli so, da je bila ondi rimska naselbina, Navr. (Let.); — (nam. vzdeti).
zdẹ́vati 3., -vam, (-vljem), vb. impf. ad 3. zdeti; beilegen, Dict.; z. komu vsakršna grda imena, Cig.; isto ime so zdevali tudi čarovnicam, LjZv.; z. komu cucek, jemanden "Hund" heißen, C.; — (nam. vzd-).
zeléna 1., f. kozje ime, Krn-Erj. (Torb.).
zelę́nščica, f. kozje ime, Krn-Erj. (Torb.).
zijȃt, f. der Abgrund, Z.; (Zijati, krajno ime, Prim.-Erj. [Torb.]).
ziráš, m. kozje ime, Podmelci-Erj. (Torb.).
zlȃtka, f. ovčje ime, Erj. (Torb.); — = (kuna) zlatica, Jan. (H.).
zǫ̑baš, m. kozje ime, Baška dol.-Erj. (Torb.).
zréči 2., zréčem, vb. pf. = (v)zdeti: kako ime komu z., Svet. (Rok.); ptičar so mu zrekli, man hat ihm den Beinamen eines Vogelstellers gegeben, Cig.; — (nam. vzr-).
zvaníkəlj, -klja, m. die Fetthenne (sedum telephium), Cig.; — prim. nem. ime rastline: Sanikel (sanicula).
zvésti, zvédem, vb. pf. 1) durch Verkauf anbringen, verkaufen, Dict., C., Mik., Svet. (Rok.); svoje blago drago z., Trub.; komaj sem kravo zvedel, Ravn.-M.; veliko blaga z., Jurč.; dvesto veder vina z., LjZv.; — anbringen: hčere z., LjZv.; wegschaffen, loswerden, Meg., Dict.; — (z. se, ein gutes Geschäft abgeben, GBrda); — 2) auf etwas zurückführen, reducieren, Cig. (T.); vsi barvni občutki se dade z. na tri glavne občutke, Žnid.; na isto ime z., auf gleiche Benennung bringen (math.), Cig. (T.).
zvẹ́zda, f. 1) der Stern; jutrna, večerna z.; severna z., der Polarstern, Cig.; lasata z. = repatica, Meg.-Dict.; zvezde svetijo, die Sterne leuchten; zvezda se je utrnila, es fiel eine Lichtschnuppe; (= se je potočila, Jan.); — v zvezde kovati koga, jemanden bis zu den Sternen erheben, Cig., nk.; (hs.); — eine Blässe an der Stirn einer Kuh, Cig.; — Name einer mit einer Blässe an der Stirn gezeichneten Kuh, Cig.; — kozje ime, Podmelci-Erj. (Torb.); — 2) der Augenstern, Dol.-Z., C.; — 3) das Fettauge auf der Brühe, C.; — 4) morska z., der Seestern (asterias), C., Erj. (Ž.).
žȋgra, f. 1) der Holzzunder, Ip.-Mik.; — 2) kozje ime, Kanin-Erj. (Torb.).
živȃra, f. kozje ime, Baška dol.-Erj. (Torb.).
žlendráti, -ȃm, vb. impf. 1) verwirren: niti ž., Gor.; — 2) stammeln: vi ste komaj znali božje ime žlendrati, Jap. (Prid.); — schwätzen, albern sprechen, C.
žúža 2., f. 1) eine langsame, langweilige Person, Cig., C.; (žuža-maža, der Zögerer, Cig.); — 2) ime kobili, kajk.-Valj. (Rad).
žȗžka, f. ime črni ovci, Kanin, Podmelci-Erj. (Torb.).
Àbadon -a m Abadon: ſteroga imé je 'Zidovſzki Abaddon KŠ 1771, 783
Apòlion -a m Apolion: imé pa má Apollion KŠ 1771, 783
bòži -a -e prid.
1. božji: boſi ſztráih TF 1715, 4; Bosja zápoved TF 1715, 11; Bo'sa miloſcsa KMK 1780, 6; bo'sja hi'sa KOJ 1845, 24; Bosje ime SM 1747, 86; Réd Bosji SM 1747, 36; Bo'zi dár KŠ 1754, 82; Bo'za ſzrditoſzt KŠ 1754, 74; králeſztvo Bo'ze KŠ 1754, 39; Agnyecz Bo'si KM 1783, 10; od právoga Bosjega návuka TF 1715, 3; iména Bosega ABC 1725, A4a; Duhá Bo'zega KŠ 1771, 71; Bo'so ſzrditoſzt SŠ 1796, 10; k-Bo'soj ſzlu'sbi KMK 1780, 50; med szlu'zbov bo'zov KAJ 1848, 1; deſzét zapoveidi Boſi TF 1715, 18; Deszétere Bosie Zapovidi ABC 1725, A4a; csudni dejl Bo'si KM 1796, 4
2. v zvezah: boži žlak kap: bo'si 'slak KOJ 1833, 157;
božapout božja pot: Z-té bo'sepouti KOJ 1848, 34
cóuna tudi cóna -e ž vzdevek, hišno ime: Kriſztus nyemi je i brati nyegovomi Jakubi eto czouno dáo KŠ 1771, 259; na oszmejávanye i czône TA 1848, 36; V-(..) ino priiméni (Czouni) KOJ 1833, 10
dévati -am nedov. dajati: spota nedêva na bli'znyega szvojega TA 1848, 11; v-kosare je dêva KAJ 1870, 26; obcsinszko imé dêva AIN 1876, 11; i drüga tákša dêvajo BJ 1886, 7
dòli zbrìsati ~ zbríšem dov. zbrisati, odpustiti: ja ſzem, ſteri doli zbriſzem tvoje jálnoſzti za mojo volo KŠ 1754, 134; i jaſz zbrisem doli, kakti kuſzti oblák, preſztoplenyé tvoje KŠ 1754, 216; I Boug doli zbriſe vſze ſzkuzé 'znyihovi oucsi KŠ 1771, 804; doli zbriſe Boug vſze ſzkuzé KŠ 1771, 780; Doli nám Boug zbrise Nase ſzkuzé SŠ 1796, 5; vsze veszélnoszti Dolizbrise i tebi Bôg KAJ 1848, 176; I prájh doli vam ga zbriſzemo KŠ 1771, 202; ſteroga oucſi ſze vſze joukanye Ino ſzkuzé doli zbrisejo KŠ 1754, 142; moje grejhe doli zbriſſi KM 1783, 141; i doli zbrisi vsze grêhe moje TA 1848, 19; naj doli zbrise szpômenek nyihov z zemle TA 1848, 26; ki je ſzmrt doli zbriſzao KŠ 1771, 647; nyi imé szi doli zbriszao TA 1848, 7
doségnoti -em dov.
1. doseči, z iztegnjeno roko ali predmetom priti do česa: pejneze vzeme, csi do nyih more doſzégnoti KM 1790, 52; doszégnoti KOJ 1833, 155; liki da bi ne doſzégnoli kvám, ſze nategüjemo KŠ 1771, 546; pren. tebé li zvörov morem doſzégnoti BKM 1789, 89; Bo'za rejcs doſzégne notri do razdeljenyá KŠ 1771, 677; ár me zdaj noucs doszégne KM 1783, 227; me zdaj noucs doſzégne BKM 1789, 388; Nyegova miloszt doszégne, Od roda do roda BKM 1789, 16; dácsa naj vszákoga popravici doszégne AI 1875, br. 2, 6; naj mo'zá neszrecsa ne doszégne AI 1875, kaz. br. 7; naj moj žitek nevola nedoségne BJ 1886, 6; ga je neſzrecsa doſzégnola KMK 1780, 70
2. pri širjenju, napredovanju biti do kod: da vnosina povoden pride, one od nyih ne doſzégneio SM 1747, 95; povôdni ednoga ne doszégnejo TA 1848, 24
3. biti, nahajati se v prostoru: leſzficzo, ſtera je od zémle do nebéſz doſzégnola KM 1796, 21; da ſzmo i notri do váſz doſzégnoli KŠ 1771, 546; imé nyegovo doszégne do odvêtka TA 1848, 37
doségnjeni -a -o dosežen: Vaso mené na gôsztom doszégnyeno pomáganye AI 1875, kaz. br. 1; pretrpijo nyih doszégnyeno nevolo AIP 1876, br. 3, 7
dostójen -jna -o prid. vreden, primeren: Ar je tou vrejmen doſztojno BKM 1789, 62; vu ſzveſztva doſztojnom noſenyej KŠ 1771, 658; naj ſze Bo'se imé poſzveti, i doſztojnim tálom ſze poſtüje KMK 1780, 40; mou'si vu vſzej doſztojni dugoványaj naj pokorna bode KMK 1780, 88; z-drügimi doſztójnimi dobroutami 'selejjo vámvas trüd nazáj povrnouti SIZ 1807, 16; Na nyegovo doſztojno vrejdnoſzt SŠ 1796, 32
drági -a -o prid.
1. drag, ki stane veliko denarja: ſtera je alabaſtrom drágoga mazala mejla KŠ 1771, 87; gda bi najſao eden drági d'zünd'z KŠ 1771, 46; Ar ſzte za drágo czejno küpleni KŠ 1771, 501; kaménye drágo KŠ 1771, 495; Drágo kožo má AI 1878, 10; eta je pa zdrágim mazalom mázala nogé moje KŠ 1771, 191; za drage leipe dari SM 1747, 86
2. do katerega ima kdo pozitiven čustveni odnos: stere czeina je tak drága pred tebom SM 1747, 61; ono csiniti, ka je nyemi drágo KMK 1780, 34; tvoiega drágoga Szina ABC 1725, A7a; ſze tebé drágoga Zvelicsitela zgrabi SM 1747, 64; za nyega dráge kervi preleanya SM 1747, 61; naſſemi drágomi oczi TF 1715, 31; dai mi eto drágo Prilosenye SM 1747, 52; po mojem drágom zvelicſiteli TF 1715, 46; ſzvojov drágov kervjov TF 1715, 22; ſztvoiov drágov kervjov odküpo ABC 1725, A6b; ſzi ſzvojom drágom kervjom odküpil SM 1747, 63; ſztvoim drágim ſzvétim ſzinom SM 1747, 65; zdrágov krvjouv KŠ 1754, 119; drága bráttya SIZ 1807, 6; ſzvoje dráge ocze TF 1715, 26; v nagovoru: naſſ drági otecz nebeſzki TF 1715, 27; moj drági nebeszki Ocsa ABC 1725, A5a; Oh Jezus! drágo imé KŠ 1754, 228; drága Bráttya vkriſtuſſi TF 1715, 6; Záto drága bratja SM 1747, 23
dràgši -a -e dražji: Ino dragsi od ſzrebra od zláta SŠ 1796, 8; té od ſzrebra i zláta dragſi kints KŠ 1771, A8a; ete lejpi i od vſzega zláta dragsi liſzt KŠ 1771, 435; [Gospodova sodba] Od cſisztoga zláta Dragsa je od ſzrebra BKM 1789, 3; bi mi moglo dragse biti, kak tebé, Bog, szpoznati KAJ 1848, 179; Zkelikim je pa dragſi cslovik od ovczé KŠ 1771, 38; Moje ſzrczé jaſz tebi dám, Nikaj dragsega nemam BKM 1789, 273; Nejga csloveki dragſega od Bogá SŠ 1796, 48
nájdràgši -a -e
1. najdražji, ki največ stane: je diamant najdragši AI 1878, 54; je priſzpodobna knaj dragſemi kamni KŠ 1771, 805; drevje, ſtero je náj dragsi ſzád rodilo KM 1796, 5
2. ki ima največjo čustveno ali duhovno vrednost: Jezus Krisztus! naj dragſi kincs moj KM 1783, 156; Kriſztus, Ti ſzi moj náj dragſi kincs BKM 1789, 113; naj-dragsi priáteo nyéni SIZ 1807, 9; Ka je vu tebi náj dragse, Dáj nyemi BKM 1789, 272; Csiszta dekla je szkrbnih roditelov naj drágse blágo KOJ 1845, 84; Krv nouvoga zákona, Naj dragsega áldova BKM 1789, 236; mojega Ocso, i náj dragso dobrouto razdréſzelo KM 1790, 108; Jezik je Domovine náj dragsi Kincs KOJ 1833, VIII; Kak najdragsi kincs KAJ 1848, 4
drági -a -o sam. dragi: Poſzlüjhnite moji drági SIZ 1807, 3
drǘgi -a -o prid. drug, ki ni tisti, na katerega se misli: [roka] nazáj je grátala zdrava, liki ta drüga KŠ 1771, 38; ſzuncſena hicza, ali kákſa drüga hicza nebo nyim skoudila SM 1747, 31; kai je nikakse drügo ſztvorjenye za naſſih grehov nei moglo zadoſzta vcsiniti SM 1747, 40; niti je nej dáno drügo imé pod nébov KŠ 1754, 2 b; To drügo lüſztvo je pa preſztéralo gvant ſzvoj na pout KŠ 1771, 68; ali pa drügoga mámo csakati KŠ 1771, 35; i drügo dobro zgovárjanye preobrné na oſzmejávanye KŠ 1754, 19; vido je drüga dvá brata KŠ 1771, 12; Na drügo leto pa KŠ 1771, A6a; vkákso drügo veliko nevoljo ne pripela TF 1715, 30; vu meſzti etom, beiſte vdrügo KŠ 1771, 33; Ali na drügom ſzvejti SŠ 1796, 4; zdrügim vſzakovacskim dugoványem SM 1747, 48; edno kokoš za drügov AI 1878, 9; drügiva dvá talentoma KŠ 1771, 85; vido je drüga dvá brata KŠ 1771, 12; drügi lidjé KŠ 1754, 10; drüga tákſa dugoványa TF 1715, 29; Nemai drügi Bougov TF 1715, 12; Neimai drügi Bogouv ABC 1725, A4a; ſzedem drügi dühouv hüſi KŠ 1771, 41; ino kdrügim greiſnikom SM 1747, 41; ne zapéramo vo te drüge dni KŠ 1754, 26; kak v-drügih letaj AI 1875, kaz. br. 8; od ednoga mourja do drügoga mourja KŠ 1754, 4b
drǘgi -a -o sam.
1. drugi: neiga nikoga drügoga, ſteri bi bojovao zanáz TF 1715, 46; Bogi, poleg steroga nám drügoga nei terbei SM 1747, 35; csi bi vám drügi Evangyeliom nazvescsávao KŠ 1754, 2b; neiga vu nikom drügom zvelicsanya TF 1715, 46; neiga vu nikom drügom zvelicsanya ABC 1725, A7a; rávno kak i ti drügi SM 1747, 8; vu mojem ſzerczi drügo nei SM 1747, 69; ali kaj drügo, na tou nüczamo KŠ 1754, 19; Nad drügim ſzmilenoszt KŠ 1754, 247; Drügoga ſzkrivnoſzti vö ne nazvejſyti KŠ 1754, 55; csüje od drügoga KOJ 1845, 9; drügi právijo, ka KŠ 1771, 102; naj drügi vzeme KŠ 1771, 343; lén vidila i drügoga je bio KM 1790, 46; Ki drügomi jamo kopa KM 1790, 18; dokecs ſze drügi vö zgucsijo KM 1790, 18; vſze ta drüga nehám SM 1747, 74; vſza oſztaviti naſſa drügim SM 1747, 72; drüge uu vöri ſzlabe vodili TF 1715, 7; Ali drüga vám ne piſemo KŠ 1771, 530; Po drügi KŠ 1754, 39; Petra punicza zdrügimi KŠ 1771, 103
2. v zvezi z eden izraža zaporedje, medsebojno razmerje: eden drügoga kak na dobro opominati TF 1715, 37; razloucſi eden od drügoga SM 1747; Ona ſzta eden drügomi prouti SM 1747, 26; govorécsi eden drügomi KŠ 1771, 194; Eden drügoga na tühoga Bogá naprávi KŠ 1754, 11; hi'sniczke mitmá eden-drügoga doli zavesüjejo SIZ 1807, 9; obeſzeljávajte edendrügoga zetimi recsmi KŠ 1771, 621; je tak veliki, kak dvá velikiva na edendrügoga djániva konya KAJ 1870, 92; Valdüjte edendrügomi vaſſe grejhe KŠ 1754, 198; obiljáva lübézen ednoga vſzákoga vſzej váſz kedendrügomi KŠ 1771, 626; Nyive sze po meháj lôcsijo od edendrüge KAJ 1870, 119
dùgo prisl. dolgo: ako ſchés dugo ſiv biti TF 1715, 14; ako schés dugo siv biti ABC 1725, A4a; ako hocſes dugo siv biti SM 1747, 45; i dugo 'zivés na toj zemli KŠ 1754, 29; i zvünejsnye delo dugo vö ne oſztáne KŠ 1771, 437; kaj ſze tak dugo midi vu czérkvi KŠ 1771, 162; 'Zivi dugo lejt ti naſega Krála BKM 1789, 37; notri pa nemore tak dugo, da bi szkoro KOJ 1848, 4; Kak dugo de sze pozdigávao nad menom TA 1848, 10; sztári mertüki szo nam dugo szlu'zili AI 1875, kaz. br. 6; Zima je dugo ne odisla AI 1875, kaz. br. 8; svojemi gospodi bejžo, koga tak dugo let ne vido AI 1878, 8
dùže bolj dolgo: csi du'se tém bli'se k-grobi KOJ 1845, 134; da bi Atila du'se 'sivo KOJ 1848, 5; Ki od 15 dnévov na du'ze vöosztáne AI 1875, kaz. br. 3; nemorem sze 'se du'se zadr'sati, ka nebi prikázao KOJ 1833, IIII; vu nevoljái ſzveczki duſe ſiveti SM 1747, 57; Csáſzi Boug du'ze 'zivé te hüde KŠ 1754, 34; ſzam nej mogao du'ze trpeti KŠ 1771, 618; tvoje ime ne dr'zi du'ze BKM 1789, 327
Èmaus -a m Emavs: komi je imé Emaus KŠ 1771, 255; vu Emaus idoucsima KŠ 1771, 828
glàsen -sna -o prid.
1. glasen, slišen: glaſzni veliki ſzmejh je poſztano KM 1790, 20; nyegova rejcs glaſzna BKM 1789, 75; Zglaſznom recsjom BKM 1789, 372; reczi zglaſznov recsjov TF 1715, 45
2. znan: je vöra povſzem ſzvejti glaſzna bila KŠ 1771, 434; Mej ſzi imé glaszno KM 1783, 280
3. ki ima močen glas: Na glaſzne angelſzke trmbönte SŠ 1796, 22; Szpejvalo zricſmi glaſznimi BKM 1789, 136
glásiti -im nedov. razglašati, oznanjati: Nyegovo nedusno moko imámo gláſziti TF 1715, 41; Evangelium toga méra goniti (gláſziti) SM 1747, 27; Dá nám ſzvojo rejcs gláſziti KŠ 1754, 125; Tak ſze pa paſcsim glásziti Evangyeliom KŠ 1771, 483; dühovno czimpranye glásziti má KAJ 1848, IV; tvoio zmosnoſzt povſzud gláſzim SM 1747, 57; Evangyeliom gláſzim KŠ 1771, 507; Gda ſze mi gláſzis BKM 1789, 452; Ako ſze Bosja reics gláſzi KŠ 1771, 507; grejhov odpüscsanye glaſzi KŠ 1754, 197; vſza ſztvorjena ſztvár nyé gláſzi KM 1796, 5; králeszka recs tüdi pobogsanye glászi AI 1875, kaz. br. 1; tvojo miloſcso gláſzimo KŠ 1771, 837; Evangelium isztinszkim tálom glaszio ABC 1725, A6b; Bo'zo rejcs pravicsno gláſzijo KŠ 1754, 217; brezi vſzega ſztrahá glászijo BKM 1789, 2; je je poſzlao ſzvoj ſz. Evangyeliom gláſzit KŠ 1771, A4b; Gláſzmo tak rojſztvo nyegovo BKM 1789, 22; ſtojécſi gláſzte lüſztvi KM 1796, 119; Vſzákomi gláſzte zgláſzom BKM 1789, 110; naj ſze tvoje ſz. ime glászi KM 1783, 19; Gláſzila bom miloscso BKM 1789, 16; Etak bode moj jezik gláſzo KŠ 1754, 233; da bi Evangyeliom gláſzili KŠ 1771, 736; kaj ſzam Evangyeliom Bo'zi glázo KŠ 1771, 547; je Evangyeliom gláſzo KŠ 1771, 3 (B2a)
glásiti se -im se izgovarjati se: s sze tak glászi, kak sz AIN 1876, 6
glášeni -a -o razglašen, oznanjan: Jeli bode glasena miloszcsa tvoja TA 1848, 72; tu szo tudi gucsi gláseni AIP 1876, br. 5, 2
glìh tudi glí prisl.
1. enako, ravno tako: ali gda glih ſchem opaſzti, Jezus na pomocs pridi mi SM 1747, 68; Nas 'sitek je na toj zemli, Glih kakoti czvejt na pouli SŠ 1796, 16; tak gli preczi vnouge bánte vuſzebi nahájamo TF 1715, 7
2. v zvezi glih ravno prav tako, ravno tako: glih rávno ſzteim tálom ani edne knige ne naides TF 1715, 48; Glih rávno tak i kriſtuſſeva ſzvéta kerv ſze meni deli TF 1715, 40; I ti lidjé natom ſzvejti gli rávno táksi ſzo SŠ 1796, 126; Glih rávno tak i ete nas mladénecz nej je mogao ſzám biti SIZ 1807, 5
3. v zvezah: ako glih, či glih čeprav: akoſzmo glih ſe vön zotrocsega racsúna zráſzli, dönok neboidi náz ſzrám TF 1715, 8; Ako glihje Bosje ſzvéto imé ſzamo poſzebi ſzvéto, dönok proſzimo TF 1715, 26; Ako glih jaſz merjém, ſzmert mi je dobitsek SM 1747, 70; ako na nyé glih ſzmertne opadnejo kastige SM 1747, 87, I; csi gli bomo od vſzej eti ſzküsávani, naj ne KŠ 1754, 172; Tou je iſztina, ka csi je gli nej zdvanájſzet Apoſtolov, dönok je eden KŠ 1771; Záto, csi ſzo glih poznali Bogá, dönok ſzo KŠ 1771, 448; Du'sen je grejsnik, csi gli je Kriſztus zadoſzta vcsino 'se za grejhe KMK 1780, 80; nikaj ne valá, cſi gli zevſzim glázom tvoje lampe brnijo BKM 1789, 7; Za toga volo, csi gli do gdetam niki bodikaj csevkácske eto szprávo hüdili KOJ 1833, VI; Vêmda znás, csi gli nepovês KAJ 1870, 10; mené poszili scsés csemeriti, csi glih znás ka jasz AI 1875, kaz. br. 7
gòdi člen. koli: steri godi nyegovo szvéto Imé zaobsztom iemlévu szvoia vüszta ABC 1725, A4a; Ki ſze godi Od Adama narodi BKM 1789, 433; Kaj godi je ono, Li malo vrejmena trpi BKM 1789, 168; Vſze gde godi jeſzte natoj zemli BKM 1789, 85
gòri prisl. zgoraj: ſteroga Imé gori más naznanyeno TF 1715, 9; I gori ſzpoudnyega pekla KŠ 1754, 145
gòrijemàti -jemlém nedov.
1. sprejemati: szta dvá krepkiva decska sla, 'zétvo gorijemát KAJ 1870, 133; Za volo véksega zapametüvanya sze Imenik gorijemlé KOJ 1833, 119; neradi nyihove zapouvidi gori jemlémo KŠ 1754, 32; Ki me zdaj gori jemléte SŠ 1796, 153; Poganye To ſzvetloſzt gori jemléjo BRM 1823, 92; pren. Bo'ze imé zamán gori jemlé vu ſzvoja vüſzta BKM 1789, 7
2. privzemati: Kákse dosztavke zná vrémena rêcs gorijemati AIN 1876, 48; z-drügim zaposztavkom gorijemléjo kre szébe nomene KOJ 1833, 110; Pridávniki escse kákse dosztavke gorijemléjo AIN 1876, 29
3. prijemati: Kacse bodo gori gyemáli KŠ 1771, 156
4. napredovati, razvijati se: Nego za Matyasa I. szo krouto gorijemále vszákeféle mestrije, vucsenoszti KOJ 1833, 68; Od etihmao je protestantsztvo jako gorijemalo KOJ (1914), 125
5. popisovati, ugotavljati: Escse nikaj ne csujemo, kak de sze kvár v-országi gorijemao AIP 1876, br. 6, 7
gòrijemàti se -jemlém se sprejemati se, šteti se: Po kom sze gorijemlémo v-krsztsansztvo KAJ 1848, 138
gòrijemajóuči -a -e naraščajoč: tak jih je vszáki dén od gorijemajoucse zime na jezere i jezere zmrznilo KOJ 1848, 120
gòri vzéti ~ vzèmem dov.
1. vzeti, dvigniti: gori je vzéo edno dejte, i poſztavo je je pouleg ſzébe KŠ 1771, 200; Gori je tak vzéo edno dúgo pavozino KM 1790, 38; tejlo gori vzem’mo SŠ 1796, 75
2. prevzeti: Szamo t litero gorivzemejo táksi nomeni, steri KOJ 1833, 23; v litero gorivzeme AIN 1876, 14; No, li vzemte je [peneze] gori, posteni sztarec KAJ 1870, 55; ki je na nyega kô'zo 'ze zádavo gorivzéo KAJ 1870, 94
3. sprejeti: Dú'zni ſzmo etak mi tákſe gori vzéti KŠ 1771, 740; i ne vzemete me gori KŠ 1771, 281; tvojega ſzina, ſteroga vu Vöri gori vzéti SM 1747, 53; návade, ſtere je nám nej ſzlobodno gori vzéti KŠ 1771, 393; drügo ſzveſztvo gori moremo vzéti KMK 1780, 58; szo na nyegovo ponüjanye nej zdájsnyega Kalendára steli gorivzéti KOJ 1848, 85; Od nikoga je nej opombe steo gorivzéti KOJ 1848, 45; Vſze rad gori vzemem KŠ 1754, 269; jaſz polo'zim düſo mojo, naj jo pá gori vzemem KŠ 1771, 300; moio molitev Goſzpon gori vzeme ABC 1725, A8a; náſz vu nebéſza gori vzeme KŠ 1754, 175; dvá bodeta na nyivi: eden ſze gori vzeme, i te eden ſze tá nihá KŠ 1771, 82; Boug Proſnye gori vzeme BKM 1789, 371; ali ſze v-Nebeſzko Králeſztvo gori vzeme KMK 1780, 99; [Dete] I rado gorivzeme vsze KAJ 1870, 53; naj tou dobro, naj jé gori vzememo KŠ 1754, 213; vzemimo gori opominanye TF 1715, 8; vzemite gori vſze Bosje rosjé SM 1747, 27; ſtero ſzkerb ſzem jaſz na ſzébe gori vzéu TF 1715, 9; vüha nej ſzliſila, Niti pamet gori vzéla KŠ 1754, 274; ſzo nej gori vzéli oſzlobodjenyé KŠ 1771, 693; ſzo nej gori vzelé tühoga poglavárſztva dokoncsane ſzoudbe KM 1790, 90; molitev mojo je Goszpod gori vzéo TA 1848, 5; szo mohamedánszko vöro gorivzéli AI 1875, kaz. br. 3; cslovek ni ponüjano gori vzéti nemore KŠ 1754, 124; Deteta, dokecs ſze ono vmoucs gori vzeme TF 1715, 7
4. upoštevati: ta dobra dela nikdár vracsun gori ne vzeme KŠ 1754, 82; I ſteri mené gori ne vzeme KŠ 1771, 34; vzemimo göri opominanye TF 1715, 8
5. imenovati: Bo'ze imé zamán gori vzéti KŠ 1754, 16
gòri vzéti se ~ vzèmem se
1. zavzeti se za koga: Etak ſze i Boug kre nyih gori vzeme KŠ 1754, 221
2. popraviti se, dobiti telesno moč: Deteta, vſze tecsáſz dokecs ſze ono vmoucs gori vzeme TF 1715, 7
gòri vzévši ~ -a ~ -e ko je sprejel: Záto, králeſztvo negibajoucse gori vzévſi, mejmo miloſcso KŠ 1771, 696
gòrivzéti -a -o
1. vzet: je on zanaſſo volo gori vzéto ſzlaboſzt cslovecso doli djáo KŠ 1754, 109; i pá je gori vzéta ta poſzouda vu nébo KŠ 1771, 372; gori je vzéti vu nébo KŠ 1771, 156; Bog gori je vzét vu Diko SM 1747, 12; gorie vzét bil vu Nebéſza SM 1747, 14; Jezus kteri je od váſz gori vNébo vzét SM 1747, 15; nébo, vſtero je Kriſztus gori vzéti KŠ 1754, 112
2. dvignjen: ſzpadno je od trétyega réda doli i mrtev je gori vzéti KŠ 1771, 404
3. prevzet: z-odánoga tatinszkoga blága gori vzéti pejnez KM 1790, 72; Eto prinasz tüdi gorivzéto nôvo mero AI 1875, kaz. br. 6
4. sprejet: gori ſzo vzéti od gmajne i Apoſtolov KŠ 1771, 388; Taksi návuki szo hitro bili gorivzéti KOJ (1914), 113; Eto je zhválov i zveszéljom gori vzéto AI 1875, br. 2, 8; Vu ete racsun szo visisnye solé nê gorivzéte AI 1875, br. 2, 2; to sze z-gorivzétom novom dugi zgliha AI 1875, kaz. br. 2
gòrizamèrkati -am dov. zapisati, zapomniti si: Nyegovo imé je vredno gorizamerkati AIP 1876, br. 5, 5; ki vu piszmi more vsze porédom gorizamerkati, kak velika je okroglina AI 1875, br. 2, 4; zgodjênye sze vu zaperne knige gorizamerka AI 1875, br. 2, 3
gòri zapísati ~ -píšem dov. zapisati: je ſzvojo ſz. rejcs, kak jo je dáo gori zapiſzati KŠ 1771, A2b; ka bi tam ſzvoje imé vadluvao, i gori dáo zapiſzati KM 1796, 87; Skolnik vszákoga po iméni gorizapise KOJ 1845, 7; Ti ſzi pa gori vſze Zapiſzao, gde ſzem vgrejso BKM 1789, 382
gòri zapísani ~ -a ~ -o zapisan: nego i gori zapiſzano za toga volo KŠ 1754, 9b; ka ſzo iména vaſa gori zapiſzana vu nebéjſzaj KŠ 1771, 203; prvorodjenih vu nebéſzaj gori zapiſzanih KŠ 1771, 696
gòri zrásti ~ zrastém dov. zrasti, odrasti: ſzvoim ſzinoum gori dájo zráſzti TF 1715, 4; Da zJessevoga korenyá Gori zráſzti imá, Ta plemenita ſiba BKM 1789, 39; gda pa gori zraſzté, vékse je od kakſté zelenyá KŠ 1771, 44; csi gori zraſztémo, Zvisávajoucsi tve ime dicsimo BKM 1789, 292; Prvle gor’zraſztéjo SŠ 1796, 90; Czaszarje i Králi zrászto KOJ 1848, 140; Gda je pa gori zráſzla tráva KŠ 1771, 44; i gda je to dejte gori zraſzlo KM 1790, 44; od rasztja, stero je tam okoli cerkve po lejszih gorizraszlo KOJ (1914), 140; Jeli szmo mi nê z-mrtvoga ôcsi i vüszt gorizraszli AIP 1876, br. 2, 7
gòri zvišávati ~ -am nedov. poveličevati, poviševati: Dobro i veſzélo je tebé Gori zvisávati BKM 1789, 6; da tvoio zmosnoſzt i obláſzt gori zvisávam SM 1747, 57; naj tebé gori zvisávam KM 1783, 3; Gori zvisáva ma düsa Goszpodna BKM 1789, 16; tebé dicsimo i gori zvisávamo KŠ 1771, 818; te vſzigdár hválil, i bom gori zvisával SM 1747, 65; tebé i gori zvisávali bodo KŠ 1754, 233; nyega imé gori zvisávaj BKM 1789, 1b; nyé lübimo i gori zvisávajmo KŠ 1754, 33; hválte Goſzpodna i gori ga zvisávajte KŠ 1771, 482; ga gor’zvisávajmo SŠ 1796, 17
gòri zvišávati se ~ -am se poveličevati se, poviševati se: On, ki gori ſze zviſáva KŠ 1771, 628
gostokrát tudi goustokrát prisl. pogosto: Goſztokrát na popolno po'salüvanye moremo pobüditi KMK 1780, 72; Zdühávaj gôsztokrát: Goszpodne KAJ 1848, 134; i plugom sze nebi trbelo tak gôsztokrát obracsati KAJ 1870, 119; I po vſzej ſzpráviscsaj gouſztokrát ſzam je kaſtigao KŠ 1771, 421; kris, teska nevola ſzpádne gouſzto krat na mene SM 1747, 78; nego doſzta i gouſztokrát KŠ 1754, 215; Goſztokrát zamidi on ſzvojga Bogá BKM 1789, 202; I za ime tve gouſztokrát trpijo BKM 1789, 334; gouſztokrát molimo SŠ 1796, 75; nebi mogao Arno szam gousztokrát Szlovene pohoditi KOJ (1914), 98
gr̀čki -a -o prid. grški: [vere] krſztsánſzke naj poglavitejse ſzo ſtiri: Grcska, ali Sztarovörczov KŠ 1754, 85; bila je pa ta 'zena Grcska po národi Sirofenicsánka KŠ 1771, 124; 'Zidoſzko i Grcsko imé ſzvedocsi KŠ 1754, 99; ſzo ſz. piſzmo Sztároga i Nouvoga Zákona z'Zidovſzkoga i Grcskoga obrnoli KŠ 1771, A2b; zdaj oprvics zGrcskoga na sztári szlovenszki jezik obrnyeni KŠ 1771, A1a; Lukács zkákse rejcsi, Grcske? ali Deacske? zhája KŠ 1771, 159; vu 'Zidovſzkom i Grcskom jeziki bodoucsoj KŠ 1771, A7b; Bio je pa napiſzek napiſzani obr nyega z-Grcskimi i Rimſzkimi piſzkmi KŠ 1771, 252
gr̀di -a -o prid.
1. grd: Tsunya; grdi -a -o KOJ 1833, 177
2. slab: niti za grdi dobicsek KŠ 1771, 712; Grdo formo má AI 1878, 7
grdéši -a -e slabši: Z-eti robov te lepse vcsijo csteti, ti grdêsi pa drügim szlü'zbeniki bodo AIP 1876, br. 7, 3
nájgr̀dši -a -e najgrši: Bogme, velim, steroga zmed nami imé je najgrdse, pojêmo ga k-obedi KAJ 1870, 67
Gr̀k tudi Gèrk -a m Grk: Sidove na ime, potom i Gerke SM 1747, 19; Grk po natúri KŠ 1771, 435; Nej ga 'Zidova, ni Grka KŠ 1771, 154; 'Zidovov i Grkov vnouga vno'zina KŠ 1771, 385; prejdgamo Kriſztuſa, 'Zidovom iſztina ſzpáko, Grkom pa bláznoſzt KŠ 1771, 492; je Gejza neprilicsen bio Bulgárczom ino Grkom KOJ 1848, 10; tam Grke, eti pa Szlovene naſzledüvajoucſi KŠ 1771, 5b; ki ſzo med Grkmi raſztepeni KŠ 1771, 290
hùpkaš -a m smrdokavra, vodeb: Hupkaš je záto té imé dobo, ár se tak glási: hup, hup AI 1878, 28
hváliti -im nedov. hvaliti, slaviti: dabi ſze tak tvoie ſzvéto Imé moglo dicsiti ino hváliti ABC 1725, A6b; Hválim jaſz tebe, Goſzpodne SM 1747, 64; Záto te hválim, moj Bo'ze KŠ 1754, 265; kim nej li ſzamo jaſz hválim KŠ 1771, 484; Hválim te, i dicsim KM 1783, 5; hválim praj, kako mojemi drágomi Ocsi SIZ 1807, 32; Hválim jaſz Tebé BRM 1823, 7; ſzpráznov nyega vörov hváli KŠ 1754, 5a; Vſzáki hváli tebé BKM 1789, 11; csi ga hválimo KŠ 1754, 74; liki vtiſzti ne hválimo KŠ 1771, 546; Za ſtero ga hválimo BKM 1789, 17; Nyega mi vſzigdár hválimo SŠ 1796, 168; nai veki vekom hválio ABC 1725, A8a; Tou vszigdár kerubini – hválo i szerafini KOJ 1845, 136; naj te za nyé hváli KŠ 1754, 244; Sto bi te nehválo KAJ 1848, 1; Hváli Kerſzcenik Goſzpodna Bogá SM 1747, 81; Otso Bogá hváli krouto KŠ 1754, 257; Ah hváli vszigdár düsa moja KM 1783, 159; Verno lüdſztvo, hváli Bóga BRM 1823; Hválmo naſſega Bogá KŠ 1754, 266; Hválimoga vu peszmi BKM 1789, 13; Hválte Goszpodna KŠ 1754, 266; Hválte Bogá BKM 1789, 7; Za stero te vſzigdár hválil bom SM 1747, 65; Jasz te vſze dni 'zitka mojga Bom hválo KŠ 1754, 266; Tak bom te hválo vezdáj BKM 1789, 13; Tak bomo te vſzi hválili BKM 1789, 2; Sztimi ſzvéczi Bogá mo hválili SŠ 1796, 9; hválili i gori zvisávali bodo zevſzejmi ſzvéczi KŠ 1754, 233
hváliti se -im se
1. zahvaljevati se: naj te morem vu tebi ſze hváliti KŠ 1754, 229; Hválim ſze KM 1790, 8; i hvális ſze vu Bougi KŠ 1771, 451; Naj ſze pa hváli te ponizni KŠ 1771, 745; ſteri ſze hválio vbolvanih KŠ 1754, 13; naj ſze vu vaſem tejli hválijo KŠ 1771, 570; Ne hváli ſze prouti vejkam KŠ 1771, 473; Da sze nehváli nepriátel TA 1848, 10; vu Bogi ſze hválimo SM 1747, 18; Hválodeſze z-vörnimi düsami SŠ 1796, 8
2. ponašati se: sze zná vogrszki Jezik z-vnougimi Grammatikami hváliti KOJ 1833, IIII; naj ſze ne bi hválili Izraelitánczi KM 1796, 47
hvaléči -a -e hvaleč: Tvo praviczo krouto Hvalécs ſzpomina vnocsi BKM 1789, 6b; Tebé hvalécs szpoznávamo KOJ 1845, 135; Hvalécs sze zezávao Goszpodna TA 1848, 12; Hvalécsi Bogá i majoucsi miloſcso KŠ 1771; vu czérkvi hvalécsi i blagoſzlávlajoucsi KŠ 1771, 258
hváleni -a -o hvaljen, slavljen: Ar bi jaſz mogao od váſz hválen biti KŠ 1771, 551; Bojdi ti od náſz verni hválen BKM 1789, 345; Bojdi hválen ſztvojim ſzvétim Szinom SŠ 1796, 9; bojdi visziko hválen TA 1848, 33; tebé hváleni racsun Prorokov KM 1783, 29; Obhodo ſzam lejpi hvál’ni Nemski Orſzág SIZ 1807, 44
ìglasti -a -o prid. iglast: Iglasto drevje má imé AI 1878, 47
Imánuel -a m Emanuel: i zvála bode imé nyegovo Immánuel KŠ 1771, 816
imé iména s
1. ime, beseda za določevanje posameznega človeka: koga imé je neznano KŠ 1771, 434; za szvoega Iména volo ABC 1725, A8b; I bodete odürni vſzeim za mojega iména volo KŠ 1771, 33; da na szpomenek nyegovoga iména szvoje sztolnomeszto za Budino ozové KOJ 1848, 4; Dén iména KAJ 1848, VIII; Lasztivnoga iména zacséteklitera sze z-velikov literov pise AIN 1876, 10; i zváo bos imé nyegovo Jezus KŠ 1771, 6; i zváo je imé nyegovo Jezus KŠ 1771, 6; nyi imé szi doli zbriszao na vsze vek i veke TA 1848, 7; nas mladénecz po iméni Lambertus Jósef SIZ 1807, 5; vszákoga po iméni gorizapise KOJ 1845, 7; najsli ſzo ednoga csloveka z-iménom Simona KŠ 1771, 95; Povej mi z-iménom te Proroke KM 1796, 74; Bila je edna deklička ziménom Julika BJ 1886, 4; Ti dvánajſzet Apostolov iména ſzo pa eta KŠ 1771, 31; Csi je pa pitanye od rejcsi i iménov KŠ 1771, 398; geto 'Zidovſzka iména razkláda Grcski KŠ 1771, 2 (B1b)
2. oseba, kot jo določa sobesedilo, zlasti Bog: ſzvetiſze imé tvoje TF 1715, 25; dabi ſze tak po vszeh náz tvoie ſzvéto Imé moglo dicsiti ABC 1725, A6b; ſzvétiſze Imé tvoje SM 1747, 43; Szvétiſze imé tvoje KŠ 1754, 268; i ſzvéto je Imé nyegovo KM 1783, 4; Szvéto je nyegovo imé BKM 1789, 16; Nomen (imé, név) KOJ 1833, 12; kak odicseno je Imé tvoje TA 1848, 7; Iména Bosjega zamán nevzemi vu tvoja vüſzta TF 1715, 13; Iména Bosjega zaman ne vzemi vu tvoja vüſzta SM 1747, 45; obdr'zis na tvojega ſz. iména diko KŠ 1754, 224; Naj tvojega Sz. Iména zaman gori ne primemo KM 1783, 9; i nyegovomi iméni peſzen popejvati BKM 1789, 8; szvétomi iméni szvojemi na csészt i diko KAJ 1848, X; 'zoltáre bom szpevao Iméni visnyega Boga TA 1848, 6; ſteroga Imé gori más naznanyeno TF 1715, 9; ki lübio tvoie Imé ABC 1725, A8a; steri godi nygovo ſzvéto Imé za obſztom jemlé vu ſzvoja vüſzta SM 1747, 45; steri godi nygovo ſzvéto Imé za obſztom jemlé vu ſzvoja vüſzta ABC 1725, A4a; ſzmo tvoie Imé zbantüvali SM 1747, 55; vſzáki, ſteri imenüje imé Kriſztusevo KŠ 1754, 130; Jezus za tvoje ſz. Imé bojdi milosztiven meni KM 1783, 38; Bo'ze imé zamán gori jemlé BKM 1789, 7; naj ne i hüdou 'zivém zmojega Bogá iménom KŠ 1754, 222; Naj 'znegovim ſz. iménom ne preklinyajmo KŠ 1754, 16; Tri iména eden ſzám Boug právi BKM 1789, 132
3. v zvezi vu imeni izraža posrednost glagolskega dejanja: vu imeni Bogá Ocſé, i Sziná TF 1715, 45; Vu Iméni Bogha Ocsé ABC 1725, A5a; Vu Imeni Bogá Ocsé, i ſziná SM 1747, 47; vu tvojega ſz. Sziná iméni KŠ 1754, 223; gori vzemte tákse dejte vu iméni mojem KŠ 1771, 58; vu Iméni Ocsé KMK 1780, 9; Vu mem ſzvétom iméni BKM 1789, 19; Vu iméni Bogá zacsnem KAJ 1870, 5
4. beseda za določevanje posameznega iz iste vrste: te csetvére vodé iména ſzo eta KM 1796, 5; ſzem Moj'zesovim petéram knigam nouva iména dáo KŠ 1754, 5; Skéri novih mertükom szo na nove iméne krsztili AI 1875, kaz. br. 6; ali vu sztári rodovinszki iménaj sze nücajo AIN 1876, 6; Zdáj preminé tüdi imé sztare Pannonie KOJ 1848, 10; Toje po iméni trsztnavüs AI 1875, kaz. br. 8; ali greihe ziménom po ednom na prei zracſunati TF 1715, 36; Iména i hvále je vredna pri etom deli ſzkrb BRM 1823, IV
imedostávlanje -a s sklanjatev: Csi k-imé-nam dosztavke prilo'zimo, eto sze za imédosztávlanye imenüje AIN 1876, 12
imenüvánje -a s
1. imenovanje: delo, brezi steroga sze imenüványe Králevcsine moglo ovarvati KOJ 1833, III
2. ime: tót, pod steromimenüvanyom sze gornyi szloveni razmijo AI 1875, br. 2, 2
imenǜvati -ǘjem nedov.
1. imenovati: i zſzvojega iména Galáczio imenüvati zácsalo KŠ 1771, 554; Zakaj pa li Otso imenüjes KŠ 1754, 153; on ſzám ſzebé Doiko imenüje TF 1715, 6; ſteri imenüje imé Kriſztusevo KŠ 1754, 130; ino ga je za Hénokio imenüvao KM 1796, 10
2. imeti, šteti: steroga szo lüdjé za bo'si bics imenüvali KOJ 1848, 5; Kriſztus li ſzamo nevöro grejh imenüje KŠ 1771, 441; hi'sni zákon za Szakramentom imenüje KOJ 1845, 78; Ka imenüjemo za máli grejh KMK 1780, 90; Ete vküpe za rodovino imenüjemo BJ 1886, 9
imenǜvati se -ǘjem se imenovati se: i kak ſze imenüjejo KMK 1780, 57; ſzkopouſzt ſze naj ni ne imenüje med vami KŠ 1771, 583; ti ſze 'Zidov imenüjes KŠ 1771, 451; ki ſze imenüje brat KŠ 1771, 499
imenǜvani tudi imenìvani -a -o imenovan: Iezus je imenüvani BKM 1789, 52; Prvi dén ſteri je za Nedelo imenüvani KM 1796, 113; so imenüvani za pirušleke AI 1878, 7; nej, gde je imenüvan bio Kriſztus KŠ 1771, 483; szo meli dúge z-zemlov notrizagrajene oploute var imenüvane KOJ 1848, 6; naprej imenüvanoga Küzmics Stevana BKM 1789, 3b; vMeſzti Halla imenüvanom TF 1715, 1; Betlehem imenüvanom KM 1783, 233; Odküpitel moj ſzem v-Tebi imenivan BRM 1823, 65; Na eto meszto je zdaj Tisza Kálmán imenüven AI 1875, br. 2, 1
imèti imám nedov.
1. imeti: pomocs ſche imeti SM 1747, 80; vsze kai imam TF 1715, A5b; vsze kai imam SM 1747, 47; I jaſz imám SŠ 1796, 73; Ki tákso vöro ima BKM 1789, 246; Ország má praviczo od nasz terjati KOJ 1833, X; Ország ima vnogo vrêdnoszti AI 1875, br. 2, 2; Vecs obrambe mi neimamo SM 1747, 86; Csi nám vzemejo, vſze ka imamo BKM 1789, 321; veſzeljé bom imeo SŠ 1796, 86; Csi bos vu-nyem imeo vöro SŠ 1796, 11; ktero ſzi na ime teda imel, gda SM 1747, 59; Vogrinje szo szvojo prvo domovino v-Ázii meli KOJ 1848, 6; ki ſzte leprai vmeni vüpanye imeli SM 1747, 83
2. morati: Ka jaſz csiniti imam BKM 1789, 251; Nyegovo nedusno moko imámo gláſziti TF 1715, 41; vu postenom sitki ti imei siveti SM 1747, 88
imajóuči -a -e imajoč: Ár je je vcsio, liki obláſzt imajoucsi KŠ 1771, 104; edna deklicska imajoucsa dühá vujvicze KŠ 1771, 392; vſteroj je bilo to zláto vejdro imajoucse manno KŠ 1771, 685; Toga poſzejhnyeno rokou imajoucsega zvrácsi KŠ 1771, 109; dvej nogej imajoucsemi ſze vrcsi vu ogyen vekivecsni KŠ 1771, 58; Imajoucsi záto tákſo vüpazen KŠ 1771, 533
Jákobov in Jàkubov -a -o prid. Jakobov: Jákobov liſzt KŠ 1754, 3; Boug Jakobov KŠ 1771, 141; Jákobova vupasznoſzt BKM 1789, 7; i Ivana brata Jakubovoga KŠ 1771, 110; obari te imé Bôga jákobovoga TA 1848, 15; Kralüvao bode nad Jákobovov hi'zov KŠ 1754, 161; Kralüvao bode nad Jákobovov hi'zov KŠ 1771, 163
Jànček -a m Janček, Janezek: Jancsek: vis, vis, té je pa na moje imé krsztsen AIP 1876, br. 1, 7
jedínski -a -o prid.
1. edninski: jedinszkiracsun AIN 1876, 33; jedinszkoga (singularis) KOJ 1833, 19; trétja oszoba vu jedinszkom i vno'zinszkom racsuni AIN 1876, 33; te je vu jedinszkom-racsuni AIN 1876, 13
2. posamezen: Lasztivno imé, stero sze prisztája szamo jedinszke oszobe AIN 1876, 10; Jedinszke oszobe AIN 1876, 10
jemàti jemlém nedov.
1. jemati, prejemati: ſzirmasko lüſztvo z-práha gori k-ſzebi jemlés SŠ 1796, 151; da Goſzpoud moj kraj jemlé ſafarſztvo od méne KŠ 1771, 224; Ar vrejdna, stera ſzva delala, jemléva KŠ 1771, 252; verno mater, od ké teliko dobrega jemlémo KAJ 1870, 163; geto diko eden od drügoga jemléte KŠ 1771, 281; oni, ki didrakmo jemléjo KŠ 1771, 57; ka je li drobis jemáo KM 1790, 52
2. sprejemati: velike dári i mito od nyih jemlémo KŠ 1754, 50; Diko od ludi ne jemlém KŠ 1771, 281; ete tvoje drobne dári kotere bomo zdai kſzebi jemáli TF 1715, 47; dári, kotere bodemo zdai kszebi jemáli ABC 1725, A6a
3. v zvezah: slobo jemati poslavljati se: Szlobo mojo od váſz jemlém BKM 1789, 427; Szlobou jemlém jaſz vezdáj SŠ 1796, 154;
na pamet jemati omenjati, spominjati se: Ar lübeznivoſzti vassa vecs napamet ne jemlém SIZ 1807, 58;
v usta jemati omenjati, izgovarjati: ſteri goder nyegovo ſzvéto imé zaobſztom jemlés uu tvoja vüſzta TF 1715, 13; i zakaj jemlés mojo závezo vu tvoja vüſzta KŠ 1754, 17; steri godi nyegovo szvéto Imé zaobsztom iemlévu szvoia vüszta ABC 1725, A4a; ſzvéto Imé za obſztom jemlé vu ſzvoja vüſzta SM 1747, 45
jemàti se jemlém se
1. prihajati, pridobivati: da bi z-lasztivnimi ocsmi vido, odked sze jemlé zláto KAJ 1870, 84
2. uporabljati: dönok sze jemlé [madž. mind] vcsászi meszto mindnyájan KOJ 1833, 137; Participiumi sze dosztakrát i meszto substantivumov jemléjo KOJ 1833, 102
Jèzuš Krìstuš -a -a m Jezus Kristus: Oh Goszpon Jéſus Kriſtus ABC 1725, A6b; Jesus Kriſtus je SM 1747, 79; Goſzpodna Jeſuſſa Kriſtuſſa TF 1715, 24; Miloſcso Jesussa Kristussa SM 1747, 2; nego li Jeus Kriſztusa imé KŠ 1754, 2b; za volo vrejdnoszti Jezusa Kriſztusa KŠ 1754, 9b; Testamentom Jezusa Krisztusa KŠ 1771, A1a; rojſztva Jezus Kriſztuſa KŠ 1771, 4; Kteri ſzo Jesussa Kristussa gori vzéli SM 1747, 21; naj poznajo Jezuſa Kriſztuſa KŠ 1754, 77; okrſztseni vu Kriſztus Jezuſa KŠ 1771, 459; za Jezuſa Kriſztuſa BKM 1789, 1; Za Jezusa, Kriſztusa BRM 1823, 1; za Jezusa Krisztusa, nasega goszpodna KAJ 1848, 1; vorjem uu Jeſuſſi kriſtuſſi TF 1715, 10; po naſſem Goſzpodni Jesussi Kristussi ABC 1725, A6b; po Jesussi Kristussi SM 1747, 87; vſzini nyegovom Jezuſi Kriſztuſſi KŠ 1754, 100; vu Goſzpodni naſem Jezuſi Kriſztuſi KŠ 1771, A2a; vu naſem Goſzpon Jezus Kriſztuſi KŠ 1771, 340; vu Jezusi Kriſztusi BKM 1789, 6b; Po Jezusi Kriſztusi SŠ 1796, 3; pri Jezus Kriſztuſi SŠ 1796, 4; ſnyegovim ſzinom Jesussem Kristussem SM 1747, 19
kà kóga ozir. zaim.
1. kar: Ne poſelei tvojega blisnyega ani nikaj kaje nyegovo TF 1715, 17; nikai kaie nyegovo ABC 1725, A4b; Morem vzéti jaſz tou ſzkrühom, Ka je ſzkri'za viſzilo KŠ 1754, 258; Vſze, kou ſze vmeſzárniczi odáva, jejte KŠ 1754, 211; Na ime, ka ſze Nouvoga Zákona knig doſztája KŠ 1771, A2b; Teda ſze je ſzpunilo, ka je povejdano od Jeremiás proroka KŠ 1771, 8; Boug je ſztvouro vſze, ka jeſzte KMK 1780, 9; I dáj mi k-ſzebi vlejcsi Ka je k-haſzki mojoj düsi SŠ 1796, 3; vuvſzem, ka je dobro podlo'sna biti SIZ 1807, 10; Vſze, Ka ſze mi kvárno vidi BRM 1823, 10; gléda na tô, ka je prav TA 1848, 9; je vsze na pobêgi, ka lih odbej'sati more KOJ 1848, 4; Ka Boug csini, vſze dobro je SM 1747, 75; neg ko neſcsem, tou cſinim SM 1747, 68; Kako ocsa ſzvojoj deczi, kou ga proſzi, ne dá preczi SM 1747, 73; ne cſinite, ká vam právim KŠ 1754, 105; ino tak meni lejhko dá, kou ga proſzim KŠ 1754, 180; Csi ſze zadovolimo, ka on nám dá KŠ 1754, 14; Ka pa preczi nemres zapopádnoti, ſztvojom i zdrügi pomocsjom zgrüntávaj KŠ 1771, A8a; je vö dao ſtámpati, ka je pred nyim niſcse ne cſinijo BKM 1789, 3b; Ka ſzi hüdoga ti vcſino, Tou ti je odpüscseno BKM 1789, 15; Poſzlühnimo, Na koj náſz vcsi ſzvéto piſzmo BKM 1789, 62; Ne gúcsi ono, ak dobro nevejs KM 1790, 16; vsze, ka tü potrebüje, z-szebom prineszti KOJ 1845, 8; Moremo 'ziveti sztoga, ka je nam vküp szpraviti mogôcsno bilo AI 1875, kaz. br. 8; vse na pepél pôžgao, ka je pri hiži najšao BJ 1886, 9; da, vu kom prouti vám gucsijo, vas 'zitek dicsijo KŠ 1771, 706; tiſzto, ſtero ſzprávoga ſzrczá zhája, i vkom ſze ſzpominamo zBo'ze velike dobroute BKM 1789, 7b; pét lejbov krüha, ſzkim ſze je pétjezero naſzitilo KŠ 1771, 53; Szkém stoj láda, on je ládavec AIN 1876, 16; Ne lübte ete ſzvejt, niti, ká ſzo vu etom ſzvejti KŠ 1754, 12; ſzlabo od miſzli, odpüſzti mi je ne racsunai k-nyim mene, ké ſzem vcſinil pröd tebe SM 1747, 68
2. v vezniški rabi ki, kateri: ja ſzam ſzebe vſzegaveics na tvoio volio, kaie vſzigdár nai bolsa, zavüpam SM 1747, 57; On náſz znevoul oſzlobodi, ka je na náſz zdai prisla SM 1747, 79; je tvoja rejcs, Liki gorécsa ſzvejcsa, Ká mi pout ká'ze vſzegavejvcs KŠ 1754, 253; tvoie Zvelicſanye, ko ſzi ſzpravil pred obliczem vſzega lüdſztva SM 1747, 58; radoſzt i moucs, Kou cslovik potrebüje KŠ 1754, 265; rejcs Bo'zo on vſzigdár poſzlüsa, Na ko on paſzko vſzo náj vékſo imá BKM 1789, 186; i na kou gléda vſze hotejnye nyega BKM 1789, 186; Ono ſzemen .. Na kamni kou oſztáne BKM 1789, 179; Záto nyega Neſztanoma Bom vu vſzem naſzledüvau, ka bo on zapovidávau SM 1747, 75
kàk prisl.
1. kako, izraža vprašanje po osebi, načinu dejanja: Kak ſze zové on, ſteroga je Bog z-tákſim tálom za Odküpitela, ino Zvelicſitela poſzlal SM 1747, 10; Oh! kak te gori primem BKM 1789, 20; Kak bi 'zeleli 'zitek vecs lübiti KAJ 1848, 7
2. izraža vprašanje po meri ali stopnji povedanega: Kak dugo de sze pozdigávao nad menom nepriátel moj TA 1848, 10
3. v vezniški rabi za dopolnjevanje nadrednega stavka glede na predmet: csi ſze na prekléte Zglédnemo i na nyih mántre, Kak brezi ſzmrti vmérajo KŠ 1754, 274; Naſzlejdnye ſze mámo vcsiti kak je pogibelno vu hüdo tiváriſtvo ſze zmejſati, i piſztiti KM 1796, 10
4. ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo povedanega: Kak ſzlatka ſzo cselüſzti mojoj gúcsanya tvoja KŠ 1754, 4; Oh Jezus Kriſztus! kak dugo Odlásas tvoj ſzoudnyi dén KŠ 1754, 272; Ah kak ti morem za ono tvojo nezrecseno miloscso zahváliti KM 1783, 6; Kak velika potrejbcſina je pa bila na ete knige zdaj vetom vrejmeni, vſzáki ſzi lejko premiſzli BKM 1789, 5; Kak velika obláſzt je bila potrejbna k-tomi, naj bi KM 1796, 4; Kak je Boug veliko Szpravo ſzvojim diko SŠ 1796, 5; Ka máte vi csiniti, I kak blá'zeni biti BRM 1823, 6; kak 'smetno je prvomi po nevtrejtoj pouti hoditi KOJ 1833, VI; Kak bi ga szmeo ti, práh, obráziti [Boga], Da ga ni angel nemre zbroditi KAJ 1848, 7; Goszpôd nas, kak odicseno je Imé tvoje po vszoj zemli TA 1848, 7; szinek moj, vidis, kak hüdô je meni KAJ 1870, 8; Kak rad szem, kâ szem sze prisao KAJ 1870, 5; O kak tužno so jôkali siromaški roditelje BJ 1886, 9
kánčec -a m kamenček: Bole je vorvati kácseczi vu ſzrecſi, Kako ſzvejta neſztálnoj ſzrecſi BKM 1789, 417; Bole je vorvati kácseczi vu ſzrecſi, Kako ſzvejta neſztálnoj ſzrecſi SŠ 1796, 87; i dám nyemi káncsecz bejli i na káncsecz imé nouvonapiſzano KŠ 1771, 770
Klèofaš -a m Kleofa: komi je imé Kleofás KŠ 1771, 255; nyé ſzeſtré Marie mo'zá Kleofáſa KŠ 1771, 742
konjíč -a m
1. konjič, konjiček: Gyö, konyícs! KAJ 1870, 36
2. kobilica, žuželka: Zeléni konjič imé má od toga AI 1878, 35
kotèri -a -o ozir. zaim.
1. kateri, ki: Boghi, Koteri ſze ne veſzeli vnikaksoi konyſzkoi moucsi ABC 1725, A6a; Vszak Clovik, koteri od Boga pomocs ſche imeti SM 1747, 80; meni, koteri tvoje ſz. imé na pomoucs zezávam KŠ 1754, 228; Deczi, kotera mleiko potribuje TF 1715, 8; rejcs .. tou je, kotero je pouleg poti ſzejjano KŠ 1771, 43; Kristuſſa, od koteroga vſza dobra csuli bomo SM 1747, 84; Miloſcsa, zkotere je napunyeni Kriſztuſſa vlejáti KŠ 1771, 441; rejcs Bo'za, koteroj ſze cslovik vüpa BKM 1789, 7; zkerſzta kriſtuſſevoga, koteroga je ſzvéti Matay popiſzau TF 1715, 38; [Frencel] Koteroga ſzo naſzledüvali drügi ſtirje moudri vucſitelje KŠ 1771, A6b; glász, Koteroga zdaj vám nazvescsávam BKM 1789, 26; ſzvéto piſzmo, kotero pred ſzebom más KŠ 1771, A8a; na etoi zemli, kotero tebi tvoi Bogh hocse dati ABC 1725, A4a; moljenyá po koterom vſza dobra proſzimo TF 1715, 25; Vu vſzákom vreimeni, vu koterom meſzti SM 1747, 83; ſzina Bo'zega, Vkoterom obarjes BKM 1789, 17; uu onoi noucſi, uu koteroi predan beſſe TF 1715, 39; vu onoj krajini, vu koteroj 'zivé KŠ 1771, A4a; Med koterim kerſchánſztvom on meni TF 1715, 23; vöro, zkoterov vörjemo TF 1715, 20; Dáj mi moucs, ſzkoterov Obládam nepriátelov KŠ 1754, 259; Ar znám gotovoſzt vaſo, ſzkoterov ſze od váſz hválim KŠ 1771, 543; pokoleinya onih, koteri mené lübio TF 1715, 18; vranicsom, koteri nyega na pomoucs zovéio ABC 1725, A6a; Vandaluſov, koteri ſzo odplavali KŠ 1771, A6a; je ſztvouro vſza kotera ſzo vu nyih TF 1715, 14; koterim koli nyihove greihe odpüſztite TF 1715, 34; blagoſzlovi dári, kotere bomo zdai kſzebi jemáli TF 1715, 47; kotere bodemo zdai kſzebi jemáli ABC 1725, A6a; mo'záke, kotere je zjezimi goti oſznáj'zo KŠ 1771, A7b; vſolai naſih, vkoterih je obderſalo TF 1715, 5; mo'záke, po koteri je dáo razkládati KŠ 1771, A4b; Kerſzt i vetsérja, ſzkoterimi náſz vucsi SM 1747, 87; vnouge druge, zmed koterimi ſzo niſtere zbili KŠ 1771, 139; zagerdi ino pobláti Bosje ſzvéto imé, od koteroga náz obráni TF 1715, 27
2. kar: da mocſni poſztánete, kotero vcſinivſi ne naſzledüimo Deczo TF 1715, 8; Vſze ono, kotero krſztsenik zvöre cſini KŠ 1754, 79
kr̀stiti -im nedov.
1. krstiti: Keresztelni; krsztiti KOJ 1833, 162; Kakda moremo krſztiti KŠ 1771, 10; i ſz-krſztom, ſterim ſze jaſz krſztim, ſze okrſztite KŠ 1771, 135; Jaſz te Krſztim KMK 1780, 59; Teda je priſao Jezus k-Ivani, da biſze krſzto od nyega KŠ 1771, 10; Pravo je záto lüſztvi, ſtero je vö slo, da bi ſze krſztilo od nyega KŠ 1771, 173; Hválo dájem Bougi, kaj ſzam nikoga med vami nej krſzto KŠ 1771, 491
2. dati ime, poimenovati: Skéri nôvih mertükom szo na nôve iméne krsztili AI 1875, kaz. br. 6
kr̀stšeni -a -o krščen: té je pa na moje imé krsztsen AIP 1876, br. 1, 7; Boug Otsa tomi krſztsenomi obecsa eto KŠ 1754, 188; I vſzi ſzo po Moj'zeſi krſztseni vu obláki KŠ 1771, 580; Ar ſze krſztsanye zovémo krſztseni BKM 1789, 225; kot vzklik oh krſztseni cslovik BKM 1789, 433
ktèri -a -o ozir. zaim. kateri, ki: Nemai drügi Bogov nego kteri lada SM 1747, 87; Kteri ſzedis zdejszne Ocsé BKM 1789, 133; toie moja kerv, ktera ſze za váſz vön preleie SM 1747, 39; zvejzdo, Ktera preſzvejti váras Betlehemſzki BKM 1789, 58; Právo cſiszto szrczé, Ktero grejh odürjáva BKM 1789, 13; ſziná porodi, kteroga Immé bode Jesus zvál SM 1747, 10; Kteroga moucs velíka, Naj náſz tak ohráni BKM 1789, 18; ednoga ſziná porodi, kteroga bode zvála Immanuel SM 1747, 10; za tvoio britko moko, ktero ſzi naime teda imel, gda SM 1747, 59; vu onoi Nocſi, vu kteroi je bil predán SM 1747, 39; po naſsem Goſzpon Jesussi .. i po kterom tudi mi prihodek mámo SM 1747, 17; i pravicza, onim, kteri nyegov zavezek, i pravdo dersio SM 1747, 93; Poglej na náſz znébe, Kteri ktebi kricsimo BKM 1789, 104; Ktere ſzo one reicſi SM 1747, 39; Lüſztvo tákse vpelas na nyé, kterim reicsi ne razmeio SM 1747, 85; Kterim obecsa poſzlati Szvétoga Düha BKM 1789, 112; odpüſzti nam vſzeh naſe zle, i teske greihe, zkterimi ſzmo tvoie Imé zbantüvali SM 1747, 55
lastìven -vna -o prid.
1. lasten: záto kaibi jaſz nyegov laſztivni biu TF 1715, 22; Jaſz pa tvoj oſztánem, na veke laſztiven BKM 1789, 366; Jeli je nej mogo oſztánoti vſzáki ſzvoj laſztiven goſzpoud KM 1790, 84; Naj tva lasztivna bou KŠ 1754, 247; Tou je tou laſztivno preſtimanye pejnez KM 1790, 30; Kak laſztivno lüſztvo, Na veke ſzlü'zili BKM 1789, 18; Grejhe tvoje tvojemi laſztivnomi Szpovedniki vadlüj KM 1790, 111; právo láſztivno krv naſega Goſzpodna KŠ 1754, 204; je ſztvouro csloveka na ſzvojo laſztivno ſzpodobnoſzt KM 1796, 4; ſzvojim laſztivnim jezikom gucsécsega KŠ 1771, A4b; kaiſzmo mi nyegovi laſztivni ſzinovje TF 1715, 26; naj laſztivnim goſzpodárom podlo'zni boudo KŠ 1754, 66; ſzem zlaſztivnimi Kriſztusevimi ricsmi pokázao KŠ 1754, 7b
2. v zvezah: lastivni nomen lastno ime: Lasztivni nomen, steri sze prisztája szamo jedinszke persone, ali dugoványa KOJ 1833, 15;
lastivno ime lastno ime: Pred nisterim lasztivnomiméni, dp. Gábor AIN 1876, 24; Lasztivnoimé, stero sze prisztája szamo jedinszke oszobe AIN 1876, 10
lastìvni -a -o sam. lastni: nikaj nejmam laſztivnoga KŠ 1754, 167; Prisao je med laſztivne BKM 1789, 39; bránimo naſſa laſztivna prouti protivnikom KM 1790, 88
légio m neskl. legija: ka ti je imé? On pa ercsé: legio KŠ 1771, 194; naprej bi mi poſztavo vecs, liki dvanájszet legio angyelov KŠ 1771, 90
lépi tudi léipi in léjpi -a -o prid.
1. lep: Poſztitiſze leipi je réd TF 1715, 44; Eden leipi keip Bosji SM 1747, 4; csi jeszén lepi bode AI 1875, kaz. br. 8; Poſztitiſze je lejpa ſznájga KŠ 1754, 210; Metülec je tüdi lêpa sztvár KAJ 1870, 10; Krma sze letosz lêpa pripôvala AI 1875, kaz. br. 8; Obrni tvoje okou od lejpe 'zené KŠ 1754, 65; k naprêszpêvanyi od te lêpe mladézni TA 1848, 7; ſzo tvoi leipi keip zgübili SM 1747, 51; Csi nasi lübléni V-lêipi ürok pridejo BRM 1823, 5; Gde szem lêpo deco naisao KAJ 1870, 5; Cslovek je meo edno lêpo 'zeno AI 1875, kaz. br. 7; Na grli lêpo belo lišo má AI 1878, 10; vu poſzleidnyem leipom rédi grüntani jeſzo SM 1747, 33; ki vu ſzrczi lejpom ſzliſavſi KŠ 1771, 193; te veſzel bom glédal vu vecsnoi lepoi Diki SM 1747, 69; hrámba v-ednom lêpom dôli sztála AI 1875, kaz. br. 7; Či se v lepom letnom dnévi sprehájamo AI 1878, 3; Moremo i zetim leipim opominanyem TF 1715, 36; ino ſze leipi naprávlamo KŠ 1754, 43; Hválo zdaimo za drage leipe dari SM 1747, 86
2. izraža visoko stopnjo pozitivnega: Oh lejp Jezus KM 1783, 236; Oh Jezus! lejpo imé KŠ 1754, 228
lèpši -a -e lepši: Lepsi bomo od vſzákoga czvejtja SŠ 1796, 8; od leipih szlovenszkih 'senszk szo lepse szine i cseri zadoubili KOJ 1848, 8
nájlèpši -a -e najlepši: Gde naj lepsa paſſa raſzté KŠ 1754, 259; Mati náj lepsa KM 1783, 86; Gde naj lepsa paſſa raſzté BKM 1789, 163; Csrvôv gôla kô'za je nê najlepsa KAJ 1870, 10; Na etom ſzvejti náj lepse obcsinſztvo BKM 1789, 279; Dokecs pridem ſzám ktomi Naj lepsemi Jezuſi BKM 1789, 262; Geto bom brezi ſzkrbi Pri naj lepsem Jezusi KŠ 1754, 261; Najlepse sztvaré szo ftice KAJ 1870, 10
lǘbiti in lúbiti -im nedov.
1. ljubiti: Lübiti Szretni KM 1790, 93a; Szretni; lübiti, rad biti KOJ 1833, 173; kaibiſze vcſio od nyega Bogá ino mojega blisnyega lübiti TF 1715, 42; po steroi bi te mogli lübiti SM 1747, 50; Steri ſcsé 'zitek lübiti KŠ 1754, 59; I lübiti ga zczejloga ſzrczá KŠ 1771, 142; naj morem tebé popolno lubiti KM 1783, 4; dáj mi lübiti BKM 1789, 129; Kak bi 'zeleli 'zitek lübiti KAJ 1848, 7; deca jih moro lübiti AIN 1876, 9; ka delam, ne lübim KŠ 1771, 462; Bogá hválim, postüjem, lübim KM 1783, 3; Da Te ſztálno lübim BRM 1823, 9; Ti nász ſztejm lübis krouto BKM 1789, 11; Zvun tébe nikai na zemli me ſzerczé ne lübi SM 1747, 76; ka nyé Boug lübi KŠ 1754, 220; csi eden ſzveczki Goſzpoud, ne lübi kak ſté prouſzno mú'ziko BKM 1789, 7b; nyega ſze doſztojno poſtüje, lübi SIZ 1807, 10; V-grehi nelübi váſz BRM 1823, 5; ki lübi Dobro szvoje Králevcsine KOJ 1833, VIII; Goszpod, i lübi praviczo TA 1848, 9; nego lübi tudi sladki sád [lisica] AI 1878, 9; kaj Bogá lübimo KŠ 1754, 14; I lübimo presztajocsa KAJ 1848; Vu zimi ga jáko lübimo BJ 1886, 8; zaka lübite márna TA 1848, 4; koteri mené lübio TF 1715, 18; ki mené lübio SM 1747, 46; Ar lübijo vu ſzpráviſcsaj moliti KŠ 1771, 18; naj nyega lübijo KMK 1780, 10; ki nyega lübijo BKM 1789, 11; naj bodo veszéli vu tebi, ki tvoje imé lübijo TA 1848, 5; dobre sestre edendrugoga lübijo BJ 1886, 9; Lübi Bogá zczeiloga ſzerczá TF 1715, 18; Lübi bli'znyega KŠ 1754, 257; lübi bli'znyega tvojega KŠ 1771, 17; Záto lübimo Bogá TF 1715, 18; Záto Bogá lübimo KŠ 1754, 68; ne lübmo ſze zricsjom KŠ 1771, 731; Naj te z-czejloga ſzrczá, i duse lubimo KM 1783, 10; I jáko krouto je lübte KŠ 1754, 33; ſzinki, lübte ſze med ſzebom KŠ 1771, 261; lübte nepriátele vaſe KŠ 1771, 184; kaibi ſzáki ſzvojega Hiſesnoga Tuvariſſa lübo TF 1715, 15; Kaibiſze mi Bogá nyega lübili TF 1715, 13; da bi Boug vas Ocsa bio, lübili bi me KŠ 1771, 294; naj li Jezusa lübijo KŠ 1754, 220; Zváo bom lüſztvo i lübo KŠ 1754, 127; Ár ali ednoga bode odürjávao i toga drügoga lübo KŠ 1771, 19; Ár ali ednoga bode drügoga lübilo KŠ 1771, 225; Ar, csi bodete lübili li té KŠ 1771, 17; Kriſztus je náſz tak lübo KŠ 1754, 215; Lübo je pa Jezus Mártho KŠ 1771, 303; i lidjé ſzo bole lübili kmiczo KŠ 1754, 121; ſzo bole lübili kmiczo KŠ 1771, 272; vſzi, ki ſzo peſzmi lübili BKM 1789, 5; Kákda moremo naſſega bli'znyega lübiti KŠ 1754, 28; vcsini, da te zevſze duse, pámeti ino moucſi moje lübim KŠ 1754, 226; Nego tvoio miloscſo, stero davas, stere lubis SM 1747, 90; steri te prav lubi SM 1747, 90; Záto kak nyemi lübi, Naj ſzi dela po vouli KŠ 1754, 268
2. ugajati: oh ſzrecsa! jálna düſe mreſa, ti mi ne lübis SM 1747, 77
3. imeti: verbumi pa, steri v-jedinszkoj trétyoj persóni ik szillabo lübijo KOJ 1833, 49
lübléni -a -o ljub, ljubljen: Kedves, lüblen -a -o AIN 1876, 15; Ovoje moi lübleni ſzin TF 1715, 38; Dai meni o lübléni Bog SM 1747, 53; nas lübléni Otsa nebeſzki KŠ 1754, 158; Szin moj, te lübléni KŠ 1771, 10; I ſzin Márie lübléni BKM 1789, 3; moj lübléni máli Zemlák KOJ 1833, VI; Jáko lübléni je vu stanici BJ 1886, 8; Ne bi, lübléna decza KM 1790, 84; lübléna csi Márie KOJ 1845, 84; je roditelom i vučiteli jáko lübléna bila BJ 1886; boidi miloſztiv meni za tvoiega lüblenoga ſzina britko moko SM 1747, 60; Kaj Bog nyo odlocsi, I za mater zvoli Szina lüblénoga BRM 1823, 10; Lüblénomi ſzlovenſzkomi Národi SM 1747, 2; Te ſztariſi lüblénomi Gájuſi KŠ 1771, 740; Gda bi pa eſcse ednoga lüblénoga ſzvojega Sziná meo KŠ 1771, 139; stere je náſz ſzébi zoubſztom prietne vcsino, vu tom lüblénom SM 1747, 21; po Kristussi tvoiem lüblénom ſzini SM 1747, 48; vu tebi, mojem lüblénom Jezusi KŠ 1754, 239; mámo proſziti, kako lübleni ſzinkove TF 1715, 26; Lübléni moji, mi ſzmo zdai Bosji ſzinouve SM 1747, 32; proſzimo, kako lübléni ſzinovje KŠ 1754, 153; Moji lübléni prijátelje sztojijo TA 1848, 31; za oszrecsanye szvojih lüblénih otrokov KOJ 1845, 6; ka nebi mojim lüblénim dobrovolnim málim Zemlyákom prikázao KOJ 1833, IIII; kako lübléni ſzinovje ſzvoje lübléne Otseve KŠ 1754, 153; nego, liki lübléne moje ſzini, opominam KŠ 1771, 497
lüblénejši -a -e bolj ljubljen: Jezus, Od vsze ſztvári lublenejſi KM 1783, 252
nájlüblénejši -a -e najljubši: Ete je deci te nájlüblenêši svétek BJ 1886, 38; Slaviček záto za volo lepoga pevanja je najlüblenejši ftič AI 1878, 27
lübléni -a -o sam. ljubi, ljubljeni: Vi pa, lübléni gori czimprajte váſz KŠ 1754, 2b; Lubléni! ne vörte vſzákomi dühi KŠ 1771, 732; Csinasi lubléni Rano vö preminéjo BRM 1823, 5; Vidilo ſze je nám poſzlati kvám, zlüblénimi naſimi Barnabáſom i Pavlom KŠ 1771, 390
máli -a -o prid.
1. majhen, mali: Nyegov ſereg je máli KŠ 1754, 11b; Ne boj ſze máli ſereg KŠ 1771, 213; Li máli csaſz trpi nyeg’vo odhájanye BKM 1789, 406; da bi eden máli csaſz po ſzvojem trudi KM 1783, 216; moj lübléni máli Zemlák KOJ 1833, VI; Máli vucsenik knige neszé KAJ 1870, 6; Máli vért AI 1875, kaz. br. 8; máli dervár neprehenjano klüka AI 1878, 3; ſlab sem ino máli BJ 1886, 7; Dokecs je decza mála bila KM 1790, 84; Eta mála stvár je bole nücliva AI 1878, 10; ki ſzi tüdi edno málo deite poſztano ABC 1725, A6b; bilou je zburkanye nej málo med vitézmi KŠ 1771, 380; je i máloga gucsa bio KŠ 1771, 431; Molitev za obdr'zánye toga máloga serega TA 1848, 9; ka je vu šoli od máloga Jezuša zaslišala BJ 1886, 4; neili leprai drügi nábosni knig, nego eſche i ete mále kniſicze, velika je ſzükesina TF 1715, 8; záto tákſim vámje potreibno biti, kako toi máloi Deczi TF 1715, 8; záto jako máli ali berſei nikakvi haſen ſztoga nevolna Decza neima TF 1715, 5; ino povéksávai tvoi mali sereg ABC 1725, A7a; vzemi záto ete máli dár KŠ 1754, 12a; ino bi eden máli csaſz li ſzám prebivao na zemli SIZ 1807, 7; Edna mati je ednoga máloga sziná mela KAJ 1870, 187; kágda bi mogli vto málo Deczo noter vczepiti TF 1715, 6; steri zdai edno malo vreime ſaloſzni jeſzte vu vnoge féle nevoljái SM 1747, 29; csi za kaksté málo delo Bogá zezávamo KŠ 1754, 21; ka nebi prikázao toti málo iszkro KOJ 1833, IIII; Po malom vrejmeni pa, priſztoupili ſzo niki KŠ 1771, 92; ka bodes cſinécſi cſi de ti po malom császi pravo KM 1783, 205; po malom vrejmeni i vám je ſzem priti SŠ 1796, 78; pa gvüsno domá osztáne pri szvojem málom pojbeci AI 1875, kaz. br. 7; vu máloj hüdoubi ſztári ino moudri lüdje boimo TF 1715, 8; neboidi náz ſzrám ſztov malov Deczov navküpe katechiſmus ſze vcſiti TF 1715, 8; naj bi kotrige, 'ſile, i csütejnya majoucse velike, i mále ſztvári z-nicseſza naprej ſztanole KM 1796, 5; Zrok, ſteri me je na piſzanye i vö ſtámpanye eti máli ali dönok puni kni'zicz podigno KŠ 1754, 3a; Vučitel si zdecov vnogo zgučáva od máli ino veliki stvár BJ 1886, 3; ka nebi mojim málim Zemlyákom prikázao KOJ 1833, IIII; na vogrszki Jezik vcsiti szvoje mále vucsenike KOJ 1833, III; či tem nemérnim gostom mále krühšne drobtinice mečemo AI 1878, 3; odzvüna se povékša z obsednjom spodobnimi málimi táli AI 1878, 4; dobro delnikom, velikim i malim SM 1747, 2; Vſzejm lidém, velikim ino málim KŠ 1754, 4; Proſzimo obarui náſz tve verne, velike ino male SM 1747, 87; Steri nász pomágaj velike i mále KŠ 1754, 267;
2. mali: ſzem pa pouleg D. L. M. máloga Katekizmusa czejli návuk razdejlo KŠ 1754, 5b
3. v zvezi mala meša praznik Marijinega rojstva 8. septembra: Na mále Meſſe, ali Márie narodjenyá, dén KŠ 1771, 849; Evangy. na Mále Meſe, ali Devicze Márie rodjenyá dén KŠ 1771, 4
nájménši -a -e najmanjši: Kakda bi tak mogao kraj vzéti te naj ménſi grejh KŠ 1771, 445; kám záto, da sze potrejbna skér z-náj ménsim sztroskom more szpraviti KOJ 1833, V; Ár ſzam jaſz te naj ménſi med Apoſztolmi KŠ 1771, 521; steroga najménsi táo toga celoga imé noszi AIN 1876, 10; I ti Betlehem ſzi nej náj ménſa KŠ 1771, 7; da ſze je ni te naj ménſe piknyicze nyé nej dotekno KŠ 1754, 114; Nikaj, ni to naj ménſo rejcs KŠ 1754, 48; ki naj ménſe zvünejsnye delo csini KŠ 1771, 446; da vnaj ménsem dugoványi KŠ 1754, 233
máli -a -o sam. mali: vſzi navküpe od máloga do vélikoga zaverſeni TF 1715, 19; Ali vnogo sze more escse vcsiti, ka naj vsze eno do máloga pozna, stero znati csészt nyagova 'zelê AI 1875, br. 2, 5; ti szvéti szo na malo prisli TA 1848, 9; nad málim ſzi bio veren KŠ 1771, 84; Vidite, da ne zavr'zrete ni ednoga zeti máli KŠ 1771, 58; dopüſztite te mále k-meni prihájati KMK 1780, AB (2); k-tomi czili te mále pomágajoucsi áldov KOJ 1833, IIII; za malo dr'sécsi ſzvojo zgübleno veliko praviczo KM 1796, 19; Ki pa ne zna, csini pa kaſtige vrejdna dela, bit bode zmalim KŠ 1771, 214; Kaj je po oznanenyej meni na znánye dáo ſzkrovnoſzt: liki ſzam pred tejm zmalim piſzao KŠ 1771, 578
nájménši -a -e sam. najmanjši: ſterie nei naiménſi TF 1715, 5; Ar me vſzi ſzpoznajo, od naj ménſega 'znyih KŠ 1771, 684; Vidis, ne zdr'závas Li náj ménſega tála BKM 1789, 261; Drügoucs náj ménsega kaj ne vzemi KM 1790, 54; liki ka bi ſzpácso ednoga eti naj ménſi KŠ 1771, 227
Málkuš -a m Malh: Bilou pa je imé ſzlugi Malkus KŠ 1771, 325
med predl.
I. s tož.
1. za izražanje usmerjenosti: Niſtero je pa ſzpadnolo med trnye KŠ 1771, 42; da ſzo Bo'zo ſz. rejcs med pogane neſzli KŠ 1771, A5b; Boug dáj med nyiva lübéznoſzt SIZ 1807, 6; ki sze med pleve mejsa, ga szvinye pojejo KOJ 1845, 6
2. za izražanje razdeljevanja: Niti zti ſzedem lejbov krüha med ſtirijezero razdeljenoga KŠ 1771, 53
3. za izražanje pripadnosti: On náſz med te odebráne notr vzeme KŠ 1754, 126; po gorivzétji nezbrojenih szlovenskih rejcsih med szvoje KOJ 1848, 8
II. z or.
1. za izražanje položaja: ino neiga med nami ſteribi dobro cſinio TF 1715, 19; kaiſzeje med vſzeim Boſim ſztvorjenyoum nei mogla ani edna naiti TF 1715, 41; nai tak razsté tvoi ország med nami doklem mi vszi ktebi pridemo ABC 1725, A7a; ino je med nami gori poſztavo reics, toga zmirjeinya SM 1747, 16; I kacsa je csalarneiſa bila med vſzeimi polſzkimi ſztvármi SM 1747, 5; Med ſtirami je on náj prednyejſi Evangyeliſta KŠ 1771, 2 (B1b)
2. za izražanje pripadnosti: niti je nej dáno drügo imé pod nébov med lidmi, vſterom bi ſze mi mogli zvelicsati KŠ 1754, 2b; poſztavo je je na ſzrejdi med nyimi KŠ 1771, 58
3. za izražanje medsebojnega odnosa: Liki ſzvéczi med ſzebov obcſino májo KŠ 1754, 137; Oni ſzo ſze pa ſtükali med ſzobom govorécsi KŠ 1771, 53; To zmo'znoſzt nyegovo Szká'ze nyega delo Med ſzvêta národmi BRM 1823, 101; Goszpodüj med nepriátelmi tvojimi TA 1848, 93; Med poszlavci najsztarêsi na predszednika meszto sztopécsi AI 1875, kaz. br. 1; gda vu Kri'sanyi vſzáko med tejmi Bo'sánſzkimi Perſonami imenüje KMK 1780, 8
4. za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja: ki ſze zdai med ſitkom ino ſzmertiom vertj (boji) SM 1747, 63; Med Bo'zov szlü'zbov BRM 1823, 1
meštríja in meštría -e ž
1. obrt: naj ſze ne zavr'ze naſa meſtrija KŠ 1771, 402; Mestria i tr'sztvo KAJ 1848, VIII; I da je bio priſzpodobne meſtrije, oſztano je pri nyima KŠ 1771, 397; naszelo Saxonce, od sterih bi sze Vogrinje tudi mestrije návcsili KOJ 1848, 28; Na Meſtrio gledoucs je bio [Luka] vrács KŠ 1771, 158; Tejva tühincza ſzta na rázlocsno meſtrijo návcsila KM 1790, 64; kak da bi on vſzo meſtrio gori najſao KM 1796, 10; Lasztivnoimé sze pred mestrio znamenüvajocse obcsinszko imé deva AIN 1876, 11; ino mestrije razvijale szvoje zasztave KOJ 1914, 151
2. umetelnost: ka je bo'zánſztvo priglihno zmeſtrijov vö zrejzanomi kamni KŠ 1771, 397
3. spletka: kaj je Bog Csloveka vu praviczi ſztvoro, ali oni iſcſeio doſzta meſtrie SM 1747, 5; z-szvojov 'senszkinov mestrijov je pri Goszpodi vöszpelala, da szo szi Wladiszláva zvolili KOJ 1848, 69
mèti mám nedov.
1. imeti, izraža, da je kaj osebkova last: Nemam nikai, zkimbi za moie grehe zadoſzta vcsinil SM 1747, 60; Eto más eden gros KAJ 1870, 8; Ako gli on [krščenik] nikaj nejma, Li duso I tejlo KŠ 1754, 263; nájma nejmate pri Ocsi vaſem KŠ 1771, 17; Ivan, je meo odeteo ſzvojo zgomilſzkoga koſzminya KŠ 1771, 9; je alabaſtrom drágoga mazala mejla KŠ 1771, 87; kako dabi ſzám Farar Düſſou meu TF 1715, 5; Naj ſzi má [šatan] ſzvoje blato, Boug je moje bogáſztvo SM 1747, 74
2. izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga: nej je ſzlobodno tebi nyou meti KŠ 1771, 47; ſzvéto piſzmo, kotero pred ſzebom más KŠ 1771, A8b; je potrejbno pomoucs meti SIZ 1807, 5; rázumno ſzrczé mores tak meti BKM 1789, 7; cslovik, ki pod ſzebom mám vitéze KŠ 1771, 25; ino moucs más nyega nazáj vzéti KŠ 1754, 242; Koliko tálov ma katechiſmus TF 1715, 10; Nema pa korenyá vſzebi KŠ 1771, 43; K-brojenyi pa nema vole KAJ 1870, 9; vnoſina ſzvedouk okouli náſz mámo SM 1747, 27; mámo zgovoritela pri Otsi KŠ 1754, 104; ni Apoſtolouv zapouvidi nejmamo KŠ 1754, 214; i vi obcsino máte znami KŠ 1771, 726; máte radi la'zi TA 1848, 4; rezi kastige, vu steroi vſih májo tála SM 1747, 29; kony ino Oszel, steri neimaio razuma SM 1747, 96; ſz. piſzma razkladácske nikaj ſztraslivoga nemajo KŠ 1771, A4a; kai on grehe odpüſzti na stere je Bog doſzehmal poterpleinye mel SM 1747, 17; Kakti je ſzvoje právo vadlüvanye meo KŠ 1754, 11a; [seme] gde je nej melo doſzta zemlé KŠ 1771, 42; Goſzpodne, mej potrplejnye zmenom KŠ 1771, 60; jala ſzerda nemai dobro csiniti vſzeim SM 1747, 88; Poterpleinye meite drága brátja SM 1747, 28; vſze kaigoder mam vu Tvoje roké preporácſam TF 1715, 46; on ma vſza, tebe ma SM 1747, 91; Poglavnik ſzveita oblaſzti neima SM 1747, 79; Goſzpoda i drügi, ſteri nad nami obláſzt májo KŠ 1754, 30; tak ſzo vſzi vküp bili i vſza ſzo meli obcsinſzka KŠ 1771, 340
3. izraža obstajanje osebe, ki je z osebkom v določenem razmerju: ka on nyega lübléni Otsa ſcsé biti i za ſzvojega ſziná meti KŠ 1754, 188; Goſzpodne! da li tebé mám SM 1747, 74; Vidis neimam nikoga, Gdebi mogo ſztán meti SM 1747, 71; ocsa mámo Abraháma KŠ 1771, 9; Csi nikoga ne bom mel, Boug bode moi priátel SM 1747, 74; Dvanájſzet Apoſtolov je meo KŠ 1771, 3 (B2a); pa je meo edno lepo 'zeno AI 1875, kaz. br. 7; Naj mi ſzamo nyega za Bogá mámo KŠ 1754, 13; Nemai drügi Bougov TF 1715, 12; Neimai drügi Bogouv ABC 1725, A4A; Neimai drugi Bogouv SM 1747, 45; nemaj tühi Bogouv KM 1790, 110
4. kaže, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina: Csi britko nenávednoſzt máte vu ſzrcáj vaſſi KŠ 1754, 39
5. izraža lastnost ali stanje osebka: Dáj nam med vörnomi Goſzpon Boug táo meti SŠ 1796, 27; nikakvi haſzen ſztoga nevolna Decza neima TF 1715, 5; ſze te ſztári Ádam vnami má ftáplati KŠ 1754, 191; ete hüdo má vu miszlaj TA 1848, 6; Kak dugo bom britkoszt meo vu szrczi TA 1848, 10; ni doſzta trousta bodemo meli po Kristuſsi SM 1747, 31; kákſi nájem bodete meli KŠ 1771, 17; Materi Czérkvi, naj ſz. Stevana, ſteroga je mejla na zemli raséritela KM 1783, 91
6. izraža lastnost ali značilnost pri osebku: Kaſtiga na nyem lesi, da bi mi mér meli SM 1747, 12; ſteroga imé gori más naznanyeno TF 1715, 9; Bo'za velika ſzkrb, ſtero on má KŠ 1771, A8a; Radoſzt zetoga májo eto KŠ 1754, 220; naj mám 'zitek vekivecsni KŠ 1771, 62
7. izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: more vüzdovu lauloke polositi (djati) akoie kſzebi csé meti SM 1747, 96; dobro csinite, kai na nyou paſzko máte SM 1747, 25; Meo bo zmenov potrplejnye KŠ 1754, 269; haſzek bode eto delo melo KŠ 1771, A7b; Farizeuſke ſzo pa tanács meli prouti nyemi KŠ 1771, 38
8. morati: Te drüge [pesmi] ſze ti pa ſzame ká'zejo, gda je más naprevzeti BRM 1823, II; Kak sze má dr'zati cslovek vu pajdástvi KOJ 1833, XV; kágda mámo mi naſſ ſitek ravnati TF 1715, 12; vszi lidjé májo gori ſztánoti KM 1783, 16; gde bi ſze meo Kriſztus poroditi KŠ 1771, 7; gda bi ſze meli bujti, i jaſz ſzam pravo na nyé ſentenczio KŠ 1771, 421; Záto v dvojnoſzt nejmamo ſzpádnoti SŠ 1796, 7; Nejmate ſze ſztraſiti BKM 1789, 22
mèti se mám se izraža, da je osebek v stanju, kot ga nakazuje določilo: i vſze, ki ſzo ſze hüdou meli KŠ 1771, 26
majóuči -a -e imajoč: liki dvej nogej majoucsi ſze vrcsi vu gehenno KŠ 1754, 146; Ár je je vcsio, kiki obláſzt majoucsi KŠ 1771, 24; 'sivi Boug i Cslovik majoucſi právo 'sivo Tejlo KM 1783, 155; v-zoubi szmodko ali pipo majoucsi KOJ 1845, 5; Vu dobri delaj ſzvedouſztvo majoucsa KŠ 1771, 640; érdécse ténke linije za piszanye majoucsa KOJ 1845, 6; Bivol od vola šürkejše telo majoča stvár AI 1878, 15; I vidoucsi edno figovo drejvo ouzdalecs majoucse liſztye KŠ 1771, 137; Ár je Bo'za rejcs oſztrejſa od vſzákoga zobej ſztráni oſztrcz majoucsega mecsa KŠ 1771, 677; i ercsé tomi csloveki poſzejhnyno rokou majoucsemi KŠ 1771, 109; csi vu korénszkom verbumi vecs szillab vu szebi majoucsemi, litera l prebiva KOJ 1833, 80; ár to edno csér majoucso ſzo popadnoli SIZ 1807, 42; vſze ſztvári zemelſzke ſtiri nogé majoucse KŠ 1771, 372; kotrige, 'ſile, i csütejnya majoucse velike, i mále ſztvári KM 1796, 5; na priglihnoſzt obráza ſzkvarjenoga csloveka i letajoucsi i csetvéronoug majoucsi i lazécsi ſztvári KŠ 1771, 448; kaj ſzi kmo'zom nepreokro'zenyé majoucsim notri ſou KŠ 1771, 375
mlàka -e ž
1. mlaka: je vido vu ednoj mlaki ſzuncza kejp KM 1790, 38; pren. ſzta vr'zena obá dvá vu 'zveplom gorécsega ognya mlako KŠ 1771, 802; Nyih táo bode vmlaki zognyom KŠ 1754, 75
2. jezero: A tó, mlaka AIN 1876, 11; Jedinszke oszobe, tekócsevodé i mlák imé je vsze lasztivnoimé AIN 1876, 10
naglèdnoti -em dov. ogledati si: Simon je prepovidávao: kakda je oprvics Boug nagledno vzéti ſzebi zpoganov lüſztvo na imé ſzvoje KŠ 1771, 389
náime tudi nájme prisl.
1. namreč, izraža dopol-njevanje, pojasnjevanje prej povedanega: Koliko tálov má molitev Dva naime TF 1715, 26; okornoſzt k-Bougi naime pa, gda ſze koga bole bojimo KŠ 1754, 9; gda je nyega oszlôbodo z rok nepriátelov, naime z rok Saula TA 1848, 12; Bê'zi naime pred radosztjov KAJ 1848, 250
2. v vezniški rabi za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega: vu Czirkvi delajo, naime gda greisnike vönka zapréjo TF 1715, 35; od mojega detinſztva malü, naime pak záto, kai ſzi TF 1715, 46; do etoga csasza, naime pa zato, kai szi ABC 1725, A5b; za tvoio moko, kteri ſzi na ime teda imel SM 1747, 59; Ár ſzem na eto na ime váſz vucso SM 1747, 13
najlübéznejši -a -e prid. najljubeznivejši, najljubši: ár je Otsino imé med vſzejmi naj lübéznejse KŠ 1754, 153
nanizávati se -am se nedov. priklanjati se: nanizávo sze naprê, nazáj AI 1875, br. 2, 7; ſznopje kak da bi ſze nanizávalo mojim ſznopom KM 1796, 24; Na Bo'ze imé ſzo ſze pa nej ſzamo vu ſztárom zakoni nanizávali KŠ 1754, 149
napísati -píšem dov. napisati: Moj'zes je dopüſzto liſzt razlocsnyá napiſzati KŠ 1771, 133; liſzti, ſteroga je korintus varaſánczom napiſzau TF 1715, 3; Napiſzao je pa i titulus Pilátus KŠ 1771, 329; ka je na táblo pred nyé napisao BJ 1886, 3
napísani -a -o napisan: Bio je pa napiſzek napiſzani obr nyega KŠ 1771, 252; imajoucsi imé napiſzano KŠ 1771, 801; szta lutherove povedke taki odgovorila v-napiszanih knigaj KOJ 1845, 56; pren. ka bi napiszani prouti nám du'sni liszt na kri'snom drejvi doli zbriszao KM 1783, 104
naznánjeni -a -o prid. naznanjen, omenjen: Tou ti ſelej, ſteroga Imé gori más naznanyeno TF 1715, 9
nazviščávati -am nedov. oznanjati: Düjh ne dá nazviſcsávati KŠ 1771, 391; ár ovo nazviſcsávam vám veliko radoſzt KŠ 1771, 168; Gori ſztanenyé nazviſcsáva KŠ 1771, 263; ka ſzta lüſztvo vcsila i nazvicsávala vu Jezuſovom iméni KŠ 1771, 350; ki ſzo od nyih nazviscsávali KŠ 1771, 757; nego vám ocsiveſzno bodem od Ocsé nazviscsávao KŠ 1771, 321; bej'zale ſzo nazviſcsávat vucsenikom nyegovim KŠ 1771, 98; ti pa idoucsi nazviſcsávaj králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 201; i nazviscsávaj dén, i noucs, neszkoncsano nyegovo dobrouto KM 1783, 159
nazviščávati se -am se oznanjati se: i naj ſze nazviſcsáva imé moje po vſzoj zemli KŠ 1771, 468
nazviščavajóuči -a -e oznanjajoč: Naj Evangyeliom nazviſcsávajoucsi zobſztom nazviſcsávam Evangyeliom KŠ 1771, 507; Gdabi pa vörvali Filipi nazvicsávajoucsemi Evangyeliomi od králeſztva Bo'zega KŠ 1771, 365; Paveo pa i Barnabás ſzta ſze zdr'zala vu Antiochii vucsécsa i nazviſcsávajoucsa rejcs Goſzpodnovo KŠ 1771, 390; sli ſzo okouli po veſznicaj nazviſcsávajoucsi Evangyeliom KŠ 1771, 197; kak lejpe ſzo nogé ti nazviſcsávajoucsi mér KŠ 1771, 471
nazviščávani -a -o oznanjan: Gda ſzo pa zvedili, ka je i vu Berei nazviſcsávana od Pavla rejcs Bo'za KŠ 1771, 395; kim je nej bilou nazviscsávano od nyega, vidili ga bodo KŠ 1771, 483
néba -e ž
1. nebo, navidezno usločena ploskev nad obzorjem: Coelum Néba KMS 1780, A7; Néba Ég KM 1790, 92(a); More ſze li néba ſzpráhom Vjedinati KŠ 1754, 258; dokecskoli ne prejde néba i Zémla KŠ 1771, 14; ár je néba vedra KAJ 1870, 133; kâ je néba sziva KAJ 1870, 133, 31; znébe doli leti TF 1715, 38; Sztvoritel nébe ABC 1725, A5a; je Bog ſztvoro Nébo, Zemlo SM 1747, 3; zglednovſi ſze vnébo hválo je dáo KŠ 1771, 48; Nébo, zemlo vſza KM 1796, 3; naj vláda na .. ino pod Nébov letocſimi Fticſmi SM 1747, 4; V-tejh szo sze pod goulov nébov kotali KOJ 1848, 6
2. nebesa: ſztvoriteli Nébe SM 1747, 44; Szkázo ſze je pa nyemi angyeo od nébe KŠ 1771, 247; Blagoſzlovlen Boug Nébe BKM 1789, 7; Dönok mi néba oſztáne, Csi li nebéſa dobim SM 1747, 74; puna je Néba, i zemla dike nyegove KM 1790, 111; vneſenoga notri do trétye nébe KŠ 1771, 550; ſztvoriteli Nébe, i zémle KMK 1780, 8; ki ſzi Nébe, zemle Goſzpôd BRM 1823, 2; gde bom z-seregmi nébe Bôga zvisávao KAJ 1848, 4; Greihje vnébo proti Bougi kricſécſi TF 1715, 5; kteri je od vâſz gori vNébo vzét SM 1747, 15; po Kriſztuſovom vnébo zaſztoplenyej KŠ 1771, 337; Boug je ſztvouro Nébo, i zemlou KMK 1780, 9; Ki je vnébo zaſztoupo BKM 1789, 8; Na Kriſztusovoga v-nébo zaſztoplênya dén BRM 1823, V; Gda vidim nébo TA 1848, 7; Boidi volja Tvoja kako vnébi taki na zemli TF 1715, 25; kako vnébi, tak i na zemli ABC 1725, A4b; kako vu nébi, tak i na zemli SM 1747, 44; kako vnébi, tak i na zemli KŠ 1754, 161; Szprávlajte ſzi pa kincse vu nébi KŠ 1771, 19; Blagoszlovleni ſzi ti Goszpodne na Nébi, i na zemli KM 1783, 4; Ki ſzo vnébi, i na zemli BKM 1789, 5; Vera ino pobo'znoſzto Dá v-nébi odicsenoſzt BRM 1823, 5; Goszpodna thron je na nébi TA 1848, 9; Nemai drügi Bogov nego kteri lada znebom ino zemlom SM 1747, 87; zhüdimi Dühmi pod Nébov SM 1747, 27; je nej dáno drügo imé pod nébov med lidmi KŠ 1754, 2b
3. pregrada med ustno in nosno votlino: Naj sze zgrábi jezik moj k nébi mojoj TA 1848, 112
neháti -ám dov.
1. pustiti: ar ga neſcſe Bog brezi kastige nehati, steri godi nyegovo ſzvéto Imé za obſztom jemlé vu ſzvoja vüſzta SM 1747, 45; náſz vcsi, ka mámo csiniti i ka neháti KŠ 1754, 6; Leihko vſze ta drüga nehám SM 1747, 74; Ne nehá Goſzpoud brezi kaſtige onoga KŠ 1754, 21; Boug, ſteri váſz ne nehá (dopiſzti) ſzkü'závati viſſe premoucſi KŠ 1754, 174; tu nehámo eden ſtertinyak vina SIZ 1807, 6; nà tom bojdte, da edno dejte ne neháte brezi ſtenyá BKM 1789, 6b; Jezus! Ne neháj me eti du'ze KŠ 1754, 275; Nehájte, naj vküp raſzté obouje do 'zétve KŠ 1771, 44; néháo ſzam dvej pécsi krüha SIZ 1807, 22; Tou je na bougsi czait nehál SM 1747, 73; ali svojga pasa domá nehao AI 1878, 8; pren. ſzo ſztopájov ſzvoje gyedrnoſzti nej neháli KŠ 1754 (SM 1747), 3b
2. zapustiti: ne oſztávim te, ni ne nehám te KŠ 1754, 167; Sztrti düjh, koga ſzi ti neháo KŠ 1754, 254; Sztejm je nám példo neháo KŠ 1754, 108
3. opustiti: ſtero cslovik doprneſzé, ali to dobro nehá KŠ 1754, 72
4. prepustiti se, izročiti se komu: Jaſz na Bogá nehám, nai csini, kak zná SM 1747, 72; Tak nehám vſze na nyega SM 1747, 74; Jaſz na Bogá nehám, naj cſini BKM 1789, 165; grejsnika, gda ſze czilou na Kriſztuſa nehá i zapiſzti KŠ 1754, 78; Neháj na Goſzpodna tvojo pout KŠ 1754, 15; Dabi ſze té návuk .. nebi ga na nyé neháo KŠ 1754, 203
5. omagati: da vivu vaſsih miſzli trüdni nepoſztánete ino neneháte (nemenkáte) SM 1747, 28
nehávši -a -e ko je zapustil, dal: Kriſztus vám priliko nehávſzi, naj KŠ 1754, 107
neháni -a -o puščen, zapuščen: Dönok ſzem ja Nej vido vu teskoucsi Pravicsnoga Nehánoga KŠ 1754, 253; Dönok ſzem ja Nej vido vu teskoucsi Pravicsnoga Nehánoga BKM 1789, 198
nevèrnost tudi nevö̀rnost -i ž nevernost: Jeli nevernoſzt nyihova Bo'zo vernoſzt na nikoj ſzprávi KŠ 1771, 452; Tou je nasa zla nevernoſzt, Zaſzlü'zila BKM 1789, 2; Ár szi ti ne Bog, komi bi sze nevernoszt dopádnola TA 1848, 5; pride ſzrditoſzt Bo'za na ſzini nevernoſzti KŠ 1771, 583; 'Zidovſzke nevernoſzti zrok KŠ 1771, 306; Vari náſz od nevernoſzti BKM 1789, 143; boj na pomoucs mojoj nevernoſzti KŠ 1771, 130; Nepodaj ſze nevernoſzti BRM 1823, 3; i na oucsi nyim je metao nyihovo nevernoſzt KŠ 1771, 155; da ti ne zgines vutoi nevernoſzti SM 1747, 82; ſteri bi ſze veſzelio vu nevernoſzti KŠ 1754, 70; liki ſzi nevörvanoga Tomáſa vu nyegovoj nevernoſzti nej niháo KŠ 1771, 843; Da ti ne zgines vtvojoj nevernoſzti BKM 1789, 257; Niti je nej dvojio znevernoſztyom vu obecsányi Bo'zem KŠ 1771, 456; Nevörnoſzt je velika na ſzvejti BKM 1789, 132; za volo nevörnoſzti vaſe KŠ 1771, 57; Oſztavimo vſzáko nevörnoſzt BKM 1789, 112; ali kakoli ſze vnevörnoſzti zgodi KŠ 1771, 445; Naj ſze nyegovo preſzvéto Imé niti po nevörnoſzti ne oſzkruni KMK 1780, 27; Sz-trdnom nevörnoſztjom na prej te tü nájdo SŠ 1796, 81
neznáni -a -o prid. neznan: Nas bli'znyi je tak vſzáki cslovik znáni i neznáni KŠ 1754, 28; Tvoje ſzmrti vöro vidis oh kak je ne-znána SŠ 1796, 54; koga imé je neznano KŠ 1771, 434; Ar je neznano knám priſeſztye BKM 1789, 395; ka sze bojazlivim lüdém hitro neznáno zdi KOJ 1845, 100; oltár, na kom je piſzano: neznanomi Bougi KŠ 1771, 396; Ovo morem pojti po neznánoj pouti SŠ 1796, 110; Liki neznani, i dönok znáni KŠ 1771, 539; szin neznani roditelov dête BJ 1886, 34; 'sao mi je za vsze moje grejhe znáne, i neznáne KM 1783, 164
niháti -ám dov.
1. pustiti, prepustiti: ártiga neſche Boug brezi kaſtige niháti, ſteri goder nyegovo ſzvéto imé jemlés uu tvoja vüſzta TF 1715, 13; brezi kastige niháti ABC 1725, A4a; ſteri bi zapovidávao, ka nám je csiniti ali niháti KŠ 1771, 435; Mér nihám vám KŠ 1771, 315; je Jezus erkao nyemi: niháj zdaj KŠ 1771, 10; niháj zdaj KM 1796, 95; Niháj, niháj BKM 1789, 454; Nihájte je: ſzlejpi voji ſzo ti ſzlejpi KŠ 1771, 50; Náj’te mô'ze devojke AIP 1876, br. 1, 1; ſztáre peſzmi ſzem navéksi tao, na meſzti nihao BKM 1789, 4b; Jaſz ſzam vám példi nihao KŠ 1771, 18; Csi szi ga gli malo ménsega nihao od angelov TA 1848, 7; I niháo je je, i odiſao je KŠ 1771, 53; za volo mirovcsine je niháo na Lota, naj bi ſzi meſzto odebrao KM 1796, 16; szvojim Magyarom je tudi malo pokoja niháo KOJ 1848, 9; I dotekno ſze je nyé roké, i nihála jo je tréslika KŠ 1771, 25; ino ſzmo tá niháli otrocsjo ſálo TF 1715, 8
2. zapustiti: Nihá je Judeo, i odiſao je páli vu Galileo KŠ 1771, 274
niháti se -ám se
1. pustiti se, prepustiti se: Ovo nihá ſze vám hi'za vaſa püſzta KŠ 1771, 78; Pregányamo ſze, ali ne nihámo ſze KŠ 1771, 535
2. prepustiti se komu, zanesti se na koga: Jaſz ſzam ſze nihao na Bogá BKM 1789, 409; Nihám ſze veſz na tébe BKM 1789, 404; Jaſz ſzam ſze niháo na Bogá SŠ 1796, 142; Na Bo'zo volo nihájmo ſze BRM 1823, 131
nihávši -a -e ko je pustil: Teda, nihávſi to lüſztvo, ſou je vu hi'zo Jezus KŠ 1771, 45; da na sztoli nihávsi ostijo KOJ 1914, 150
niháni -a -o puščen, prepuščen: i niháni je Jezus ſzám i ta 'zena KŠ 1771, 292; Stera je pa zaiſztino vdovicza i ſzáma nihána KŠ 1771, 640; Bocskai Stevani je pa niháno Erdélszko KOJ 1848, 87; Dovicze i ſziroute, Ki ſzo li na te niháni BKM 1789, 294; Naj vecs nej cslovecsim 'zelám, nego Bo'zoj vouli to niháno vu tejli vrejmen 'zivé KŠ 1771, 710
njègov -a -o svoj. zaim.
1. njegov, izraža svojino bitja, osebe ali stvari: nyagov AIN 1876, 34; i bej'sao je 's-nyim i nyegov kony KM 1790, 18; obráz nyegov gléda na tô, ka je prav TA 1848, 9; i špikasti njegov nos ne samo dobro vohalo AI 1878, 10; ino nyegovo králeſztvo knám priti bránio TF 1715, 28; Ne poſelei ani nikaj kaje nyegovo TF 1715, 17; naſſega bliſnyega, ali ſivincseta nyegovoga od nyega ne odtühili TF 1715, 17; vö je vr'ze i 'znyegovoga trbüha je vö zgoni KŠ 1754, 51; kako i ſnyegovoga ſzvétoga Teila SM 1747, 39; Csüti dás nyegov glász KAJ 1848, 5; na nyegovo nebeszko odicseno tejlo i krv KŠ 1754, 8a; nyegovo hi'so je povéksao SIZ 1807, 4; ka ſzo nyegovo tejlo kſzebi doubili KŠ 1771, 101; Ki nyegovo rojſztvo csüje BKM 1789, 20; Nyegovo mrtvo tejlo ſzlüſio nyemi vu nyegovom Templomi SM 1747, 31; tam ſzidi na deſzniczi nyegovoi TF 1715, 22; mámo mi Odküplenye po nygovoi kervi SM 1747, 21; vnyegovom ſzerczi ſzvéti Duh zdisse SM 1747, 82; polei mojo duſno ſzpoznanye ſnyegovov kervjov SM 1747, 49; Sz. Düjh, ka ſze nyegovi vüſzt Düjh zové KŠ 1754, 123; vsza szo rôk nyegovi delo KAJ 1848, 6; Boug je vſze podvrgao pod nogé nyegove Kriſztusa KŠ 1754, 131; Duso preporácsaj v-nyeg’ve roké SŠ 1796, 11; Zide vám zdrávje pod perotájh nyegovi SŠ 1796, 23
2. izraža splošno pripadnost temu bitju, osebi: Nyegov czio je pokázati, ka je KŠ 1771, 102; I vo je ziſao gláſz nyegov vu vſzo Sirio KŠ 1771, 12; Nyegov be'zaj je od Ocsé Do pekla BKM 1789, 20; Toje nyegova vola TF 1715, 28; ino nyegova miloscha oſztane vekivekoma ABC 1725, A6a; ino nyegova vöra opomina KŠ 1754, 41; Jeli sze je vsza nyegva miloszcsa zmenkala TA 1848, 61; Rú'zna je tu nyegva hodba KAJ 1848, 105; ár njegova moč je v prednji tacaj AI 1878, 10; Ka nam valá nyegvo trplejnye BKM 1789, 259; gda sze bode nyegovo imé stelo KOJ 1845, 8; Odkud znás .. Snyegovoga ſzvétoga Evangelioma TF 1715, 39; nyegova iména zamán neſzpomeni SM 1747, 88; Czio nyegovoga piſzanya je pokázati KŠ 1771, 3 (B2a); naj sze i nyegovoga Jezika navcsimo KOJ 1833, X; ino radi pouleg nyegove zapoveidi hodimo TF 1715, 18; i vudnye od nyegove právde ſze ſzpomina SM 1747, 92; ka je 'znyegove rejcſi nasztavleni KŠ 1754, 7a; Ár je dobro nyegovomi iméni popejvati BKM 1789, 8; Na nyegovo priſeſzno Diko SM 1747, 37; ali nyegovo moucs zataijo KŠ 1754, 20; Recs nyegovo bogajte BRM 1823, 8; stero je melo nyegovo besznoucso szpoznati KOJ 1848, 4; tudi njegovo reč dobro pozna AI 1878, 8; Na nyegovo rejcs ſze nakleknemo SŠ 1796, 8; vſze nyegovo preſztoplenyé na dobro tolmacſili TF 1715, 16; nyegovo ſzrecso naprej pomága SIZ 1807, 7; To zmo'znoſzt nyegovo szká'ze BRM 1823, 10; Dabi mi vnyegovom králeſztvi 'ziveli KŠ 1754, 119; ſzem vu nyegovom iméni okerſchen TF 1715, 10; ár vu nyegovom miri vass mir bode KOJ 1833, VII; ka ſze vu nyegovoj ſz. rejcsi od nyega právi KŠ 1754, 16; sze naj po nyagovoj 'zeli delo oprávi AIN 1876, 63; 'znyegovim ſztvorjejnyem neſzpodobno 'ziveti KŠ 1754, 19; inoje ſnyegovov ſzvétov recsjov vküper zvézana TF 1715, 31; Žnyegovov pomočjov je lehko vse BJ 1886, 3
3. izraža sorodstveno ali družbeno razmerje: záto kaibi jaſz nyegov laſztivni biu TF 1715, 22; nas odkupitel nyegov drági ſzin Bog SM 1747, 84; Nyegov ſereg je máli KŠ 1754, 11b; I ozdravo je ſzluga nyegov KŠ 1771, 25; Nyegov brat je knyemi kricsao KM 1790, 20; kakti nyegov pomocsnik SIZ 1807, 10; nyegovoga národa ino 'slájhte z-ednov vejkov je naplodo SIZ 1807, 4; Ne poſelei ni ſzlusbenicze nyegove TF 1715, 17; Dika nyegovomo ſzino SM 1747, 67; Dika nyegovomi ſzini BKM 1789, 20; Tebi Sini nyegovomi BRM 1823, 2; lüsztvo nyegovomi szini Zoltáni vernoszt priszégne KOJ 1848, 8; proti Krisztusi nyegvomi TA 1848, 3; vzéo je to dejte, i mater nyegovo KŠ 1771, 8; uu ſzinki nyegovom jedinom TF 1715, 22; vorjem Vu Jesussi Kristussi, ſzini nyegovom SM 1747, 44; jedinom nyegovom Szini KMK 1780, 7; i naſse tüvárostvo nai bode z-Oczom, ino ſnyegovim ſzinom SM 1747, 19; zMáriom materjom nyegovom KŠ 1771, 7; kaiſzmo mi nyegovi laſztivni ſzinovje TF 1715, 26; ino ſzmo nyegovi nepriátelje KŠ 1754, 37; priſztoupili ſzo knyemi vucseniczke nyegovi KŠ 1771, 13; ka ga njegovi neprijáteli ne morejo prijéti AI 1878, 10; je on gucſo nyegovim ſzinkom BKM 1789, 17; je pa poroudo brate nyegove KŠ 1771, 5; od koga bole dománye nyegove KŠ 1771, 33; i po nyegovi Apoſztoláj po vſzem ſzvejti prejdgano KŠ 1754, 9b; Med drügimi nyegovimi vnükmi vrejden je ſzpominanya KM 1796, 10
4. izraža izhajanje od bitja ali stvari: drejvo dobro, i ſzád nyegov dober KŠ 1771, 40; i ſzpoberéjo ſzkráleſztva nyegovoga vſze ſzpáke KŠ 1771, 45; poganye morejo prêdti z zemlé nyegove TA 1848, 9; Tejlo pa nyegovoj materi zemli SŠ 1796, 6; Ár ſzmo vidili nyegovo zvejzdo KŠ 1771, 7; ino vnyegovom Orſzági TF 1715, 22; Hválte Goſzpodna nyegovi angyelje KŠ 1754, 94; kak ſzo nezgrüntane poti nyegove KŠ 1754, 88; ár on zvelicsa lüſztvo ſzvoje od grejhov nyegovi KŠ 1771, 6; ino pouleg nyegovi zapouvidi ravnajmo KŠ 1771, 68; vſteri je náj vecs csud nyegovi vcsinyeno KŠ 1771, 36; i nigdár ſze ne ſzpozábi 's-nyegovi dárov KM 1783, 4; bode zadovolnoſzt za nyegove grejhe SM 1747, 61; ſteri nyegove zapóveidi preſztoupajo TF 1715, 18; nyegove naj bougse ricsi preobrácsamo KŠ 1754, 56; rávne cſinte ſzteze nyegove KŠ 1771, 9; i na nyegove áldove ſze je nej zgledno KM 1796, 8; i po nyegovi ranai ſzmo mi zvrácſeni SM 1747, 12; naj nyega naſzledüjete vu ſztopáji nyegovi KŠ 1754, 107; fticze ſzi gnejzda naprávlajo na vejkaj nyegovi KŠ 1771, 44; i vu vſzej krajinai nyegovi KŠ 1771, 8; ino pod nyegovimi perotami ABC 1725, A7a; ino ksivlényem ſnyegovimi dármi SM 1747, 19; Niki pred nyegovimi mecsi szpovújdejo KOJ 1848, 4
njègov -a -o sam. njegov: zná Goſzpoud, ſteri ſzo nyegovi KŠ 1754, 130; pomágajmo, da ſze vſza nyegova obdr'zijo KŠ 1754, 59; i nyegove naprej vzemem BKM 1789, 8b
nosìti nòsim nedov.
1. nositi, držati kaj težjega in hoditi: nej ti je ſzlobodno noſziti poſztelo KŠ 1771, 279; trnavo korouno na ſz. glávi noſzo KŠ 1754, 237; ſzo vnouge bete'snike k-nyim noſzili KM 1796, 119
2. v zvezi s paska, skrb skrbeti za koga, kaj: kak má na czejlo gmajno ſzkrb noſziti KŠ 1771, 632; máte na posteni 'sitek poszebno szkrb nosziti KOJ 1845, 89; On na mé ſzkrb noſzi SM 1747, 72; Donok na vörne ſzkrb noſzi SŠ 1796, 4; vörno ſzkrb noſzi na nyo SIZ 1807, 9; Bog na vse skerb nosi BJ 1886, 45; otſinſzko ſzkrb noſzio KŠ 1754, 31; noſzi ti paſzko SM 1747, 82; noſzi i denésnyi dén ſzkrb na náſz KŠ 1754, 224; Noſzi paſzko ti na ſzina BKM 1789, 69; ſzo na nyega vörno ſzkrb noſzili KM 1790, 58
3. izraža, da je pri osebku kaj kot oblačilo, oprava: Kakda more mou'z glavou nosziti KŠ 1771, 511; ſteroga ſoulinczov ſzam nej vrejden noſziti KŠ 1771, 10; ki ſzvetli gvant noſzi KŠ 1771, 747; ki mejhko odeteo noſzijo KŠ 1771, 35; i gizdav gvant noſzimo KŠ 1754, 43; Csi ſze ſzpravedno noſzimo KŠ 1754, 43; kak sze drügi noszijo KOJ 1845, 38
4. imeti: recsi, stere na konczi litero d, i, z, j, noszijo KOJ 1833, 27
5. izraža stanje, kot ga določa samostalnik: ar ti bo tesko noſziti tou breme SM 1747, 82; Právde járem .. ni mi ga noſziti nemremo KŠ 1754, 68; kri'z mirovno noſziti KŠ 1754, 12b; Jezuſa vu mojem tejli noſzim KŠ 1771, 570; kteri toga ſzveita greihe noſzi SM 1747, 12; steroga nájménsi táo toga celoga imé noszi, dp. tej (mléko) AIN 1876, 10; oni Kriſztusevo cséſzt noſzijo KŠ 1754, 218; Zvolnim ſzerczom bom noſzo, li povéksai mi vöro SM 1747, 71; I, kikoli ne bo noſzo kri'z ſzvoj KŠ 1771, 220; Ne noſzte mosnyé, ni turbo KŠ 1771, 202; i zkou'ze pojáſz je noſzo KŠ 1771, 103; da ſzo na te nemocsne noſzili faczalejge KŠ 1771, 401; Nede on popovsztva noszo KAJ 1870, 6; On je grehov plácſo vzél, ino je noſzo SM 1747, 12; betege naſe je on noſzo KŠ 1771, 26; steri nyemi je ne telko haszka noszo KAJ 1870, 91; ki ſzmo noſzili czejloga dnéva bremen KŠ 1771, 65; Kris enkrát zakaj bi ne noſzo KŠ 1754, 263; ſzmrt Vſze nász ednáko v-grob noſzi BKM 1789, 410
6. imeti plod v telesu: blá'zene ſzo one utrobe, ſtere ſzo tebé noſzile KŠ 1771, 208
noséči -a -e noseč:
1. ki kaj drži in hodi: Vo je ſou záto Jezus noſzécsi trnavo Korouno KŠ 1771, 328; I prisli ſzo knyemi z-Bo'zim 'zlakom vdárjenoga noſzécsi KŠ 1771, 106
2. ki ima na sebi kaj kot obleko ali okras: ti bogáti vnogo szrebra i zláta noszécsi AI 1875, kaz. br. 1
3. ki ohranja, vzdržuje: na náſz paſzko noſzécsi KŠ 1754, 30; Ki bodoucsi bliſzk dike noſzécsi vſza zricsjouv zmo'znoſzti ſzvoje KŠ 1771, 672
4. ki daje sad, plod: od zgora dávajoucsi nám vrejemna ſzád noſzécsa KŠ 1771, 386
5. ki ima v telesu plod: nájdena je noſzécsa zDühá ſzvétoga KŠ 1771, 5; Dabi noſzécsa poſztála BKM 1789, 25; pride liki bolezen na noſzécso 'zeno KŠ 1771, 621; i da jo noszécso nebi mogao na sinyek ovesziti KOJ 1845, 65; V-utrobi ſzád noſzécsi 'zen peſzem BRM 1823, VIII; Noszécsi 'zén KAJ 1848, VIII; Jaj pa tim noſzécsam i na dájajoucsam KŠ 1771, 80; Jaj pa tim noſzécsim KŠ 1771, 243
nosévši -a -e noseč: 25 let noszévsi püspekszko plemenitoszt AI 1875, kaz. br. 8
Núma -e m Numa, osebno ime: Numma ABC 1725, A3b
òbčinski -a -o prid.
1. splošen: Sz. Petra apostola prvi obcsinsziki liszt KŠ 1771, 699; Obcsinſzka Vöra je pa eta KM 1783, 12; Obcsinſzka lübézen BRM 1823, VII; Obcsinszka pri grobi KOJ 1845, 13; Obcsinſzko káranye KŠ 1771, 564; Obcsinſzko Bo'ze dobrocsinênye BRM 1823, I; vcsenyé vogrszkoga Jezika, kakti edno tákse obcsinszko potrejbno delo KOJ 1833, III; sze je zdaj obcsinszko 'selejnye pobüdilo KOJ 1848, 7; Tituſi laſztivnomi ſzini pouleg obcsinſzke vöre KŠ 1771, 657; vu právom Krsztsánszke Obcſinszke Vöre Vadlüvanyi KM 1783, 111; Ár je popejvanye eden veliki tao obcſinszke Bo'ze ſzlü'zbe BKM 1789, 6; Poleg obcſinſzkoga Vadlüványa SM 1747, 11; Vszákoga Národa kakti obcsinszkoga Tiváristva napinyávanye KOJ 1833, IX; ove sztáre pápinszke návade do obcsinszkoga Cérkvenoga szpráviscsa KOJ 1845, 64; tam sze je králeszka rêcs za obcsinszkoga razserjüvanye razglászila AI 1875, kaz. br. 2; Jaſz vörjem vu Mater Czérkev .. obcſzinſzko SM 1747, 43; vu bratinſzkoj lübézni pa obcsinſzko lübéznoſzt KŠ 1771, 717; ſtero ſz. Hieronymus pa za obcſinſzko zové KŠ 1771, A5a; naj moli obcsinſzko ſzpouvid etak KMK 1780, 78; Za obcsinszko poszküsbo priporácsam peszmi KOJ 1845, 5; i tak vsizamá obcsinszko Dobro naprejpomágamo KOJ 1833, X; stero je Boug pravo po obcsinszkom potopi KOJ 1833, VIII; Vu obcsinszkoj nevouli BKM 1789, 337; Od zobcſinſzkim dugoványem 'zivlejnya KŠ 1771, 499; Katekizmus, tak ſze zové zobcsinſzkim tálom i kni'zicza KMK 1780, A2 (3); liki lidjé ſtimajo z-obcſinſzkim tálom KM 1790, 78; Rázlocsni obcsinszki vdárczi KAJ 1848, VIII; za odvrnênye obcsinſzki nevôl BRM 1823, IX; obcsinſzkim A'ziánſzkim gmajnam KŠ 1771, 725; Vu obcsinſzki nevolaj BRM 1823, IX
2. navaden, nečist: kaj ſzi niki zvucsenikov nyegovi zobcsinſzkimi rokami (tou je, znemujvanimi) krüh jeli KŠ 1771, 122
3. občinski, mestni: Nego što se pašči svoje silje pri občinskoj orsáčkoj drüžbi zagvüšati BJ 1886, 32; Zobcſinſzkim Zákonom gledocs na nyegovo A.) ſztálnoſzt SM 1747, 33; i djáli ſzo je vu obcsinſzko temniczo KŠ 1771, 355
4. občen: Obcsinszki nomen, szteri sze sika na vszákse ednoga Plémena dugoványe KOJ 1833, 15; Obcsinszko imé znamenuje AIN 1876, 10; sze meszto znamenüvajôcse obcsinszko imé dêva AIN 1876, 11
òbčinski -a -o sam.
1. skupni: nego ſzo nyim vſza obcsinſzka bilá KŠ 1771, 353; Teda ſzo vſza obcſinſzka bilá KM 1796, 121; tak ſzo vſzi vküp bili i vſza ſzo meli obcsinſzka KŠ 1771, 340
2. omadeževani: ár ſzam nigdár nej jo kaj obcsinſzkoga i necsiſztoga KŠ 1771, 372
obšálnost -i ž žalitev: Tô je pred Bôgom Bo'ze miloscse obsálnoſzt BRM 1823, 279; ka ſzo vrejdni vcſinyeni za imé Jezuſſovo obſalnoſzt trpeti KM 1796, 120; Vſzigdár ſzo trpeli vnougo obsálnoſzt BKM 1789, 332; Csalarija, jálnoſzt, ino obsalnoſzt SŠ 1796, 70; I vnôgo obsálnoſzt BRM 1823, 156; Daj mi tákso náklonoszt, Stera vszáko obsálnoszt Prenoszi vu mirovnoszti KAJ 1848, 297
òn òna òno os. zaim. on: Ino i on ſzám ſzebé Doiko imenüje TF 1715, 6; On ohládi moio Dusso ABC 1725, A8b; on ma vſza, ki tebe ma SM 1747, 91; i on nyou od náſz gori vzeme KŠ 1754, 135; On nám 'zelej dobro BKM 1789, 10; Ká'ze, kâ je on vszê ocsa KAJ 1848, 3; On čuva na hižo AI 1878, 7; I da ſzte vi nyega roda KM 1783, 234; More prájh 'snyega biti SŠ 1796, 6; idoucſi ſzo ſze 's-nyega oſzmejávali KM 1796, 77; a ki pa 's-nyega nebode pio SIZ 1807, 6; Nyega miloscsa je vnôga BRM 1823, 2; ár sze nyega szrd szkoro pode'zgé TA 1848, 3; Nyega nogé szo tak kuszte KAJ 1870, 93; csi kak naj vecs stevci okol nyaga sztôpijo AIP 1876, br. 1, 2; nej szam sze ga mogao vcsakati KOJ 1833, IIII; Lidjé se ga bojijo AI 1878, 7; protivinſztva nyemi necsini TF 1715, 15; ani ſze nyemi vollya ne ſzpuni ABC 1725, A6a; Krepkoſzt jákoſzt nyemu das SM 1747, 85; Nyemi ſze jaſz podavan SM 1747, 70; Priſztoupmo knyemi ſzprávim ſzrczom KŠ 1754, 136; ſzmerti vrejdnoga je nej vcsinyeno nyemi KŠ 1771, 251; Angyele nyemi ſzlü'sijo KMK 1780, 10; Da ſze dopádne nyemi BKM 1789, 15; Nyemi vſzigdár dvorili bodemo SŠ 1796, 8; tam je prouti nyemi ſztano KM 1796, 9; Nyegov brat je prouti nyemi kricsao KM 1790, 20; ino mojo dobro-volo k-nyemi ſzam rad ſzkázao SIZ 1807, 38; Gda nyemi je táksi trôst dao BRM 1823, 2; Návcso sze je, da nyemi je nej potrejbno KOJ 1845, 4; On iscse tüdi, da nyemi Valentinián nevouscsi KOJ 1848, 3; Aldüj nyemi KAJ 1848, 7; Pride csin nyegov na glavô nyemi TA 1848, 6; Pojbics ga je pomilüvao, tá nyemi je dao eden jedini gros KAJ 1870, 8; na one dnéve sze nyemi plácsa doli potégne AI 1875, kaz. br. 3; Včasi njemi odgovárjajo kokotje AI 1878, 3; Potom nyemi je šteo pregrešnice pokázati BJ 1886, 5; vöruie kerſchenik, damuie zginoti SM 1747, 80; recsmo poſzluſaimo SM 1747, 81; Dao ſzi me ti poſtenyé BKM 1789, 85; Ki bode 's nyega jo, naj mu bou na zdrávje SIZ 1807, 43; kaibi nyega lübili TF 1715, 13; koteri nyega na pomoucs zovéjo ABC 1725, A6a; Nyega zdüſevnimi i telovnimi ocſimi glédali KŠ 1754, 143; i skripali ſzo zobmi na nyega KŠ 1771, 363; Boug je ſztvouro csloveka, naj nyega ſzpozna KMK 1780, 10; Csi vüpanye vnyem máte, Nyega moucs pomága BKM 1789, 10; i tak nyega opüsztiti KOJ 1833, X; miloszt Od nyega má, ki nyega zná postüvati KAJ 1848, 10; kak zászlobov obvzemes nyega TA 1848; öt (nyaga) AIN 1876, 33; ino nyega spesničkov dobro zdregao BJ 1886, 5; artiga neſche Boug brezi kaſtige niháti TF 1715, 13; ar ga nesche Bogh brezi kastige niháti ABC 1725, A4a; vu tvoioi ſzerditoſzti ne pokáraiga SM 1747, 63; i moje ocsi bodo ga glédale KŠ 1754, 139; i joukale ſzo ga KŠ 1771, 251; Za ſtero ga hválimo BKM 1789, 17; i vörno ga je pomágala KM 1790, 68; Na ſzmrtnom vrejmeni zovi ga na-pomoucs SŠ 1796, 11; gláva ga naj ne boli SIZ 1807, 6; Csi ga scsém verno ſzlü'ziti, tak mi vſze dá BRM 1823, 316; Steri bi ga i prêk groba Vcsino hüdi duhôv roba KAJ 1848, 3; Pojbics ga je pomilüvao KAJ 1870; naszlejdnye ga strehov pokrije BJ 1886, 6; inoſze vnyem ſzamom vüpali TF 1715, 13; vſzo vüpazen Záto jaſz vnyem poloſim SM 1747, 75; Záto nyega morem lubiti, moliti i vnyem ſze vüpati KŠ 1754, 113; i vörvali ſzo vu nyem vucseniczke nyegovi KŠ 1771, 269; naj vörjete vonom, ſteroga je on poſzlao KŠ 1771, 284; Da bi pri nyem pocſivao BKM 1789, 17; Vſza vnyem mám, ká ſzo vugodna SŠ 1796, 5; gori ſzo zevreli v-nyem csemérje, a teliko KM 1796, 8; Vogrszki národ je vu nyem prebivajoucse národe nej steo pretirati KOJ 1833, X; Ka za bin sze v-nyem nahája KAJ 1848; Na tô je vnyam krv 'zerjáva grátala AI 1875, kaz. br. 7; záto doszta bilô, ki szo pri nyam dáli delati AIP 1876, br. 1, 6; Dvakrat szmo prinyam bili AIN 1876, 32; benne (v-nyam) AIN 1876, 35; pri nyemi AIN 1876, 35; Pri nyem správlajo i obeda BJ 1886, 8; Ti verno ſnyim ſiveu boudes TF 1715, 9; dabiszmo tak pod nyim mogli osztánoti ABC 1725, A7a; csi 'znyim navküp trpimo KŠ 1754, 137; Stera je bila pred nyim vu vſzoj miloscſi BKM 1789, 17; Gda je povſzéd za nyim drkao KM 1790, 20; Záto ſze nej trbej nám nad nyim plakati SŠ 1796, 56; ki ſze naj 's-nyim vu vſzem vjedina SIZ 1807, 7; pod nyim kejp precsiszte Materé bo'se KOJ 1845, 6; povszéd tú'sna püsztina za nyim osztáne KOJ 1848, 4; Nicsesztna je pred nyim vsza zvisenoszt KAJ 1848, 7; Jožeki odpüsto ino se žnyim zméro BJ 1886, 6; ona kako nikákſa moucs TF 1715, 3; ona ſetüie ga te jerlo vzeme SM 1747, 82; Kaj ona Szina bô rodila BRM 1823, 4; I ona obcsüti radoszt i bolezen KAJ 1870, 10; una je ete mile Doike nyé verna ſzlüsba TF 1715, 7; Ki vszákoi ſztvári nyé sivleinye dáva ABC 1725, A6a; Reics Bosja oſztane nyei niſcse nemre proti SM 1747, 79; On pa ercsé nyey KŠ 1771, 117; ino k-nyej ſzvojo lübézen gori je nadigno SIZ 1807, 4; tak sze nyej vidlo, da bi AI 1875, kaz. br. 7; ka je k-nyê dosztavek nê prilo'zen AIN 1876, 12; Kak nejveč njej mogočno sveta spraviti živáti AI 1878, 10; Ercsé ji Jezus KŠ 1771, 268; Za'seni ji: náj prvo ſzvojo právo vöro SIZ 1807, 28; Oh! ti ji daj obszebi Mimo idti KAJ 1848, 372; jáko ji je mrzlo KAJ 1870, 62; ſnyegove ſzvéte ſzmrti ino nyou nazveſcsávati TF 1715, 41; kai na nyou paſzko máte SM 1747, 25; i on nyou od náſz gori vzeme KŠ 1754, 135; Ki drügomi jamo kopa, ſzám v-nyou ſzpádne KM 1790, 18; ino ſzebi nyou podlo'sno vcsinta SIZ 1807, 7; ti donk nyou nezavr'si KOJ 1833, VI; Steri plebánus je ali bode za nyou mou's KOJ 1845, 5; ino se trüdijo za nyou BJ 1886, 11; Kaj Bôg nyô odlôcsi BRM 1823, 10; zavezo mojega kerſzta nego ſzem ono zoucſi vergal SM 1747, 48; radi poſzluſali ino ſzejo jáko vcſili TF 1715, 14; Reics Bosjo ſzlisſimo, na pametjo vzemo SM 1747, 81; i na punitio hocses zdárom SM 1747, 69; ár jo je Kriſztus odküpo KŠ 1754, 129; vö jo potégnovſi i ribicske na brejg KŠ 1771, 46; da jo nyemi z-dobre-voule dájo SIZ 1807, 5; Kak ká bi jo steo odati KAJ 1848, 4; On jamo kopa, i szkopa jo TA 1848, 6; večkrat se proti postávi tistim, ki jo šče kaštigati AI 1878, 9; Bosja Sz. reics, kotera prinyei ſztoy TF 1715, 44; Dabi jaſz zvelicsanye, vu nyei mogel dobiti SM 1747, 68; Vſzah dugoványa ſzo po nyeih vcſinyena SM 1747, 11; i doſztai je, ſteri po nyej hodio KŠ 1754, 143; ka po nyej KŠ 1771, 79; Da v-nyê naidem trôst KAJ 1848, 18; kotera prinyei ino ſzyouv vküper ſztoy TF 1715, 44; radüjo ſze navküp 'znyouv KŠ 1754, 133; ka pod nyouv KŠ 1771, 79; Vsza ſirouka zemla 'znyouv puna je BKM 1789, 2; Ali kak je 's-nyouv gori zvézanov naprej priſao KM 1790, 20; ka szam 'snyouv tvoj haszek pomiszlo KOJ 1833, VI; da bi nyéno szrczé prédnyov v-zibeli bilo AI 1875, kaz. br. 7; vſze tecsáſz, dokecs ſze ono [dete] vmoucs gori vzeme TF 1715, 7; kai da ono hudo vreime pride SM 1747, 27; záto, ár ſze ono z-Bo'sov právdov protivi SIZ 1807, 9; Ono je dête AIN 1876, 15; ſzvéto imé na pomoucs zváli, nyé molili TF 1715, 13; zvelicsanye, nego nam je i dati more KŠ 1754, 110; Vzéli ſzo záto tejlo Jezuſovo i závili ſzo je vprté KŠ 1771, 331; z-lübéznoſztyom tvojom je (srce) zasgi KM 1783, 2; Ona ſzta eden drugomi prouti SM 1747, 26; Naj oniva med ſzebom do ſzmrti 'sivéta KMK 1780, 87; Gda bi pa onedva eſcse gúcsala klüſztvi KŠ 1771, 350; Onedva ſzta pa doli ſztepla prájh z-ſzvoji noug KM 1796, 127; I oneva ſzta prepovedávala KŠ 1771, 257; kaj ſze oneva páli na ovom ſzvejti nájdeta SIZ 1807, 12; gda bi nyidva notri vu oblák sla KŠ 1771, 199; ár nyidva vszigdár vu vno'sinszkom potrebüjeta verbum KOJ 1833, 40; Csi bi nyidva vküpnapregla KAJ 1870, 42; Tam zapazita nyiva lêpo nyivo AIP 1876, br. 10, 7; i nyidva mo'snya je prázna oſztánola KM 1790, 26; Boug blagoſzlovi vu vſzákom nyidva pobo'snom dugoványi SIZ 1807, 6; ár tou selej odnyiva rejcs Bo'sa SIZ 1807, 10; i dáo nyima je imé KŠ 1771, 110; obecsao je nyima navküpe i Odküpitela KM 1796, 8; na keip Bosji ſztvoro je nyidva SM 1747, 4; mo'zá i 'zeno je nyidva ſztvouro KŠ 1754, 95; On je pa kebzüvao na nyidva ſtimajoucsi KŠ 1771, 348; i djála ſzta na nyidva gvant ſzvoj KŠ 1771, 68; i vo ſzo nyidva z-váraſſa vrgli KM 1796, 127; dáo nyiva je oſtariáſi KŠ 1771, 205; poſzlao nyiva je k-Jezuſi govorécſi KŠ 1771, 188; Boug dáj med nyiva právo-csiſzto lubéznoſzt SIZ 1807, 6; Daſze dicsi i nyima navküpe ſzvéti Düh SM 1747, 84; Dika I 'znyima ſzvétomi Dühi BKM 1789, 141; kaibiſze ſztátrau za nyo, a oni pak nei TF 1715, 5; ino koteri teim recſém vörje te dobi kai one obeicſajo TF 1715, 44; ſzvoimi jeziki ſze oni prilizávaio ABC 1725, A7b; one do nyih ne doſzégneio SM 1747, 95; Ár oni ſzonáſz malo vreimena kastigali SM 1747, 30; ár oni escse vſzáki dén potrebüjo grejhov odpuscsanyá KŠ 1754, 133; Proſzili ſzo ga pa oni KŠ 1771, 399; gda szo oni goriposztavili nouve hrame KOJ 1845, 6; Tü szo sze oni namerili KOJ 1848, 7; kak csi bi oni rávno z sziljom i mostom obiljávali TA 1848, 4; greihe vadlüvati, inoſze zſnyih ſzpovedati TF 1715, 35; povoden pride, one do nyih ne doſzégneio SM 1747, 95; zjednim ti stouih obladas SM 1747, 85; ki ſzi temnicze, i ſnyéh nevol oſzlobodil SM 1747, 67; gde onih .. nyega vidlili bodejo KŠ 1754; nad jezero pokoleinya onih, ki mené lübio SM 1747, 46; i maloi je, ſteri jo najdejo KŠ 1754, 143; Szin, ſteri je nyih odpüscsanye zadoubo KŠ 1754, 134; i po pokornoſzti ednoga ji vnougo pravicsni poſztáne KŠ 1754, 119; I tak je Paveo vo ſou ſzpoſzrejd 'znyih KŠ 1771, 397; ſteri bi ſze ji ſtimao biti naj vékſi KŠ 1771, 246; gde ſze kraj vzeme od nyi 'zenin KŠ 1771, 108; Oh keliko ji je ovo noucs vneſſeni KM 1783, 4; Te zmo'zne Je 'znyih sztouczov potégno BKM 1789, 16; je pazo, naj bi nyih ne zbantüvao KM 1790, 36; i nyih tücsavo Goſzpodni áldüvao KM 1796, 8; koncsimár za nyih volo me preosztro nepokastigaj KOJ 1833, VI; Atila je bio nyih náj sztrasnejsi Kráo KOJ 1848, 3; Solé i nyi vrêdnoszt KAJ 1848, VIII; Raztrgajmo nyi vezala TA 1848, 3; vr'zmo z szébe nyih járem TA 1848, 3; Nyi papire je vezár vküpzasio KAJ 1870, 6; Jezus govoreécſi nyim TF 1715, 34; ti nyim dávas hráno ABC 1725, A6a; i zavezek ſzvoi da nyim poznati SM 1747, 94; Kteri ſzo, Jesussa Kristussa gori vzéli, onim je dal moucs SM 1747, 21; Jaſz nyim 'zitek vekivecsni dám KŠ 1754, 144; ka je Boug onim ſzpravo, ſteri nyega lübio KŠ 1754, 142; Ka bode záto nyim csinio te goſzpoud ti goricz KŠ 1771, 239; ne bránte nyim KMK 1780, Ab(2); Ne-dopiſzti on nyim prejti SŠ 1796, 4; pri vcsenyej nyim v-knige pokázali KOJ 1845, 10; Szamo nyim je tüdi Cseszko vkrajpograbo KOJ 1848, 6; Teda nyim bode gúcsao TA 1848, 3; Povêm nyim, i jasz bom pitao KAJ 1870, 5; Doszta 'ze nyim od törka obecsalo AI 1875, kaz. br. 3; hozz-ájok (k nyimi) AIN 1876, 35; či njim pomenkáva čista pitna voda AI 1878, 8; kaibi nyé za véliko ſtimali TF 1715, 15; ti nyé koronües zmiloschov ABC 1725, A8a; vönie verzi za nyihovoga pregresenyá vollo ABC 1725, A7b; Hocse Bogh, vſze nyé kastigati SM 1747, 80; abarui je deſzniczom ſzvom SM 1747, 66; akoie kſzebi ſcsé meti SM 1747, 96; Ar stere je od vekivekoma znál, one je i odebral SM 1747, 30; ge ſze za nyih odpüscsanye moli KŠ 1754, 135; i niscse je ne vtrgne zmoje roke KŠ 1754, 144; vnogo lüſztva na nyé vzéo KŠ 1771, 402; I pitali ſzo nyéh govorécsi KŠ 1771, 297; ribicz .. i velo je tá dati i one KŠ 1771, 126; moja dobra dela ponizno proſzécſi, da nyá notri priká'ses KM 1783, 67; Ali da je nyé ov delavecz, nej mogo na ſzvetloſzt piſztiti BKM 1789, 3; ali on je na nye gledoucs jako veliko delo bilou KM 1790, 78; 'sivino, csi ſzo zvedli, ka niſcse na nyá ne merka KM 1790, 70; je dáo poſztaviti edno zláto tele, naj bi nyé molili KM 1796, 69; vſza ſztvorjena ſztvár nyé gláſzi KM 1796, 5; naſe duſe, ino ſzvojimi Ocsi je priká'se SŠ 1796, 8; pitam nyé, jeli lübi eden drügoga SIZ 1807, 5; je pa nyéh blagoſzlovo SIZ 1807, 7; ni eti je ne iſcsi BKM 1789, 4; pa ſzame ká'zejo, gda je más naprêvzéti BRM 1823, II; da szo sze na nyé vsze szoszedscsine tousile KOJ 1845, 3; veliko jih pa poznam, ki zdihávajo KOJ 1845, 7; Te bivajôcsi vu Nébi je oszmejé TA 1848, 3; Ocsa szo mi je küpili KAJ 1870, 6; i trdi zakriv (táble) je djao na nyé KAJ 1870, 6; Goszpon vúk! pozdrávlamo ji KAJ 1870, 137; csi protivnécke na nyih nevdárijo AI 1875, kaz. br. 3; öket (nyih) AIN 1876, 33; záto jih moro lübiti AIN 1876, 9; I kai vu nyih boude TF 1715, 1; nego bi vu nyih tála mogo meti SM 1747, 22; naj vu nyih raſztémo KŠ 1754, 128; Beri vküp vu nyi raztorjeni drági kincs KAJ 1848, X; znôtra vu nyih je zlocsasztnoszt TA 1848, 5; csi vu nyih ténkiglaszniki szojo AIN 1876, 8; kastigam greihe nad onimi, ki mené odürjávaio SM 1747, 46; naj odhájam ſnyimi prebivam SM 1747, 71; ino 3.) dobro 'znyimi csiniti KŠ 1754, 170; Ka bi vcsino tou miloſcso 'znyimi prouti nyemi KŠ 1771, 418; i oſztánem, Dokoncza ſzvejta 'znyimi BKM 1789, 19; Odürni ſzte pred nyimi BRM 1823, 5; da je boj med nyimi nesztano KOJ 1848, 5; prêsao je szpômenek nyihov 'znyimi TA 1848, 7; zádnji nog so prosti, žnyimi pirušlek plezi AI 1878, 7; Žnyimi je se vu štalo skrio BJ 1886, 8
orság -a m
1. država: Ország, v-sterom mi Szlovenye prebivamo, sze imenüje Vogrszki KOJ 1833, VIII; Za tô sumo sze more ország szkrbeti AI 1875, kaz. br. 2; Ár geto je Rim Vlaskoga orſzága náj vékſe meſzto KŠ 1771, 433; szta dvá krepkiva decska vu dolino országa sla KAJ 1870, 133; Potom országa ravnanya z-nôvics na prednyara prislo AI 1875, kaz. br. 3; Nas orſzag nam ti obdersi SM 1747, 86; naj mi v-Vlaski orſzág plávamo KŠ 1771, 423; Vogrszki národ ete Ország z-orosjom priszvojivsi KOJ 1833, X; dúg i drügi sztroskih 'ze tak országa te'zijo AI 1875, kaz. br. 2; ka je v-Grcskom orſzági od ti neverni na edno Olivo obeſeni KŠ 1771, 159; da vszi známo po vogrszkom gúcsati vu vogrszkom országi KOJ 1833, X; Da v-Törszkom országi szamo torszke vore cslovek AI 1875, kaz. br. 3; Z-tühinszki országov vnogo mládi bojnickov odévsi AI 1875, kaz. br. 3; Jedinszke oszobe, tálovje szvêta, varasôv, országov imé je vsze lasztivnoimé AIN 1876, 10; Za országe i za lüdsztvo je najvékse dobrotivnoszt mir AI 1875, kaz. br. 3; sztopáj v-nisteri orszagê na deszét palcov raztálan KAJ 1870, 65; V-právdeládanoszti országej.. právde miniszterium more doprineszti AI 1875, kaz. br. 2; Vu táksih országaj je szamoládnoszt AI 1875, kaz. br. 2; poszlaniksztvo, stero drügimi országmi navküp dosztájajôcsa dugoványa vozravna AI 1875, kaz. br. 3
2. navadno v zvezi nebeski orsag nebeško kraljestvo, nebesa: nai tak raszté tvoi ország med nami ABC 1725, A7a; ár je tou nyemi nebeſzki Orſzág SIZ 1807, 3; moucs czirkevna, ali Nebeſzkoga Orſzága klücs TF 1715, 11; Vucſenye Nebeſzkoga Orſzága Klücſov SM 1747, 36; Po ſzmrti ſzvojga orſzága, Gládali bomo SŠ 1796, 19; i vu tvoj odicseni orſzág neſzéio SM 1747, 64; Hodte vu orſzágh Nebeſzki SM 1747, 83; idemo vu tvoj orſzág nebeſzki KŠ 1771, 848; Znami delis orſzága tvojega BKM 1789, 178; Vu nebeſzki orſzág nász pelat BKM 1789, 9; Ar za té ſzvejt dá nam Bog ſzvojega orſzága SŠ 1796, 150; kaibi jaſz vnyegovom Orſzági ponyem ſivel TF 1715, 23; vu mojem orſzági bodte prebivali SM 1747, 83
oskrúniti -im dov. oskruniti: Ki je i czérkev ſzküsávao oſzkrúniti KŠ 1771, 416; Steri té tákſi Bo'ze imé med nami oſzkrúni KŠ 1754, 158; veliki ſzmrtni grejh vcsini, po ſterom oſzkrúni Pokoure Szveſztvo KMK 1780, 76; ni ſzerczé ni pamet, niti tejlo ne oſzkruni SIZ 1807, 25; i oszkrúni závezek nyegov TA 1848, 14; Eta ſzo tá, ſtera oſzkrunijo csloveka KŠ 1771, 51; Sterov ſzem roké jaſz oſzkruno BKM 1789, 208; i oſzkruno je eto ſzvéto meſzto KŠ 1771, 409; Ki je vere szvoje neôdao, Nêoszkrúno v-rêcsi, vdeli KAJ 1848; ár je vſzáko tejlo oſzkrúnilo ſzvojo pout na zemli KŠ 1754, 11a; da bi ſze ne oſzkrunili KŠ 1771, 326
oskrúniti se -im se oskruniti se: i tak ſze nyim düsna vejſzt, nemocsna bodoucsa, oſzkrúni KŠ 1771, 505; i po nyem ſze vnougi oſzkrunijo KŠ 1771, 695
oskrúnjeni -a -o oskrunjen: je czejla zemla oſzkrunyena bila KŠ 1754, 11a; tak da je zemla oszkrúnyena z krvi preleányem TA 1848, 89; Csiſzti, ka je oſzkrunyeno BKM 1789, 118; prosnya Oszkrúnyenoga szrdcza KAJ 1848, 151; Oſzkrunyene ſzo nám poti BKM 1789, 339
oskrúnjeni -a -o sam. oskrunjeni: tim oſzkrúnyenim pa i nevernim je nikaj nej csiſzto KŠ 1771, 658; i pepéo telicze te oſzkrúnyene poſzvecsuje KŠ 1771, 686
oskrunjávati -am nedov. skruniti: kak dugo sze bode spôtao .. i nepriátel oszkrunyávao imé tvoje TA 1848, 59
òsoba -e ž
1. oseba, človeški posameznik: Moj priáteo! one oſzobe nega domá SIZ 1807, 30; ka je nej li ednoj gvüsnoj oſzobi ali gmajni, nego vſzejm gmajnam Bo'zim piſzani KŠ 1771, 744; zvolo ſzi je edno poſteno Oszobo SIZ 1807, 4; na vszákse ednoga plemena oszobo AIN 1876, 10; kako dabi tou vu ſzvojoi oſzobi delao TF 1715, 35; kaj ſzta, ſze etivi oſzobi polübile SIZ 1807, 4; ka je Boug nej oſzob prebirávecz KŠ 1771, 373; Kak dugo bodete oszobe ti hüdi prijémali TA 1848, 68; csüdivajoucsi ſze nad oſzobmi za haſzka volo KŠ 1771, 759
2. božja oseba: Od Kriſztuſove oſzobe KŠ 1771, 196; Ki je vu trojoj oſzoubi BKM 1789, 248; Neznani ſzam pa bio vu oſzobi gmajnam Judee KŠ 1771, 558; na pervom táli tri zagviſne Oſzobe imenüje TF 1715, 38
3. oseba kot slovnična kategorija: pred nyé dejvajoucsi 2. oſzobo KŠ 1771, 669; stero sze prisztája szamo jedinszke oszobe AIN 1876, 10; Jedinszke oszobe je vsze lasztivno imé AIN 1876, 10; Vküpnoimé, stero z-vecs ednoféle ali razlocsne oszôb sztojécse vno'zino znamenüje AIN 1876, 10
ostánek -nka m
1. obstanek: Ár vidim, v-tejli nega oſztánka SŠ 1796, 175
2. relikvije, sveti ostanki: nego prineszao je vno'sino osztánkov od szvétih tejl KOJ 1848, 34
3. nav. mn. potomec: Kakda ſze racsúnajo po redi Szetovi osztánki KM 1796, 9; Od Ádamovi drügi Oſztánkov do potopa KM 1796, 9; Szpominao bom imé tvoje od deczé do osztankov deczé TA 1848, 37; radoszt nê szamo onomi, nego i nyega osztankom KAJ 1870, 11; Ádama ſziroute, Ino oſztánke BKM 1789, 34; Jeli je Kájn meo oſztánke KM 1796, 10; li oſztánki ſze zvelicsajo KŠ 1771, 469
4. ostanek: ki ſzo oſztánki ovi Vandaluſov KŠ 1771, A6a; Tak záto i vezdásnyem vrejmeni je oſztánek vcsinyeni KŠ 1771, 472
oznàniti oznánim dov. oznaniti, razglasiti, sporočiti: tákse je potrejbno oznaniti SM 1747, 199; Oznaniti ſzvojega Sziná KŠ 1771, 558; tou vam Boug oznáni KŠ 1771, 597; oznante Ivani, ſtera vidite KŠ 1771, 189; Naj jo oznánim KŠ 1771, 610; I oznano ſzam nyim imé tvoje KŠ 1771, 324; ki ſzi ſzám po tvojem ſz. Szini oznano KŠ 1771, 818; modrouszti tvoje szi oznáno KOJ 1845, 128; po steroi je nám Bogá oznano, Ki nám je i oznano vaſo lübézen KŠ 1771, 603; Meni je oznano on ſzvojo lübéznoſzt BKM 1789, 311; i idoucsi oznanili ſzo goſzpoudi KŠ 1771, 60; ino szo oznanili, da je okorónanye nevaláno KOJ 1848, 54
oznàniti se oznánim se
1. razodeti se: Ár dén poká'ze; kaj ſze vu ognyi oznáni KŠ 1771, 495; prosnye vaſe ſze naj oznánijo pri Bougi KŠ 1771, 599; i rama Goſzpodnova komi ſze je oznánila KŠ 1771, 309; Bo'za rejcs ſze je znouvics nám oznánila BKM 1789, 5
2. oznaniti se, sporočiti se: Gda bi sze tou po Országi oznanilo KOJ 1848, 70; Tüdi sze oznani, csi szo steri vözbriszani KOJ 1845, 93
oznànivši -a -e ko je oznanil: Oznanivſi ſzvo moucs BKM 1789, 17; oznanovsi veliki zgübicsek AIP 1876, br. 2, 1
oznánjeni -a -o oznanjen, razglašen: zdaj je pa oznanyena tim ſzvétim KŠ 1771, 605; Csi je pa kaj oznanyeno KŠ 1771, 520; nema ednoga Szvécza z-csüdami oznanyenoga KOJ 1845, 79; vöre med vſzejmi poganmi oznanyene KŠ 1771, 486; Nasim lutheránom je tüdi vola bila taki na oznányeno vörvajnszko Potrplejnye molitvárnice szi goriposztaviti KOJ 1848, 115
Ožébet -e ž Elizabeta: i imé nyé je bilou O'zébet KŠ 1771, 161; I Osébeth tv’a rodbina KM 1783, 230; I ovo O'sébet tvoja rodbina KM 1796, 86; O'zébet vogerszka kralica AI 1875, kaz. br. 8; Ivan, Zakariáſov i O'zébete ſzin KŠ 1771, 259; Nyegovo csér O'sébetho szi je vzéo za hi'sno tivárisiczo KOJ 1848, 42
Panónija -e ž Panonija: Zdáj preminé tüdi imé sztáre Pannonie KOJ 1848, 10; Zdáj szo Vougri ceszto nájsli v-Pannonio KOJ 1848, 7; sze je zdaj obcsinszko 'selejnye pobüdilo vtisztoj Pannonii, z-sterov KOJ 1848, 7
pelín -a m pelin: Ürüm; pelin KOJ 1833, 179; I imé te zvejzde ſze zové pelin KŠ 1771, 781
Plàvka -e ž Plavka, ime krave: Gyö no, Plavka, gyö no, Szivka KAJ 1870, 36
plèmen -èna s
1. skupnost ljudi, rod: i niki zvaſi popejvczov ſzo povedali, kaj ſzmo i nyegovo plemen KŠ 1771, 397; kaj ſzte tá trpeli i vi od laſztivnoga ſzvojega plemena KŠ 1771, 617; ka je tomi raſztepenomi XII. plemeni Iſzraelſzkomi piſzani KŠ 1771, 744; Cslovecsemi plemeni, Dobra nemre cſiniti BKM 1789, 14; I pred zlim plemenom hüdi, Ti ſzám bojdi obrámba nám BKM 1789, 185
2. rastlinska vrsta, rod: Za prirodopis se zové ona znanost, poleg štere je mogočno spoznati plemen AI 1878, 4; Vse, ka na sveti živé, je plemen, kakti stvári, nárasi AI 1878, 4
3. živalska pasma: Ešče so poznani plemeni: mops AI 1878, 5; Psi več plemenov májo AI 1878, 8; Má vnogo plemena AI 1878, 7
4. besedna vrsta: Z-razlocne féle plemena rejcih, stero vküpzdejvane rázumlivejsi gucs vcsinijo KOJ 1833, 11; Obcsinszko imé, stero sze sika na vszákse ednoga plemena oszobo ali dugoványa, dp. ember (cslovek) AIN 1876, 10
po predl. z mest.
1. po, za izražanje premikanja ali stanja: Ite povſzem ſiroukom ſzveiti TF 1715, 31; on mené po rávnoi pouti vodi ABC 1725, A8b; ino tebi pout kázal, po steroi bodes hodil SM 1747, 96; po drügoj pouti ſzo sli nazáj KŠ 1771, 8; I okouli je ſou po vſzoj Galilei KŠ 1771, 12; hodo je po vodáj KŠ 1771, 49; Ravnaj náſz po právoj pôti BRM 1823, 2; Po velikom ſzlápi ſze zdâ noſzimo BRM 1823, 158; kak 'smetno je prvomi po nevtrejtoj pouti hoditi KOJ 1833, VI; i po pouti nej júvkati KOJ 1845, 10; ino sze po vszoj zdájnoj vogerszkoj zemli razpresztréjo KOJ 1848, 3; kak odicseno je Imé tvoje po vszoj zemli TA 1848, 7; Tá po goráj KAJ 1870, 9; štere krt po ogradaj i trávnikaj zrova AI 1878, 10; Po hrbti je sive dlake AI 1878, 10; nego ſze je po dvej gibej paſcso KM 1790, 42
2. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti: rávno po ravnoj pouti v nebéſza priti KŠ 1754, 10a; Idite notr po teſzni vrátaj KŠ 1754, 143; I po sztezi szpravicsanya Pela KAJ 1848, 9
3. za izražanje časa: koteraſze po jejſztvini ſzkoncſávajo navcſiti TF 1715, 45; i po etom ſitki ſitek vekivecſni TF 1715, 23; Molitev po jeſztvini ABC 1725, A6a; ino po bláſenoi ſzmerti vu ſzvoi orſzág gori vzéti SM 1747; Evangelistje .. po Kriſztusevom vnébo zaſztoplenyej KŠ 1754, 3; Po Babilonſzkom ſzeljenyej je poroudo Salathela KŠ 1771, 5; Po eti ide Dalmatin Jüri KŠ 1771, A6b; Znáte, kaj po dvöma dnévoma vüzen bode KŠ 1771, 87; Na Nedelo po mládom leti KŠ 1771, 10; Csi ſcsés, po vrejmeni bom ti vecs pripovidávala KM 1790, 32; gde ſzo te peſzmi po Predgi BRM 1823, II; Po ſzkoncsanom potüvanyi KAJ 1848, IX; Po souli more vszáki posteno domou iti KOJ 1845, 10; Po Hunov z-Pannonie preminejnyi szo sze szem prignali KOJ 1848; i po vrêmeni je vrli cslovek grátao 'z-nyega KAJ 1870, 50; pa po krátkom vrêmeni vinyák doszta rójom máli bode AI 1878, kaz. br. 8; Po 'zétvi od szilja cêna goriszkočila AI 1875, kaz. br. 8; Tu spi po dnévi AI 1878, 10
4. za izražanje merila, vodila a) pri določanju, opredeljevanju: Sészt po iméni: Pervi tauje TF 1715, 10; Mi ſzmo tudi bili ſzinove ſzerditoſzti po naturi SM 1747, 8; kaj bi vſze doli poſzádili po rédi KŠ 1771, 121; Lebbeus po iméni Thaddeus KŠ 1771, 31; Ki ſzo v-Kriſztusi po vöri mrli SŠ 1796, 14; ete nas mladénecz po iméni Lambertus Jósef SIZ 1807, 5; sze imenuje Vogrszki od po Vogrszkom gucsécsih Vougrov KOJ 1833, VIII; Toje po iméni trsztnavüs AI 1875, kaz. br. 8; Jo'zefje po priliki li sztrêlao závce AI 1875, 7; Krála ſzenyo, ſtero je po rédomnyemi pripovidávao KM 1796, 78; Kakda ſze racsúnajo po rédi Szetovi oſztánki KM 1796, 9 b) pri usklajevanju, prilagajanju: Boug mi dela po vouli SM 1747, 74; Csinyemi po vouli 'zivémo KŠ 1754, 12; nej je prisao v solo med deczo nedosztojno po pávrszkom oblecseni KOJ 1845, 5; celô po prôsztom je je velo szpraviti KAJ 1870, 155; Razlocsávajo sze glásznicke po zgovárjanyi AIN 1876, 6
5. za izražanje sredstva, posrednika: Kai vám Boug ponyém oznáva TF 1715, 6; Otecz nebeszki, po tvoiem ſzinei ABC 1725, A6a; Kagda, ino pokom ſze vüpas SM 1747, 38; po Kriſztuſi i po nyegovi Apoſztoláj prejdgano KŠ 1754, 9b; vu Nouvom Zákoni pa po Apoſtolaj obdr'zao KŠ 1771, A2b; Vöro ſzvojo po delaj vo ſzká'se KM 1783, 4; geto je po Angyeli ona pozdrávlena KM 1783, 52; Naj tvega Dühá vu ſzrczi mámo, Po ſterom ſze v-Vöri pokrejpimo BKM 1789, 132; Gda ſze od ſzve 'sené po csalárnom vodo SIZ 1807, 35; I po Proroki to pravio BRM 1823, 3; steri sze zná nigda po etoj knigi szpraviti KOJ 1833, V; csi sze je gli 'senszka száma po poszlanom prsztani nyemi ponüdila KOJ 1848, 4; Po nyem sze pamet preszvetsáva KAJ 1848, 3; Molitev za obdr'zánye toga máloga serega po Rêcsi Bo'zoj TA 1848, 9; Právde sze po szpráviscsi dogotovijo AI 1875, 2; I steri med vami nebi rad po szvojem jeziki zvedo vsze ono AIP 1876, br. 7, 1; vse po tvojoj vôli bom včino BJ 1886, 8
6. za izražanje vzroka, vira, povzročitelja: Katechismus, po D. Luther Martonni ſzpiſzani TF 1715, 1; na sztári szlovenszki jezik obrnyeni po Stevan Küzmicsi KŠ 1771, A1a; povejdanye po prorokáj KŠ 1771, 9; správlene po Bárány Ignáci BJ 1886, 1
7. pod, kot: Kai razmis po krühi vſzak denésnyem TF 1715, 29; Ka razmis po Kriſztusevoj ſztávi KŠ 1754, 106; Ka razmimo po ſzvejti KM 1796, 3; Ka razmimo po szillabizálivanyi KOJ 1833, 6
pògan pogàna m pogan: Od vünejsnyi rogáti grejhov ſze escse i pogan i 'zidov lejhko zdr'zi KŠ 1754, 69; naj ti bode, liki pogan i publikánus KŠ 1771, 59; ki jo tak nema za Mater, sze má za pogana dr'sati KOJ 1845, 76; rávno kak i ti drügi, (poganye) SM 1747, 8; Ár eta vſza poganye ſzpitávajo KŠ 1754, 90; I vu nyegovom Iméni poganye ſze vüpali bodo KŠ 1771, 39; Ino poganye, Naj tebé dicſijo BKM 1789, 5b; v-Meliti prebivajoucſi pogánye ſzo je radi gori prijali KM 1796, 130; Zaka besznejo poganye TA 1848, 3; Goſzpoud odvrné poganov tanács KŠ 1754, 163; Zemla Zabulon, Galilea poganov KŠ 1771, 12; Vnogo je bilou 'Sidovov i poganov KM 1796, 124; ſzvetloſzt poganom na préſzvecsanye SM 1747, 58; ſzvetloszt, poganom na poszvecsenyé KŠ 1754, 243; i ſzoudbo bode poganom nazviscsávao KŠ 1771, 39; ino vucſite vſze lüſztvo (pogane) TF 1715, 31; nai blagoſzlov Abrahámov med pogáne pride SM 1747, 17; Jaſz te zdaj med pogane poslem KŠ 1754, 76; da ſzo Bo'zo ſz. rejcs med pogane neſzli KŠ 1771, A5b; Proszi me i dam ti pogane za örok TA 1848, 3; Záto ſze imé Bo'ze za vaſſo volo preklinya med poganmi KŠ 1754, 157; vcsinyeno je da bi ſze i v-Rimi med 'Zidovmi i poganmi zá'zgala rejcsi Kriſztuſove ſvejcsa KŠ 1771, 434
pokojìti -ím nedov. miriti, pomirjati: Ár ga rêcs 'zitka pokojí Z-blá'zenim obecsanyem KAJ 1848, 83; Me krêpi i pokojí Z-vüpanyem miloszti KAJ 1848, 101
pokojéči -a -e pomirjujoč: Tô pokojécse vüpanye Nêti KAJ 1848, 266; ár je pokojécsa miloszt tvoja TA 1848, 93; imé tvoje, ár je pokojécse TA 1848, 43
pomóč tudi pomóuč -i ž pomoč: ſtera pomoucs bode pouleg nyega SIZ 1807, 5; Za volo obcsinſzke pomoucsi hi'snikov KMK 1780, 86; komi je pomoucsi potrejbno, ono more on csedno proſziti KM 1790, 48; ino pouleg pomoucsi ſzvoje kakti nyegov pomocsnik SIZ 1807, 10; Doszta penez, vremena, dela i pomôcsi lüdi sze potrebüje k-nyê KAJ 1870, 73; Naj i nyihova obilnoſzt vám bode vu vaſem zmenkanyi kpomoucsi tak KŠ 1771, 542; Od tisztecz szo pozváni od Arnulf Czaszara na pomoucs prouti Szvatopluki KOJ 1848, 7; szká'zem pomôcs tem, ki sze grlijo TA 1848, 9; Szrbszki i Csarnegore poglavnik szta pomôcs stela dati hercegovinarom AI 1875, 3; deržina i drüge peršone so roditelom na pomôč BJ 1886, 10; glasznicke, steri sze morejo brezi pomôcsi drüge litere zgovárjati AIN 1876, 5; ſztvojom i zdrügi pomocsjom zgrüntávaj KŠ 1771, A8a; Ar ſzi ti moia pomocs SM 1747, 59; Boug Nyim na konecz pomoucs bou SM 1747, 73; Krisztuseve krvi moucs, Jeszte tve düse pomoucs BKM 1789, 15; Oh Jezus, Pomoucs veſzélje vüpanye SŠ 1796, 161; Jezus je tapráva pomôcs BRM 1823, 66; neiga zvüna Boga pomocsi SM 1747, 80; dáj meni rázum, naj znám ſzvedouſztva tvoja KŠ 1754, 157; V'zivaj záto ete Bo'zi dár ſzpomoucsi Dühá ſzvétoga KŠ 1771, A8a; podáj tvoje pomoucsi rokou vszejm tvojim vörnim KM 1796, 118; Boga ſze mi boimo, kpomocsi zovimo SM 1747, 81; On je ſzvojim kpomoucsi KŠ 1754, 253; Naj bode tva moucs kpomoucſi, Nasoj cslovecsoj krhkoucſi BKM 1789, 20; Gda me ſzmrt ſztrásila, Bojdi mi k-pomôcsi BRM 1823, 45; kaibi nyegovo ſzvéto imé na pomocs zváli TF 1715, 13; tim mládim vranicſom koteri nyega na pomoucs zovéjo TF 1715, 47; koteri nyega na poumocs zovéio ABC 1725, A6a; O Jesus, boidi mi na poumocs SM 1747, 56; dai mi pomocs tvoio, da ozdravim SM 1747, 57; ki na pomoucs zezávajo imé Goſzpodna naſega KŠ 1771, 490; Zakaj zezávajo na pomoucs i ſzvécze KMK 1780, 38; Boug je cslovik poſztano, I nám na pomoucs ſztáno BKM 1789, 7; Na ſzmrtnom vrejemni zovi ga na pomoucs SŠ 1796, 11; ſze bátrivno na pomoucs ino ſzkrb Bo'so zavüpa SIZ 1807, 6; naj dá vſzem onim Szvétoga Düha pomôcs BRM 1823, IV; setüj nam na pomôcs KAJ 1848, 1; Dai mi i takaiſe po pomoucsi tvojega ſvétoga Duha SM 1747, 53; veszeli sze szrcze moje vu pomôcsi tvojoj TA 1848, 10; On bode Szvom pomocsjom pomágo BKM 1789, 10; delo, stero ſzem i z-Bo'zov pomocsjov ſzkoncsao BRM 1823, IV; Zacsnimo tak delo z-bo'zov pomocsjov AI 1875, kaz. br. 1; Znyegovov pomočjov je lehko vse BJ 1886, 3
poséstvar -a m posestnik: Szneja ednoga vlaskoga poszesztvara csí AI 1875, br. 1, 2; Vszákoga poszesztva-táo sze na zdanyesnyega poszesztvara imé more gorizapiszati AI 1875, br. 2, 3
poslàti póšlem dov. poslati: i hocse nam Duha ſzvojega poſzlati SM 1747, 81; Toga záto vüpam poſzlati KŠ 1771, 595; Kaj Szina scsé vö poſzlati BRM 1823, 3; szo vu Csanádi szklenili po Andrása poszlati KOJ 1848, 17; Obeſzelnik pride, kteroga jaſz vám poslem SM 1747, 15; ſteroga jaſz vám poslem od Otsé KŠ 1754, 122; tak ſzam ſzoudo, ka ga k-Czaſzari poslem KŠ 1771, 420; zakaj nyim posle Timotheuſa KŠ 1771, 614; te sze podsztava z-etimi ponácsisnyami poszlavcom posle AI 1875, kaz. br. 2; V svojoj lüknji se [jazbec] jáko bráni, gda pošlejo pse jazbičare AI 1878, 10; posli tvoie ſzvéte Angele SM 1747, 62; i posli Lázara KŠ 1771, 226; postenoga minisztera bom tkálcom poszlo AI 1875, br. 1, 6; ino bi nám Dühá ſzvétoga poſzlal SM 1747, 13; I kaj bi je poſzlao predgat KŠ 1771, 110; Boug poſzla ſzvega ſzina BKM 1789, 199; Steroga ſzam poſzlao kvám za toga volo KŠ 1771, 588; ti ſzi tvoiga ſzvétoga ſzina na ſzveit poſzlal SM 1747, 60; Kako je mené poſzlal te ſivoucsi Boug SM 1747, 24; i poſzlao je ſziná ſzvojega KŠ 1771, 732; Koga je Boug nám poszlao BKM 1789, 12; Záto je poszlo ſzina BKM 1789, 14; V-Názareth je poſzlao Gábriel Angyela BRM 1823, 10; da je kruglo szkôsz vêk na tiszto meszto poszlo AI 1875, kaz. br. 7; poſzlala je knyemi 'zena nyegova govorécsa KŠ 1771, 94; i drgoucs ſzte mi na potrejbcsino poſzlali KŠ 1771, 600; poſzlali ſo vu czejlo ono krajino KŠ 1771, 49; 'Sidovje ſzo z-Jeru'zálema poſzlali Pope KM 1796, 95; da szo taki po nyega poszlali KOJ 1848, 57; Poſzlale ſzo záto te ſzeſztre knyemi KŠ 1771, 302
poslàti se póšlem se poslati se: Ki pa vervo nebode, v-Vecſni ogyen posle ſze BKM 1789, 110; Z-tól, töl okoncsanyom sze nomeni poslejo k-etim KOJ 1833, 134
pòslavši -a -e ko je poslal: Teda Herodes i poſzlavſi vojſzkou ſzpomouro je vſzo deczo KŠ 1771, 8; Szpunio je Jezus ſzvojo rêcs Poſzlavsi Düha ſzvétoga BRM 1823, 94; Stero ſzo vcsinoli, poſzlavſi ktim ſztariſſim KŠ 1771, 378
pòslani -a -o poslan: nej ſzam poſzlan, nego k pogiblénim ovczám KŠ 1771, 51; Bio je eden cslovik od Bogá poſzlani KŠ 1771, 264; Gábriel poſzlan je BKM 1789, 6; Szvéti Düh Boug je poſzlani BKM 1789, 123; Deák Ferenc na szpráviscse vu Po'zon poszlan AIP 1876, 2, 2; Szvéti na ſzvetloſzt poſzlani BRM 1823, 2; etoga zvelicsanya rejcs je vám poſzlana KŠ 1771, 383; V-prvom szedsztvi od krála poszlano piszmo sze precsté AI 1875, kaz. br. 1; Hváli nyim za poſzlani dár KŠ 1771, 598; I dicſimo Bogá Za poſzlanoga Kriſztusa BKM 1789, 23; nyim hváli za poſzlano álmoſtvo KŠ 1771, 590; oni, ki ſzo vám Evangyeliom predgali vu ſzvétom Dühi znebéſz poſzlanom KŠ 1771, 704; eden ztiſzti, ki ſzo k-Kriſztuſi poſzlani bili KŠ 1771, 260; piszma szo na imé réditela poszlane AI 1875, kaz. br. 1; Jeru'sálemszkomi várasi, ki je pregányao k-szebi poszlane Proroke KOJ 1833, X
pòslani -a -o sam. poslani: niti te poſzlani je nej vékſi od onoga, ki ga je poſzlao KŠ 1771, 311; I gda bi ſze povrnoli ti poſzlani nazáj vu hi'zo KŠ 1771, 187; Gda bi pa odisla tiva poſzlana KŠ 1771, 236
posvedočìti -dòčim dov. izpričati, dokazati: Odkud mores tou poſzvedocſiti TF 1715, 38; Goszpodne, vcsi mené moje krsztsansztvo Z-delom poszvedocsiti KAJ 1848, 177; naj poszvedocsiti znájo, ka sze ne zgôdilo nikse vkanyênye AIP 1876, br. 3, 2; Csi ne poſzvedocsis, dobro ne csinis BKM 1789, 263; naj ga posles vu hi'zo ocsé mojega, da nyim poſzvedocsi KŠ 1771, 227; Szve Bo'zánſztvo poſzvedocſi BKM 1789, 54; ſzkim poſzvedocsite tou SIZ 1807, 22; Poſzvedocsi mi, ka je Bo'ze imé ſzvéto KŠ 1754, 156; csi ſzam hüdou gúcso, poſzvedocsi od hüdoga KŠ 1771, 326; tak je i on czilou na tou czilao, da bi poſzvedocso KŠ 1771, 160; Pajdáske szo ga primárjali, naj stimanye szvoje uprav poszvedocsi KAJ 1870, 82; kako ſzem 'ze odzgora poſzvedocso KŠ 1754, 8b; Kak ſzi nám v-tvojoj ſzpriſzegom poſzvedocso BKM 1789, 412; Kak ſzi poſzvedocſo SŠ 1796, 28; I Boug, ki zná ſzrczá, poſzvedocso nyim je KŠ 1771, 388; Tou nám je on poſzvedocso BKM 1789, 227; liki ſzmo i naprej vám povedali i poſzvedocsili KŠ 1771, 620
posvedòčeni -a -o izpričan, dokazan: Zdaj ſze je pa pravicza Bo'za ſzkázala poſzvedocsena ſzprávdov KŠ 1771, 453; Toliko je gvisno i poszvedocseno, ka je palinka skodliva AIP 1876, br. 4, 7
posvetìteu tudi posvetìteo -ela in posvetìtel -a m posvečevalec: Ka je Bo'ze imé? Poſzvetiteu KŠ 1754, 16; Düjh obcsinſzke ſz. materé Czérkvi poſzvetiteo KM 1783, 46; Oh ſzvéti Düh, nas poſzvetitel BKM 1789, 145; Poszvetitel KAJ 1848, VI; Dika Tebi I Dühi poſzvetiteli BRM 1823, 43; zvisávajte Düha, poszvetitela KAJ 1848, 10; Vermo v-Dühi ſzvétom, Poſzvetiteli BRM 1823, 4; Dika tebi bojdi Ino z poſzvetitelom BKM 1789, 450; Dika tebi bojdi Ino z poſzvetitelom SŠ 1796, 108
poštenjé -á tudi poštéinje -a s
1. spoštovanje, čast: Vſzáko ospotávanye, vſza ona, ſterimi ſze naſſe poſtenyé poménsáva KŠ 1754, 177; dabi náz Boug od naſſega blagá ino poſtenyá neſzreche, abarvau TF 1715, 30; Otsa, oſzlobodi náſz od pogibelli poſtenyá KŠ 1754, 175; kaj prorok vu laſtivnoj domovini nema poſtenyá KŠ 1771, 277; atila, gda vidi postenyá vrejdnoga sztarcza Leona I. Pápo KOJ 1848, 4; Csüli te od postenyá AI 1875, kaz. br. 1; ka je notri tákše dete stópilo, štero se že poštenyá návčilo BJ 1886, 4; Vſze ono, kou poſtenyej na skodo ſzlü'zi KŠ 1754, 175; kakobi nyé na poſtenyé vcſiti dáli TF 1715, 4; Csi nám vzemeio Posteinye, blágo SM 1747, 80; Kakdaje doubo Dániel poſtenyé pred Králom KM 1796, 78; Szkrb za 'zitek, postenyé bli'znyega BRM 1823, VI; dú'sni szmo za szvoje postenyé sze szkrbeti KOJ 1833, VII; Csi mi sto sáli postenyé KAJ 1848, 283; becsületére nézvést (na postenyé gledôcs) AIN 1876, 27; Nyega ſzvéto imé dersi vu pustenyi SM 1747, 88; Dr'zine naj vérta i vrtinyo vpoſtenyej dr'zijo KŠ 1754, 221; I vſzákſi vaſz znáj ſzvojo poſzoudo ládati vu poſzvecsenyej i poſtenyej KŠ 1771, 619; Nyega ſzvéto imé dr'zi vu poſtenyi BKM 1789, 182; Szlovenszko lüdsztvi ga, kak szvétca v postenyi dr'si KOJ 1914, 154; Ki ſzo zvnougim poſtenyom náſz poſtüvali KŠ 1771, 428; I ſzpoſtenyom ſzi nyega darüvo BKM 1789, b; Jeli bou ſzpoſtenyom tvoje vzemlo ſzhránenyé SŠ 1796, 90; Bole je szirmáki bidti z-postenyom, kak bogátci brezi postenyá KAJ 1870, 126
2. slava: Komi bojdi hvála, poſtenyé, i dika KM 1783, 6; komi bojdi dika i poſtenye na veke BKM 1789, 8; poſtenyé, moucs, i zmo'znoſzt Bougi naſſemi KM 1790, 111; I tebi poſtenyé, moj odküpiteo SŠ 1796, 7; Dika ocsi, Postenyé dühi szvétomi KAJ 1848, 9; Tebi naj bode hvála ino poštenyé BJ 1886, 4; I, gda bi dalé ſztvari diko i poſtenyé i hválo tomi ſzedécsemi KŠ 1771, 774; vsza eta na vékso diko, i poſtenyé oh blá'seno Sz. Trojsztvo KM 1783, 3; Záto ga hválimo, I poſtenyá dámo, Nyemi BKM 1789, 27; dönok szi ga z dikov i postenyom koronüvao TA 1848, 7
poštüvàti -ǘjem nedov.
1. spoštovati, častiti: dáj nám ſzkrovnoszt tvojega Tejla tak poſtüvati KM 1783; nagiba Krála dosztojno postüvati KOJ 1848, 117; Miloszt Od nyega má, ki nyega zná postüvati KAJ 1848, 10; Tisztelek, becsülök, postüjem -vati AIN 1876, 23; stere nyim je zemelszki goszpoud posztavo, postüvati KOJ 1914, 124; nego poſtüjem Ocso mojega KŠ 1771, 295; naj tebé ednoga Bogá postüjem KM 1783, 3; ſteri ſzvojega Otso i mater ne poſtüje KŠ 1754, 32; Ete krao poſtüje nyé BKM 1789, 11; Csi je vſzrczi za nikoj mámo, ne poſtüjemo KMK 1780, 31; Proſzimo váſz, bratje, da poſtüjete one KŠ 1754, 33; Krſztsanye poſtüjejo kejpe KMK 1780, 39; ki eto imé Jezuſſovo poſtüjejo KM 1783, 44; kejpove nikih szvécov, stere za Bougom trdno postüvajo domácsi lüdjé KOJ 1845, 38; Poſtü Ocza ino Mater TF 1715, 14; Postüi Ocza tvoiega ABC 1725, A4a; Postüi Oczo tvojega SM 1747, 45; Postüj otso tvojega KŠ 1754, 29; Poſtüj ocso tvojega KŠ 1771, 586; Poſtüj ocso tvojega KM 1790, 36; nego je postüjmo KŠ 1754, 29; Jezusa Kriſztusa poſtüjmo BKM 1789, 57; naj nyega ſzpozna, poſtüje KMK 1780, 11; Naj mi naſſe roditele poſtüjemo KŠ 1754, 32; naj ga po pokornoſzti poſtüjemo KM 1790, 32; Naj Bogá poſtüjo KŠ 1754, 218; Naj vſzi poſtüjo Sziná KŠ 1771, 280; Naj ſze vszi nyega Bojijo, poſtüjo BKM 1789, 6; naj nyega poſtüjejo KMK 1780, 10; i csi ſto meni ſzlü'zi, poſtüvao ga bode Ocsa KŠ 1771, 308; Da bodemo Tvoje imé poſtüvali BKM 1789, 342; Vszi lidjé na zemli bo(do) te poſtüvali BKM 1789, 302; ino kaibi vſzáki Hiſesnoga Tüvariſſa lübo ino poſtüvao TF 1715, 15; nego kaibi nyé poſtüvali TF 1715, 15; Marie, stero szi ti rada postüvala KOJ 1845, 49; Károl je poſtüvao ſzvoje roditele KM 1790, 36; Maria, stero je on postüvao KOJ 1914, 106; Kakda je lüſztvo poſtüvalo Goſzpodna KM 1796, 104; Ki ſzo zvnougim poſtenyom náſz poſtüvali KŠ 1771, 428; Postüvao szam ga AI 1875, br. 2, 7
2. upoštevati, držati se: ki szvoje vadlüványe, Kak najdragsi kincs postüje KAJ 1848, 4; Ki rejcs mojo poſtüjete BKM 1789, 151; vadlüványe i vu vszem postüj KAJ 1848, 5; Ki je tvoj szvéti zákon Postüvao KAJ 1848, 140
poštüvàti se -ǘjem se spoštovati se, častiti se: naj ſze Bo'se imé poſzveti, i doſztojnim tálom ſze poſtüje KMK 1780, 40; naj nyega ſze doſztojno poſtüje SIZ 1807, 101; Vu ſz. hiſtvi bodoucſi, naj ſze lübijo, poſtüjo KŠ 1754, 220; Szvéti, steri sze po vszem krsztsánszkom szvejti postüjo KOJ 1845, 79; Eti od vſzáksega 'zelejs, naj ſze te poſtüje BKM 1789, 450; Toga sze nam daj prav postüvati KAJ 1848, 180; po preſztoplenyej právde Bogá ſze nepoſtüjes KŠ 1771, 451; csi ſze gli nigdár nepoſtüje ocsé ſzvojega KŠ 1771, 50; nego ſze postüje Goſzpodna Bogá vasſega KŠ 1754, 9; krála ſze poſtüjte KŠ 1771, 707; Angyeli naj ſze nyih lidjé poſtüjo KŠ 1754, 219; naſi telovni ocseve ſzo náſz kaſtigali, i poſtüvali ſzmo ſze ji KŠ 1771, 694
poštüvajóuči -a -e spoštujoč: Ete postüvajoucse recsi: Uram KOJ 1833, 121; ino Bogá lepse postüvajoucse katolicsansztvo poversti KOJ 1914, 153
poštüváni tudi poštǘvani -a -o spoštovan: Poſtüvani Küzmics Stevan BKM 1789, 3; v-nasoj fari szploh postüvan KOJ 1845, 127; Bojdi postüven vrácsitel AIP 1876, br. 1, 1; Poszouda poſtüvana KM 1783, 87; nasega Viſzoko postüvanoga Superintendensa BRM 1823, IV; Po Postüvanom Goſzpoudi KM 1796, 1; Postüvani scsitelje AI 1875, kaz. br. 1; “Prijátel”- a kázajôcsi broj z-etim pred postüvane scsitele sztôpi AI 1875, kaz. br. 8
pòtok -óka tudi -óuka m potok, reka: vdaro je potok vhi'zo ono KŠ 1771, 186; On je kako edno vſzádjeno drevo poleg potoka SM 1747, 92; gda ga je szrecsen gorinájdes – kre Jordána potoka KOJ 1845, 126; I ſzoboutni dén ſzmo vo sli zmeſzta kpotoki KŠ 1771, 392; Bližávajmo se k potoki AI 1878, 3; K-ednomi potoki prisla AI 1875, kaz. br. 7; i krſztseni ſzo vſzi v-Jordánſzkom potouki KŠ 1771, 103; Rake loviti v-potokê KAJ 1870, 79; potoczke z-csrvá nyegovoga bodo tekli 'zive vodé KŠ 1771, 290; Tak i bregouvje kako potoczke, zmejſzt tekli bodejo BKM 1789, 445; ino potoczi Beliálszki szo me presztrasili TA 1848, 10; i ſzpádnola je [zvejzda] na trétyi táo potokouv KŠ 1771, 781; potokov imé je vsze lasztivnoimé AIN 1876, 10
pòtom prisl.
1. potem: I tebi bodi dika i hvála dána, kai ſzi ti potom kai ſzi vu Nebéſza gori iſal SM 1747, 52; Kama je ſou? V-Gaalileo i potom na 40. dén vnebéſza KŠ 1754, 112; Potom pa Paveo vö idoucsi z-Athene ſou je v-Korintus KŠ 1771, 397; Vu zgrüntávanyi Düsne vejſzti potom moremo ſzi premiſzliti KMK 1780, 68; Potom radoszt, ali 'saloszt primes vu vek’vecsnoszti KM 1783, 290; Potom je ober toga i tou dokoncsano, naj KM 1790, 90; Potom je henyao Boug od nouve ſztvári ſztvárjanya KM 1796, 4; Potom pá gori z-velikov Sztáne mocsjouv SŠ 1796, 4; Ali potom paziti mam, da prevecs ténte nevzemem vu pero KAJ 1848, 7; dácsa od vszakih sztô ranskih sze stirami ranskih prezdigne i ka potom escse potrebno bode AI 1875, kaz. br. 2; Potom je rêcs: edene-kotrige, dvê-kotrig AIN 1876, 7; Potom je pa nyê vu solo odpelala BJ 1886, 4
2. v vezniški rabi, pri naštevanju potem, nato: ki vu nyem vörjejo, Sidove na ime, potom i Gerke SM 1747, 19; hüdoubo delajoucsga 'Zidovi oprvics i potom Grki KŠ 1771, 450
potovánje -a s potovanje: Imé je dobo [kobilica] po svojem potovanji AI 1878, 35
potr̀diti tudi potèrditi -im dov.
1. utrditi, narediti trdnega v prepričanju: Ár je lejpo delo zmiloſcsov potrditi ſzrczé KŠ 1771, 697; Da nász vu tvojoj miloscſi potrdis KM 1783, 59; Vtvoji ſztezáj ga potrdis BKM 1789, 339; nego da naz poterdi TF 1715, 28; Ár Otsé blagoſzlov potrdi otrokouv hi'ze KŠ 1754, 33; Ki váſz potrdi notri do koncza KŠ 1771, 490; Potrdi me ſztvojim Dühom KŠ 1754, 256; i ti, gda ſze povrnés, potrdi brate tvoje KŠ 1771, 246; Odküpiteo potrdi náſz ſz-tvojov miloscsov KM 1783, 77; v-vöri náſz potrdi BKM 1789, 298; Vu etom vüpanyi potrdi me v-nyem KM 1790, 108; Boidite tüdi i vi potrpeslivi, ino poterdite vaſſa ſzercza SM 1747, 28; Czila pa vtom liſzti náto, da bi je potrdo vu vöri KŠ 1771, 572; Ka bi náſz vu vüpanyi potrdo KM 1783, 17; naj váſz potrdi i obeſzeli váſz vu vaſoj vöri KŠ 1771, 618; mladike, stere szi potrdo szebi TA 1848, 67; liki je tou potrdo, gda je nakri'zi krv püſzto KŠ 1754, 185; Gda je ſzvojo Králevcſino mocsno potrdo KM 1796, 65; I po vöri potrdilo ga je imé nyegovo KŠ 1771, 349
2. potrditi: z-tem szamo tou scsém potrditi, da v-ednom Králesztvi naj eden Jezik goszpodüje KOJ 1833, IX; Ovo zdaj ti 'se oblübim, vu Szrczi mocsno potrdim, ka ſze 'selejm ſzpovedati KM 1783, 263; csi velikási eto právdo podsztavo naszkoroma poterdijo AIN 1876, br. 6, 3; ſzo Ino nyih vüſzta vſze potrdila BKM 1789, 328
3. utrditi, narediti trdno: i cſiſzto je mládo vrbje od vodeni klicz, i ſtero ſze je czouczalo, potrdo je KM 1790, 76
potr̀diti se -im se
1. utrditi se: Preczi ſzo ſze nyemi pa potrdili poplatje i glej'znyi KŠ 1771, 348
2. postati trden v prepričanju: Naj ſzpoznamo, V-vöri ſze potrdimo KŠ 1754, 267; Naj ſzpoznamo V-vöri ſze potrdimo BKM 1789, 359; Naj vam dá, da ſze mocsno potrdite po Dühi nyegovom KŠ 1771, 579; naj ſze vu vöri potrdijo KŠ 1754, 197
potr̀divši -a -e ko je potrdil: Potrdivsi nyim nyih ricsí, Dika bojdi vſzigdár Bougi BKM 1789, 112
potr̀djeni tudi potr̀dnjeni -a -o
1. potrjen: Ár je zákon nad mrtvimi potrdjeni KŠ 1771, 686; I bo'zánsztva závezek Je znôvics potrdjeni KAJ 1848, 148; ár je potrdjena nad nami nyegova ſzmilenoſzt KM 1783, 162; vszáka právda od kralá potrdnyena AI 1875, kaz. br. 2; geto je ono po Kriſztuſi potrdjeno KŠ 1754, 9b; ino ſzkim je potrdjeno to ſzvéto hiſtvo SIZ 1807, 25; i potom potrdjeno szvojo znájdbo cejlomi szvejti na znánye dáo KOJ 1845, 119; ország z-právdov potrdnyeno szloboscsino ne dopüszti pokopati AIP 1876, br. 2, 3; Protesztantszke vöre szloboscsine szo potrdjene KOJ 1848, 93; Orszácsko ládanye od potrdjeni právd sze more pelati AI 1875, kaz. br. 2
2. utrjen: Kak mêszecz potrdjeni bode na veke TA 1848, 74; Sto me pripela v potrdjeno meszto TA 1848, 92
3. narejen: med nami i vami je velika prepaſzt potrdjena KŠ 1771, 227
4. birman: med etimi, i med tim potrdjenim hi'sni zákon nemre ſztáti KMK 1780, 61
5. okrepljen, utrjen: Liki je ſzvedouſztvo Kriſztuſovo potrdjeno vu vami KŠ 1771, 490; potrdjeni jeſzte vu vezdásnyoj iſztini KŠ 1771, 718; Oni dühovje, ſteri ſzo vu ſzveſztvi oſztanoli i vnyem ſzo potrdjeni KŠ 1754, 94
povséd tudi povsédi tudi povsédig tudi povsédik prisl. povsod: Boug je povſzéd KMK 1780, Bb; Naj ſze imé tvoje povſzéd poſzvéti KM 1783, 25; Tvo veliko miloſzt povſzéd nazviſcsávam BKM 1789, 311; Ali trdi bedák povſzéd je zavr'sen KM 1790, 36; bolvancsarov tiváriſtva ſze je povſzéd ogibao KM 1796, 70; Indri pa poprejk povszéd z-málimi literami 'sivémo KOJ 1833, 11; Bár csine szvétoszti tvoje 'se povszéd szpominajo KOJ 1845, 125; Páli zdaj je povszéd gladko vsze pokoncsano KOJ 1848, 4; Nyegva dobrota i vernoszt Me povszéd naszledüje KAJ 1848, 51; Práznijo sze rocske, povszéd je veszeljé KAJ 1870, 118; Na zemli povszéd jeszte voda KAJ 1870, 106; Naj tak szija povszéd szunce AIP 1876, br. 1, 1; Zemla je nej povséd rávna BJ 1886, 34; Máčko nájdemo povsédi AI 1878, 8; i povſzédig je nazoucsi KŠ 1754, 150; Ali i tou povſzédig trouſt oznanüje KŠ 1771, 763; nyegovo preſzvéto Imé ſze povſzédig imenüje KM 1783, 27; i obcſinszko Vöro ſzo povszédig glászili KM 1783, 53; Potom povſzédig on hodi BKM 1789, 55; Tvojo ocsinſzko ſzkrb povſzédig ſzpoznávam BRM 1823, 126; Szkoro me je povſzédik ſzrám SIZ 1807, 60
prédnjarstvo -a s vodstvo, predstojništvo: Szadiscsa sztroske more vész nosziti, ali tisztoga vadlüványa sôle prednyarsztvo, na steroga imé je szpiszano AIP 1876, br. 10, 8
préjti préjdem tudi préidti tudi prédti -ídem dov.
1. miniti, preiti: Ka ſzvejt má, more hitro prejti KŠ 1754, 264; Le'zi je pa nébi i zemli prejti KŠ 1771, 226; Csi bi brez Bôga mogli z-szvêta idti, I v-grobi preidti KAJ 1848, 7; Vu rú'zni grejhi ne prejdem KŠ 1754, 255; Záto bogme jaſz ne prejdem BKM 1789, 92; ali ti hudi pout preide SM 1747, 92; ali ſzpoznanye, na nikoj prejde KŠ 1771, 517; Prejde hitro cslovik tvoj den kak ſzencza SŠ 1796, 10; gda merjé, i prêde imé nyegovo TA 1848, 34; i lehko sze zgodi, ka tam prêde AIP 1876, br. 6, 6; i nigdár ne prejdo KŠ 1754, 144; Ar néba i zemla prejdo KŠ 1771, 145; ſe bi preiſo vu mojoi nevoli SM 1747, 31; kabi eſcse edna piknyicza 'znyé prejsla KŠ 1771, A7b; Ár je ta prva néba prejsla KŠ 1771, 804; Ta dávnya bloudnoſzt je prejsla BKM 1789, 5; oni szo szpokapali ino prêsli pred tebom TA 1848, 7; I gda bi prejsla Szobotta KŠ 1771, 154; Gda bi pa poredno vrejmena prejslo KŠ 1771, 424
2. propasti: Poberte gori to oſztányeno drtinye, naj kaj ne prejde KŠ 1754, 53; Dönok je escse nej prejsao orszácski Jezik KOJ 1833, X; Ne-dopiſzti on nyim prejti SŠ 1796, 4; tak morejo prêdti nepobo'zni pred Bôgom TA 1848, 52; nacsi prêdem pod vdárczom rok tvoji TA 1848, 32; ar ſze je za náſz roudo, Da mi ne prejdemo BKM 1789, 28; csi ſze ne povrnéte, vſzi tak prejdete KŠ 1771, 215; Ár nescse, ka bi ſto prejsao BKM 1789, 23; je tou doubo Gejza II., ka je Borits prejsao KOJ 1848, 29
3. iti mimo: Gda bi pa prejsla prvo ſztrá'zo, i drügo KŠ 1771, 379; prejk idoucsi po ſzrejdi nyih, i tak je prejſao KŠ 1771, 296; csi ſcés, naj prejde ete pehár od méne KŠ 1771, 247
4. prehiteti: ki 'zivoucsi oſztánemo, ne prejdemo one, kiſzo záſzpali KŠ 1771, 620
5. preiti iz enega stanja v drugo: viſesnyega popa, ki je i nebéſza prejſao KŠ 1771, 677
6. prestopiti, ne izpolniti: Tvojo zapovid ſzem prejso BKM 1789, 220
preidóči tudi prejdóuči tudi preidóuči -a -e
1. minljiv: za volo dike licza nyegovoga, ſtera je prejdoucsa bila KŠ 1771, 533; kako je zláto, steroie preidoucſe SM 1747, 29; ſzmrt, Prejdoucsoj dobrouti kak gledalo te ſzvejt SŠ 1796, 77; Sztejm náſz vcsi, naj ſze za preidoucse blágo ne ſzkrbimo KŠ 1754, 108; Márnoſzt je hitro prejdoucse bogáſztvo iſzkati KM 1783, 216; Vmojoj prejdoucsi, Dobroj ſzrecsi BKM 1789, 2017; ſzte nej ſzpreidocsen ſzrebrom odkupleni KŠ 1754, 119; Dnévi prejdoucs, mladi ſze mejſzecz BKM 1789, 432; po odpüscsanyi preidoucſi grejhov KŠ 1754, 136
2. prejšnji: Na preidoucſo nouto BKM 1789, 148
3. ko je prišel: i doli je poſzadi i preidoucsi ſzlü'zo bode nyim KŠ 1771, 213
preidóči -a -e sam. minljivi: Toga ſzveita, ta preidocsa ſzo boleſznoſzt SM 1747, 91; geto ſze vſzáki li za ta preidoucsa trüdi KŠ 1754, 5a; Vſza ſzo na zemli eta prejdoucsa BKM 1789, 283; Naj zavr'zemo preidôcsa KAJ 1848
preklìnjati -am nedov. preklinjati: naj ſze vscijo nepreklinyati KŠ 1771, 635; nej ſzam szlisao pámetnoga csloveka preklinyati sztarise KOJ 1845, 7; vi velite: kaj preklinyas KŠ 1771, 302; erkli ſzo vu ſzebi: ete preklinya KŠ 1771, 28; Csi ga pſzüjemo i preklinyamo KŠ 1754, 37; Preklinyajo náſz oni KŠ 1754, 497; ki de pa Dühá ſzvétoga preklinyao KŠ 1754, 211; ſzkejmikoli bodo preklinyali KŠ 1754, 111; Naj nikoga ne preklinyajo KŠ 1754, 660; kaibi mi nikoga nepreklinyali TF 1715, 13; Eden pa ti hüdodelnikov ga je preklinyao TF 1715, 252; Nyega ſzo preklinyali KŠ 1754, 10b; niti ſzo nej preklinyali Bogiczo vaſo KŠ 1754, 403
preklìnjati se -am se
1. zaklinjati se: On ſze je pa zácsao preklinyati i priſzégati KŠ 1771, 151; 'znyegovim ſz. iménom ne preklinyajmo KŠ 1754, 16
2. obrekovati se: I nej (liki ſze preklinyamo) KŠ 1771, 452
3. preklinjati se: Csi ſzam pa jaſz zhválo dávanyem tálnik, zakaj ſze preklinyam KŠ 1771, 511; Záto ſze imé Bo'ze za vaſſo volo preklinya med poganmi KŠ 1754, 157; Ali ſze za imé Bo'ze za volo váſz preklinya KŠ 1771, 541
preklinjavajóuči -a -e preklinjajoč: tá, ká neznajo, preklinyávajoucsi KŠ 1771, 720
preminìti -ém dov.
1. preminiti, umreti: Med tem preminé Maximilián KOJ 1848, 56; Zdáj preminé tudi imé Pannonie KOJ 1848, 10
2. miniti: Vrêmen etak hitro preminé BJ 1886, 3
premínjeni -a -o minuli: Preminyen meszeci v törszkoj dr'zéli je prászka vovdárila AI 1875, kaz. br. 3; To zdávno i preminyeno BRM 1823, 103; O'zébet vogerszka kralica od preminyenoga mêszeca sze dr'závsi AI 1875, kaz. br. 8; Ali szvojo preminyeno szamosztálnoszt szo ne mogli nezáj dobiti AIP 1876
preodíčeni -a -o prid. preslaven: Jezus Preodicseni KM 1783, 40; Oh Preodicseno Sz. Trojsztvo KM 1783, 4; Goſzpodne Bo'se, ki ſzi preodicseno Imé Jezuſſa vcsino prelübléno KM 1783, 44
preslàtki -a -o prid.
1. ljubezniv: i blagoszlovlena je preszlatka Mati tvoja Divicza Maria KM 1783, 54; geto k-ſztoli tvojega preszlatkoga goscsenyá 'selejm priſztoupiti KM 1783, 153; za preszlatko tvoje ocsinszko imé bojdi nám milosztiven Ocsa KM 1783, 17; On mené lejpo paſzé, Szvojega obecſanya preſzlatkov recsjov BKM 1789, 161
2. lep, prijeten: Komi 'Zidoſzka decſicza, Preſzlatke peſzmi popejva BKM 1789, 1
prestràšen -šna -o prid. prestrašen, strašen: Ka mo vidli? nego ogyen Navsze ſztráni presztraſſen KM 1783, 297; Oh preſztrasna moka tou vſzigdár trpeti KM 1783, 255; Dáj naj Krisztuſſove moke, i presztrasne ſzmrti mantre, nosziti morem rane KM 1783, 240; imé Jezuſſa, vcsino hüdim dühom pa preſztrasno KM 1783, 44; Oſztaviti vſze hocsem, Na preſztrasno pitanye SŠ 1796, 99; Pobolsajte ſze hüdodelniczi, Nad mokom, I ſzmrtyom, preſztrasnom BKM 1789, 86; za volo vnouge hüdoube tvoje, i preſztrasni grejhov tvoji KŠ 1754, 176; Tô je presztrasno AI 1875, br. 1, 7
preštímati -am nedov.
1. spoštovati, ceniti: miſzeu cslovecſa nemre prav razmeti, ino preſtimati, dönok vörjem TF 1715, 40; Bôga z-verov i z-'zitkom postüvati, I prestimati BRM 1823, 14; Daj, naj, ka je düsi drágo, Za blá'zenſztvo prestimam BRM 1823, 141; Nikaj ona ne preſtima znáncze priaznive SŠ 1796, 67; Te neveren nikoga neprestima TA 1848, 8; csi kaj tak na teliko preſtimamo, liki dabi naj lepse vcsino KŠ 1754, 58; Prestimajte, verne düse, Tô miloszt KAJ 1848, 68; ali ednoga bode preſtimalo i toga drügoga zametávalo KŠ 1771, 225; Okou je nej vidlo, Ni ſzrczé cslovecse preſtimalo, Kak je Boug veliko Szpravo ſzvojim diko BKM 1789, 420; Ni ſzrczé cslovecse preſtimalo SŠ 1796, 5; i pred nyé ſzam djáo Evangyeliom, na ime pa onim, ſtere ſzo za vékſe preſtimali KŠ 1771, 559
2. šteti, imeti za: nyim ſzlü'zmo i za veliko preſtimajmo KŠ 1754, 29; I jáko za veliko preſtimajte vu lübéznoſzti KŠ 1771, 622; liki je Mária Márthe ſzeſztra tvojo ſz. rejcs za veliko preſtimala KŠ 1771, 849
preštímati se -am se šteti se, imeti se za: nego naj ſze i te velike Bogicze Diáne czérkev za nikoj ne preſtima KŠ 1771, 402; naj ſze za vrejdne preſtimate na králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 626
preštimajóči in preštimajóuči -a -e spoštujoč: edendrügoga od ſzébe za vékſe preſtimajoucsi KŠ 1771, 340; Vküp mi szpravte szvéte moje, prestimajôcse závezek moj vise áldova TA 1848, 40
preštímani -a -o spoštovan: Ár je ete od toga vékſe dike vrejden od Moj'zeſa preſtimani KŠ 1771, 675; Ki pa bodo vrejdni preſtimani KŠ 1771, 240; nego i ove prestimane Velikáse krouto zametávao KOJ 1848, 15
preštimanéjši -a -e odličnejši, boljši: Dragsa je od ſzrebra Ino preſtimanejsa Nyé drága lübeznoszt BKM 1789, 3b; gda vidi Pápo z-vnougimi prestimanejsimi prebivavci KOJ 1848, 4; Ár je preſtimanejſe delo, menye vö zebráni pejſzen meti BRM 1823, 4
nájpreštimanéjši -a -e najodličnejši, najboljši: Stere ſzo náj preſtimanejse jákoſzti KMK 1780, 95; ti náj prestimanejsi kincs KOJ 1833, IX; Jezik je náj prestimanejsa skérb KOJ 1833, VIII
pripísati se -píšem se dov. pripisati se: nyegovo imé osztáne v-knigi, szamo sze tou pripise, gda sze je o'seno KOJ 1845, 94
pripísani -a -o pripisan, dodeljen: Popi szo mogli procs, 'snyihovih dohodkov nekaj je luth. fararom pripiszano KOJ 1845, 64
pristájati se -am se nedov. biti dostojen, primeren: Hváliti ſze me iſztina ne priſztája KŠ 1771, 550; Ne priſztája ſze knám vetom dvojiti kaj BKM 1789, 298; nej nám trbej dönok na ſzé táksega kejpa gori vzéti, ſteri ſze nám ne priſztája KM 1790, 20; Nyega ſze priſztája, da szpêvamo BRM 1823, 10; Prisztája sze prestimanoszt, z-velikimi literami piszati KOJ 1833, 10; Lasztivno imé, stero sze prisztája szamo jedinszke oszobe AIN 1876, 10; da bi sze proti nyemi tak obnásati znali, kak sze prisztája KOJ 1914, 140; Tákſi ſze je náſz priſztájao püspek KŠ 1754, 103; Ár tákſi viſesnyi pop ſze je náſz priſztájao KŠ 1771, 683
psüvàti -ǘjem nedov. psovati, zmerjati: Káromkodni; pszüvati KOJ 1833, 162; zacsne pszüvati cigána KOJ 1845, 116; I zacne neszmileno pszüvati AIP 1876, br. 10, 7; viſesnyega popa Bo'zega pſzüjes KŠ 1771, 413; Gda Bo'ze delo hüdou pſzüjemo KŠ 1754, 17; Csi náſz oni pſzüjejo KŠ 1771, 497; i gda váſz odloucsijo, i pszüvali bodo i vö vr'zejo imé vaſe KŠ 1771, 184; Csi ſzi pszüvao KM 1783, 146; Ki pſzüvani je nej nazáj pszüvao KŠ 1771, 707; I razpétiva 'znyim ſzta ga tudi pſzüvala KŠ 1754, 108
psüvàti se -ǘjem se biti psovan: Csi ſze pſzüjete za Kriſztuſovoga iména volo KŠ 1771, 712
psüvajóuči -a -e psujoč: pſzüvanya pſzüvajoucsi tebé ſzo na mé ſzpadnola KŠ 1771, 481
psǜvani -a -o psovan: Ki pſzüvani je nej nazáj pſzüvao KŠ 1771, 707; Za tvo volo ſzem bio pſzüvan BKM 1789, 66
račúnski -a -o prid.
1. računski: Odpréjo ſze i racsunſzke knige BKM 1789, 434
2. v zvezah: računsko ime, računski nomen števnik: racsunszki nomen KOJ 1833, 12; racsunszko imé (számnév) AIN 1876, 9; Kákse vküpszkládanye 'selejo racsúnszki nomeni KOJ 1833, 136
réditel -a m urednik: podgovoren réditel “Prijátel”- a AI 1875, kaz. br. 1; piszma szo na imé réditela poszlana AI 1875, kaz. br. 1
rodják tudi roják -a m
1. sorodnik: Atyafi; rod, rodják, 'slájta KOJ 1833, 151; Od ete grozovitnoszti nad szvojim rodjákom vcsinyene je Sz. Stevana zabolelo KOJ 1848, 14; Pozdravte rojáke moje KŠ 1771, 484
2. v zvezi novi rodjak novorojenček: Te nôvi rodják de na imé Dusan krsztsen AIP 1876, br. 9, 3
samostáven -vna -o prid., v zvezi samostavno ime samostalnik: Substantivum (Fönév; szamo sztavno imé) KOJ 1833, 14
sé sá sóu kaz. zaim. ta: od ſzéga mao bodete vidili Sziná cslovecsega KŠ 1771, 91; i ſzvéto Imé zbantüvali vſze dni ſitka naſſega doſze dobe SM 1747, 55; ka ſzi me do ſzej doub obdr'zao KŠ 1754, 225; Od dnévov pa Ivana krſztitela do ſzej doub králeſztvo nebeſzko ſzilo trpi KŠ 1771, 36; Pouleg niſteri ſzem ſzpodobni molitev KŠ 1754, 2a; Zvacsinsztvo, szem szpodobnimi prilikami SIZ 1807, 1
se1 sébe tudi sebé povr. os. zaim. za vse osebe in števila
1. se, izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja: a) Vekivecsno ſzmrt ſzmo ſzi doubili SŠ 1796, 37; I trplejnye Szebi pripisuje i oſzvojáva KŠ 1754, 138; Ár tej naſi Vogrſzki ſzlovenov jezik doſzta tühoga i ſzebi laſztivnoga má KŠ 1771, A7a; brez skode vſzei lüdi krüha ſzi dobivai SM 1747, 89; dabi ſzebé vu Vöri pokreipiti mogli SM 1747, (1); Na tejlo gledoucs cslovik ſzebé vmori KŠ 1754, 36; naj ſze povrnéjo KŠ 1754, 125; gde Sz. Paveo ſzebé grejsnoga vadlüje KŠ 1771, 442; Du'sna ſzta ſzebé na vekivecsni 'zitek priprávlati SIZ 1807, 10; Lübézen ſzamoga ſzebé BRM 1823, VII b) nai on ſzám okouli ſzébe poglédne TF 1715, 43; Radbie .. Od ſzebe grehe ti poloſiti SM 1747, 82; Kakda ſzami od ſzébe vkrádnemo KŠ 1754, 50; vzeme ſzedem drügi dühov hüſi od ſzébe KŠ 1771, 41; Nebeſzki zálog kſzebi priemlemo TF 1715, 40; primi náz kszebi miloſztivno ABC 1725, A6b; Cslovik .. akoie kſzebi ſcsé meti SM 1747, 96; On pa je erkao tomi ſzebi erkoucsemi KŠ 1771, 41; Králeſztvo, ſtero je prouti ſzebi razdeljeno KŠ 1771, 39; ſzo vſze tri Persóne k-ſzebi priglihne KM 1783, 14; ſtero ſzkerb ſzem jaſz na ſzébe gori vzéu TF 1715, 9; i kris ſzvoih vſzák dén na ſzébe vzeme SM 1747, 29; nikaj na ſzé ne ſzmej potrositi KŠ 1754, 36; Oblejczte na ſzé vſze ro'zjé Bo'ze KŠ 1771, 586; lübiti Bogá ſzamo za ſzébe KMK 1780, 33; csi pred ſzé denes, pa poglednes ete BKM 1789, 4b; naj bi etak delo na ſze vzéo BRM 1823, IV; Tak pred ſzé poſztavte te ſzvejt KM 1790, 84; kotero dvouje dugovánje vu ſzebi zderſáva TF 1715, 35; Hüdoga sitka ne dersi vſzebi SM 1747, 82; i vu ſzebi iſztina, ka ſzo nej KŠ 1754, 81; Nema pa korenyá vſzebi KŠ 1771, 43; Boug je ſzám obſzebi náj popolnejſe Bojstvo KMK 1780, 8; Liki ſzvéczi med ſzebov obcſino májo KŠ 1754, 137; i jaſz, ki pod ſzebom mám vitéze KŠ 1771, 25; Ka vu ſzebi zdr'sáva vézanye Rejcsih KOJ 1833, 114; i drügo ka je mogôcsno bilo, szo szebov prneszli AI 1875, kaz. br. 3; dejte knige peſzmene neſzé ſzebov vu czérkev BKM 1789, 6; ſzta du'sna vu právom jedinſztvi 'siveti med ſzebom SIZ 1807, 10; Vszáki more, ka tu potrebüje, z-szebom prineszti KOJ 1845, 8
2. v zvezi s sam poudarja odnos do osebka: a) ſivi ſzám ſzebi pak na Düſno zvelicſanye TF 1715, 9; ſzprávlas ſzam ſzebi ſzrd KŠ 1754, 75; Tvojega pak blisnyega kako ſzám ſzebé TF 1715, 18; Steri mené ſcsé nazledüvati, naj ſzám ſzebé zataji SM 1747, 29; ér je tou vcsino ednouk ſzamoga ſzebé ofrüvavſi KŠ 1754, 103; ſteri me je polübo i ſzám ſzebé je dáu za mé KŠ 1754, 138; Truber, Bo'ze rejcsi, kak ſze ſzám zové, ſzluga KŠ 1771, A6a; Záto cslovik naj ſzám ſzebé ſzkuſzi KŠ 1771, 513; szkôpi blagoszlávla szam szebé TA 1848, 8; Oni szami szebé pogübijo KAJ 1848; Bog je zmiro te ſzveit ſzám ſzebom SM 1747, 16; Tá nyim dá ſzám ſzebé BKM 1789, 11 b) da ſze cslovik ſzám odſzébe priprávlati nemore KŠ 1754, 124; Dú'znoszti csloveka prôti szamom szebi BRM 1823, VII; ár je on ſzám na ſzébe gledoucs ſzvéti KŠ 1754, 91; Ako glihje Bosje ſzvéto imé ſzamo poſzebi ſzvéto TF 1715, 26; je on Otsé volo ſzám po ſzebi nazvescsávao KŠ 1754, 102; Ino tak ſzam vſzebi, Delnike náſz vcſini BKM 1789, 18
3. izraža obojestransko, vzajemno dejavnost osebkov: Ocsa nás, ſzveiteſze imé tvoje TF 1715, 25; neboidi náz ſzrám katechiſmus ſze vcſiti TF 1715, 8; rano ſze hocsem jasz ktebi pripraviti ABC 1725, A7b; Zakai ſze zové Cslovik po ſzvojem Bosji keip SM 1747, 4; naj ſze za preidoucse blágo ne ſzkrbimo KŠ 1754, 108; csi ſze gli nigdár nepoſtüje ocsé ſzvojega KŠ 1771, 50; geto sze orszácski Ocsevje szkrbijo, da vszi známo po vogrszkom gúcsati KOJ 1833, X; i csrêda jezusova sze po szpêvanyi naprêpriprávla KAJ 1848, III; tak vmárja, da sze zemla z-cslovecskov krvjov gnoji KOJ 1848, 4; Piszki sze nemorejo csüti KAJ 1870, 8
sínovni -a -o prid. sinovski: tak tüdi lübéznoſzt jeſzte dvouja, Szlü'zbena i Szinovna KŠ 1754, 14; V-nyê mi szvêti trák szinovne isztinszke vüpaznoszti KAJ 1848, 202; Ti me vodi z-dühom szinovne bojazni KAJ 1870, 5; I tvoje imé csesztijo V-szinovnoj vüpaznoszti KAJ 1848, 309
Sívka -e ž Sivka, ime konja: Gyö no, Plavka, gyö no Szivka KAJ 1870, 36
sklenòti -em dov.
1. skleniti, odločiti: Ovak je pa Ferdinand artikuluse vcsino szklenoti KOJ 1848, 94; Csi miniszterium dugoványe v-právdo szklenoti 'zelê AI 1875, kaz. br. 2
2. končati: Cslovik etak ſzklene ſzvojo ſzpouvid KMK 1780, 79; Szófia je szvéto szklenila 'sivlejnye KOJ 1848, 28
3. zapreti, sprejeti: ino nyegovo vrejdnoſzt vſzrczé ſzklene KŠ 1754, 78; Vu rane tvoje me ſzkleni BKM 1789, 411; Vu rane tvoje me ſzkleni SŠ 1796, 144; Oh! – szklente té trôst globoko v-szrdcze KAJ 1870, 429
sklènjeni -a -o
1. sklenjen: mir, steri je vu Paszarovici tüdi szklenyen KOJ 1848, 106; dugoványa .. stero je v-právdo szklenyeno AIP 1876, br. 1, 2; vsza, stera szo vu szpráviscsi szklenyena KOJ 1845, 65
2. združen: Szklenyeno v-mem ſzrczi Tvoje ſzvéto imé SŠ 1796, 154; Ta priſeſtna Szoudba I ſzteim navküp ſzklenyenim konczom etoga ſzveita SM 1747, 37; Rame szo trdno k-plécsam szklenyene KAJ 1870, 34
3. členast: Črvi so sklenjenoga tela AI 1878, 39
skrádnji tudi skrágnji -a -e prid.
1. zadnji, poslednji: i ſtere ſzkrádnyi dén 'zivoucse nájde KŠ 1754, 140; je 'seleznim szlovenszkim fararom szkrádnyi dén na odvandranye naznánye dáni bio KOJ 1914, 149; Gda naſſa ſzkrádnya vora pride KŠ 1754, 178; Imé, ſtero moja ſzkrádnya rejcs bode KM 1783, 36; Gda pride ſzoudba ſzkrádnya BKM 1789; Od ſteroga ſzkrádnyega dnéva niſcse nezna KŠ 1754, 113; troust vu hipi vöre szkrádnye KOJ 1845, 127; i jaſz ga obüdim na ſzkrádnyi dén KŠ 1754, 207; Jezus pá nazáj pride z-Nebéſz na ſzkrádnyi dén KMK 1780, 18; Pomágaj mi na dén ſzkrádnyi SŠ 1796, 47; na ſzkrádnyo vöro ſze vſzáki dén priprávlati KŠ 1754, 179; Áldov je naſztavo Jezus na ſzkrádnyoj Vecsérji KMK 1780, 51; Ár na ſzkrádnyem vreimeni On me gori obudi SM 1747, 78; vu ſzkrádnyem dnévi KŠ 1754, 140; i náſz vſzkrádnyem dnévi gori obidi KŠ 1771, 838; Mo düso na ſzkrádnyoj vöri Porácsam vu roké tebi KŠ 1754, 269; csí moja je na ſzkrádnyoj vöri KŠ 1771, 116; Nazviſcsáva hüdoubo ti vu ſzkrádnyi dnévi 'zivoucsi KŠ 1771, 649
2. skrajen, najbolj oddaljen: Na orszácskom szpráviscsi dvá sztrána sze nájdeta, tô je te szkrágnyi právi sztran AI 1875, kaz. br. 2; i od prvle szkrágnyega levoga sztrána sztojécsi AI 1875, br. 2, 1; naj nyim bodes na zvelicsanye notri do ſzkrádnye zemlé KŠ 1771, 385; sze szlisijo szkrágnyemi lêvomi sztráni 42 AI 1875, kaz. br. 3
spísati spíšem dov.
1. napisati: návuk, steri nász vcsi recsi szpiszati KOJ 1833, 10; On je orszácskoga szpráviscsa Dokoncsanya dopüszto vogerszki szpiszati KOJ 1848, 123; Jasz vöpovêdani govor doli znam szpiszati KAJ 1870, 7; opominanyem, ſteroje D.L.M. ſzpiſzao TF 1715, 37; Evangyeliom, Ka ga je po Mátaji i Marki ſzpiſzao KŠ 1771, 159; I Bogátecz kak je hodo, Kou ſzvéti Lukács ſzpiſzo SŠ 1796, 166; Szpiszao Kossics KOJ 1848, 1
2. opisati: Vnogo plakanya, ſto more ſzpiſzati BKM 1789, 446
3. zapisati: Filipa proszili, naj bi pazlivo szpiszao vsze nyihove nouve návuke KOJ 1845, 67; Skôlnik pa v-knige szpiszali KAJ 1870, 5; pren. Szpisi imé moje i tam v-knige 'zitka KAJ 1848, 336
spísati se spíšem se popisati se: zapovid od Auguſtus Czaſzara, da bi ſze ſzpiſzao veſz ſzvejt KŠ 1771, 167
spísani -a -o zapisan, popisan: Po tom ſze knige preſtéjo, V ſteri je vſze ſzpiszano, Kakda na zemli 'zivéjo Lidjé BKM 1789, 436; V-knigi 'sitka je szpiszano – tvo 'sivlejnye KOJ 1845, 130; Grcski textus. Apoſtolje .. Evangyeliom, doli ſzpiſzanoga ſzo ſzebom neſzli KŠ 1771, 3 (B2a); ſtero je potom na dvej kameni tábli ſzpiſzano, vö zgláſzo KŠ 1754, 7; je pa nyim na dvej kameni Tábli ſzpiſzano deſzétero zapouvid, vö dáo KM 1796, 38; naprávi zláti liszt imenüvan, v-sterom szpiszane .. szloboscsine KOJ 1848, 35
spomínati -am nedov.
1. omenjati: Szám Luther szpomina i pohváli Sz. Benedeka KOJ 1845, 77; csi vecs persón ali dugoványov csinejnye ali sztális szpominamo KOJ 1833, 138; niki pa obcsinsztvo szpominajo KOJ 1848, 57; Sztáre grejhe neſzpominaj BKM 1789, 48; kaibi naſſega blisnyega .. po dobrom ga ſzpominali TF 1715, 16
2. oznanjati: Szpominao bom imé tvoje od deczé do osztankov deczé TA 1848, 37; tvojo ſz. ſzmrt neſztanoma ſzpominam KŠ 1754, 238
spomínati se -am se
1. spominjati se: inoſze ſzpominati ſztoga nakoi názje opominau TF 1715, 41; Zakai ſze moremo mi ſnyegove ſzmerti ſzpominati SM 1747, 40; moremo ſze ſzpominati zonoga SM 1747, 40; ſze neſztanoma ſztébe ſzpominam KŠ 1771, 646; Ar ſze ſztébe jasz ſzpominam BKM 1789, 5; ka je cslovik, kaj ſze ſzpominas 'znyega KŠ 1771, 673; Ka je cslovek, kâ sze szpominas 'z nyega TA 1848, 7; i vudnye od nyegove právde ſze ſzpomina SM 1747, 92; gda ſze ſztola ſzpominamo etoga nasztávlenyá KM 1783, 62; i vkom ſze ſzpominamo zBo'ze velike dobroute BKM 1789, 7b; Hválim pa váſz, bratje, ka ſze zméne vu vſzem ſzpominate KŠ 1771, 511; geto ſze vu ſzmrti ne ſzpominamo ſztébe KŠ 1754, 231; ka ſze od jezero lejt blá'zenſztva ſzpominajo KŠ 1771, 761; Ár sze vu szmrti neszpominajo z tébe TA 1848, 5; I z ſzoudbe ſze ſzpominaj BKM 1789, 407; I z ſzoudbe ſze ſzpominaj SŠ 1796, 139; I mi ſze ſzpominajmo, 'Znyeg’ve ſzmrti BKM 1789, 77; ſzpominajmo ſze Telikájſe z-Bo'sánſzke modrouſzti KM 1796, 5; Szpominajte ſze zvoditelov vaſi KŠ 1754, 270; Szpominali sze bodo TA 1848, 18; Naj ſze ſzpominamo od te vekivecsne ſzobote KŠ 1754, 26; I malo zBogá ſzem Sze ſzpominao denesz BKM 1789, 386; i ſzpominao ſze je z-oni vnougi dobrout KM 1790, 58; ſz-té Sz. Hiſtórie, z-ſtere ſzmo ſze do eti máo ſzpominali KM 1796, 117
2. omenjati: Moy'zes ſze ſzpomina ſzobote eſcſe pred Deſzétere vö dányem KŠ 1754, 26; Ar ſze ztoga ſzpomina i Paveo KŠ 1771, 338; Hvála Fugh Károlyi, ka sze od toga dugoványa szpomino AIP 1876, br. 1, 2
3. pogovarjati se: Kumaniánci za steroga volo Ladiszlav IV., da sze szledi zmirom 'snyimi szpomina KOJ 1848, 40; z-kmetmi sze je rad szpominao KOJ 1848, 68; od koga ſzte ſze i ſzpominali KŠ 1771, 599
spominajóuči se tudi spominajóči se -a se -e se spominjajoč se: Hválo dájem Bougi mojemi vſzigdár ſzpominajocsi ſze ſztébe KŠ 1771, 665; Ali Dávid ſze ſzpominajoucſi z-ſzvoji grejhov KM 1796, 63
spomínavši -a -e spominjajoč, omenjajoč: Ona, stera szo 'se zgorajpovejdana, tü znouvics neszpominavsi KOJ 1833, 143; Szpominavsi od goriposztávlan-ya vogerszkoga banka, poetom trôst odpré AI 1875, kaz. br. 1
spomínjani -a -o omenjen: te je voda ono vise szpominyano zadelano vêko vtrgnola AIP 1876, br. 3, 7
spoznàti spòznam dov.
1. spoznati, na osnovi zaznav, umske dejavnosti priti do poznavanja česa: Dai meni Zkvárjenye moje nature zpoznati SM 1747, 53; Záto nyihova cséſzt je 1.) bin ſzvoj ſzpoznati KŠ 1754, 170; od onoga vrejmena máo, vſterom je grejh zácsao ſzpoznati cslovik KMK 1780, 67; ki ſzi diko Preszvétoga Trojsztva dopüſzto ſzpoznati KM 1783, 11; Dáj nám tebé prav ſzpoznati BKM 1789, 55; Da Te moremo ſzpoznati BRM 1823, 2; Tô je tvojga poszvêta Visni trák dao nam szpoznati KAJ 1848, 5; znanost, poleg štere je mogočno spoznati plemen AI 1878, 4; jaſz ſzkvárjenye zczeiloga ſzercza ſzpoznam SM 1747, 48; Záto jaſz zdaj ſzpoznam ka me ti kaſtigas KŠ 1754, 240; Zdaj ſzpoznam ztála KŠ 1771, 517; ka jaſz csinim, ſzpoznas pa potom KŠ 1771, 311; Stero lejko ſzpoznas, csi pred ſzé denes peſzmi BKM 1789, 4b; Dönok ti neſzpoznas tvojo grejsno ſztálnoſzt SŠ 1796, 10; Da ti praviczo szpoznas TA 1848, 9; Gda cslovik Jezuſa ſzpozna KŠ 1754, 77; Koga za Goſzpodna ſzpozna BKM 1789, 27; Csi poszlavcov kucsa naprêprneszka za pobogsanye szpozna AI 1875, kaz. br. 2; tvoio zmosnoſzt ne ſzpoznamo SM 1747, 85; Ár ztála ſzpoznamo i ztála proroküjemo KŠ 1771, 517; Vu onom dnévi ſzpoznate vi, kaj ſzam jaſz vu Ocsi KŠ 1771, 319; ka ne ſzpoznajo scütejnya, ono vöra potrdi KM 1783, 62; Lámajoucsi krüh ſzpoznajo ga BKM 1789, 94; Szpoznaj nepravicsnoſzt tvojo KŠ 1754, 77; ſzpoznaj nyegovo miloscso KM 1783, 159; neszrecso mojo szpoznaj AI 1875, br. 2, 7; ztoga ſzpoznajmo, ka ſzmo vu právoj M. czérkvi KŠ 1771, 339; Szpoznajmo ſz-toga veliko lubav Zvelicſitela KM 1796, 107; Szpoznajte, vi nevolni, pomocsnik je z-vami BRM 1823, 5; Szpoznajte bole, kak csüdno vodi Jehovah szvoje TA 1848, 4; naj ſzpoznas volo nyegovo KŠ 1771, 411; naj 1.) ſzvoje grejhe ſzpozna KŠ 1754, 208; Boug naj nyega ſzpozna KMK 1780, 11; naj 1. na naſſe grejhe ſzpoznamo KŠ 1754, 161; Naj ſzpoznamo dobrouto KŠ 1754, 267; naj ſzpoznajo, ka Boug dugo na pokouro csáka KŠ 1754, 197; naj ſzpoznajo tebé ſzamoga Bogá KŠ 1771, 322; naj szpoznajo poganye, kâ szo ludjé TA 1848, 8; Gda bi tou ſzpoznao Kájn KM 1796, 8; Da bi mi ſzkvárjenye ſzpoznali KŠ 1754, 20; Ar ſzam jaſz ſzpoznao KŠ 1771, 195; ka ſzi nej ſzpoznalo vrejmen priglédanyá tvojega KŠ 1771, 237; tákſi je eſcse nikaj nej ſzpoznao, kak trbej znati KŠ 1771, 504; ki je szpoznao nyega bo'zanszko isztino KAJ 1848, 4; Tou nyim je pa rimszki Pápa tak za hüdo szpoznao KOJ 1848, 43; ka je ſzpoznalo zrejcſi Bo'ze KŠ 1754, 78; I mi ſzmo vorvali i ſzpoznali KŠ 1771, 287; ſzte ſzpoznali miloſcso Bo'zo vu iſztini KŠ 1771, 603; verni, ki ſzo ſzpoznali iſztino KŠ 1771, 638; Vogleja je melo nyegovo besznoucso szpoznati KOJ 1848, 4
2. ugotoviti, dojeti: kim je dáo pejneze, da bi ſzpoznao, kakda je ſteri tr'zo KŠ 1771, 235; ino ſta zpoznala, kai ſzta nága SM 1747, 6; [pavozino] i ſzpoznao je, ka je mokra i hladna KM 1790, 38; ſzpozano ſzam, ka ſzte vi nej vſzi dobro troſsili vaſsi pejnez KM 1790, 28
3. priznati: ſzpoznajte one, ki delajo med vami KŠ 1771, 622; ka on nikoga za vogerszkoga Krála neszpozna KOJ 1848, 104; i Rimſzka cszérkev ga je nej ſtejla za Kanonicsánſzko piſzmo ſzpoznati KŠ 1771, 668
4. seznaniti: Z etim svetom nas spozna prirodopis AI 1878, 4
spoznàti se spòznam se spoznati se, biti spoznan: Esmerkedni; szpoznati sze KOJ 1833, 155; Pred Bougom ſze moremo za vujvlacséne ſzpoznati KŠ 1754, 199; Jaſz poznam te moje i ſzpoznam ſze od ti moji KŠ 1771, 300; proſzimo Bogá: 1. Naj ſze on od vſzej lüdi na zemli ſzpozna KMK 1780, 27; ár ſze zſzáda drejvo ſzpozna KŠ 1771, 40; Vetom ſze ſzpoznajo Bo'zi ſzinovje i vraj'zi ſzinovje KŠ 1771, 730; gda koga na kákse dugoványe rátamo, naj ſze ſzpozna, kákſi jeſzte KŠ 1754, 171; Ár nega nikaj tak ſzkrivnoga, niti ſzkritoga, ſtero bi ſze ne ſzpoznalo KŠ 1771, 193
spoznajóuči -a -e ko je spoznal: Vzemi eto bremen, naj ſzpoznajoucſi vsze moje grejhe morem vcſiniti KM 1783, 186; Ali Dávid ſzpoznajoucſi nad ſzebom kaſtigo Bo'so KM 1796, 63
spòznavši -a -e ko je spoznal: naj i jaſz pokojno düſo mám ſzpoznavſi tá, ſtera ſze okoli váſz godijo KŠ 1771, 595; Vſzejm lidém, naj ſzpoznavſi nyegovo dobrouto, ſze povrnéjo KŠ 1754, 168; nej szam sze zbojao z-edne sztráni szpoznavsi KOJ 1833, V
spòznani -a -o
1. spoznan: kakti ſzam i jaſz ſzpoznani KŠ 1771, 517; Jezus od Pasztérov v-jaszlicaj ſzpoznani KM 1783, 72; Szpoznani je Goszpôd vu vcsinyenoj szôdbi szvojoj TA 1848, 8; zadoſzta je bila Putifari ſztálno ſzpoznana nyegova vörnoſzt KM 1796, 25; i tivárisi szpoznana nyé právoszt KOJ 1845, 132; imé tvoje Vcsini, naj bode od nász vszej ſzpoznano KM 1783, 278; naj bode od náſz vſzej ſzpoznano BKM 1789, 297; Od prouti ſztanejnya ſzpoznanoj praviczi KM 1783, 47; k-Evangyeliomi i 'znyega ſzpoznano bogáſztvo vſzebi gori iſzkati KŠ 1754, 209; zmo'znoszt Bo'sánsztva nyegovoga, vadlüje szmrt szpoznano KOJ 1845, 124; Zdaj pa ſzpoznani od Bogá, kakda ſze obrácsate na te nemocsne piſzke KŠ 1771, 564
2. znan: Szpoznano je, ka od 67-ga lêta vezalo na Vogerszkiország cseresz skôdo AI 1875, br. 1, 1
3. priznan: za volo szpoznanoga vitéstva sze je dopádno KOJ 1848, 22; ino vu áhenszkom miri nyoj je szpoznano naszledsztvo KOJ 1848, 110
stàr stára -o prid.
1. star, ki ima razmeroma veliko let: Sztari ABC 1725, A3b; kai ſztári Ádam má vu náz vmreiti TF 1715, 33; ka ſze te ſztári Ádam má ftáplati KŠ 1754, 191; Ar ſzam jaſz ſztar KŠ 1771, 162; kakda ſze more cslovik poroditi ſztári bodoucsi KŠ 1771, 271; gda je ſztar, i ſzlab grátao KM 1790, 76; Sztári zamedlani Dühovnik KOJ 1845, 3; Prouti ſztáromi vucsiteli to'zbe notri ne vzemi KŠ 1771, 641; Sztáromi skolniki sze je od toga kihati zacsnilo KOJ 1845, 4; Trucz toi ſztároi kacſi SM 1747, 76; Dai dabi toga ſztároga Csloveka doli mogel obleicsi SM 1747, 53; i tak toga ſztároga csloveka vnami zadávlajmo KŠ 1754, 28; pelavſi nikoga ſztároga vucsenika KŠ 1771, 408; nyim pa dá sztároga sepavoga psza KOJ 1848, 8; Králesztvo v-sztároj dóbi je v-Pannonio bila omejjana KOJ 1848, 3; Na pôti sze je z-ednim sztárim cslovekom szrécsao KAJ 1870, 8; i obá ſzta bilá ſztara vu dnévi ſzvoji KŠ 1771, 161; uu naſſem pak rázumi ſztári ino moudri lüdje boimo TF 1715, 8; Vſzi ſztári i mládi poſteni lidjé KŠ 1754, 31; nacsi ſze raſzpráscsijo te ſztáre poſzoude KŠ 1771, 29; Komi je ſzlobodno ete knige ſteti? Vſzejm lidém, ſztárim i mládim KŠ 1754, 4
2. značilen za starega človeka: Moi obráz ie ſztar posztano ABC 1725, A8a
3. z izrazom količine izraža število let, preteklih od rojstva: Gda bi pa ſtirideſzét lejt vrejmena ſztar bio KŠ 1771, 360; ſztou, i dvej leti ſztar bodoucſi premino je KM 1796, 71; eden mládi 16 lêt sztar szin te odtirane kralice na trônus sztôpo AI 1875, kaz. br. 3; ár je bila dvanájſzet lejt ſztara KŠ 1771, 117; dête, stero je pol leta sztaro bilo AI 1875, kaz. br. 7; ſzpomouro je vſzo deczo od dvej lejt i ni'ze ſztaro KŠ 1771, 8
4. ki je obstajal, bil narejen pred drugim iste vrste: Preobrácsanya sztároga mertüka na nôvoga AI 1875, kaz. br. 6; I ete je tüdi te ſztáre vöre nyé návuk KŠ 1754, 9a; Zdáj preminé tüdi imé sztáre Pannonie KOJ 1848, 10; Vo ſcsiſztite tak te ſztári kváſz KŠ 1771, 498; na sztári szlovenszki jezik obrnyeni KŠ 1771, A1a; Na ſztári ſzlovenſzki Jezik obrnyena KM 1796, 1; nego li ſztáro dobro navado, naſzledüjemo KŠ 1754, 211; piſem vám ſztáro zapovid KŠ 1771, 727; li tiſzto ſztáro vcsenyé vſzebi zdr'záva KŠ 1754, 5b; sztári mertüki szo nam dugo szlü'zili AI 1875, kaz. br. 6; Peszmi, stere szo szti sztári piszm vküp pobráne SŠ 1796, 1; Sztári dugôcsni mertükov obracsunanye AI 1875, kaz. br. 6; ſzvoje ſztáre grejhe odürjáva KŠ 1754, 209; eti pa ſztáre práve Szlovene naſzledüvajoucſi KŠ 1754; nego ſztáre peſzmi ſzem na véksi tao, na meſzti nihao BKM 1789, 4b; i náj bole vu ſztári peſzmaj ſzam recsi nej vküp gliho BKM 1789, 4b; ptühinszke litere vu sztári rodovinszki iménaj sze nücajo AIN 1876, 6; da szo sztárimi mertükami zadovoljeni bili AI 1875, kaz. br. 6
5. v zvezi stari zakon prvi del Svetega pisma, ki obsega obdobje pred Kristusovim rojstvom: vſzi Sztároga i nouvoga Zákona verni lidjé KŠ 1754, 9b; nad ſtejnyem ſztároga Zákona KŠ 1771, 534; História sztároga Testamentoma KM 1796, 3; Na Bo'ze imé ſzo ſze pa nej ſzamo vu ſztárom zákoni nanizávali KŠ 1754, 149; vu ſztárom Zákoni po Prorokaj KŠ 1771, A2b
staréjši tudi staréši -a -e starejši: Bio je pa nyegov ſzin ſztarejſi na nyivi KŠ 1771, 223; Gde ſzem ſztarejſi vſzak dén vtejli BKM 1789, 368; Ádama ſztarejsi ſzin Kájn KM 1796, 8; Stera je med tejmi trejmi Perſonami ſztarejſa KMS 1780, Bb; ár je sztarêsa bila od brata KAJ 1870, 17; Sztarejsega csloveka ne ſtrájfaj KŠ 1771, 640; Dvá sztarejsiva Átilova sziná szta osztala KOJ 1848, 5; Vſzak dén Sztarejſi ſzmo vu 'zitki BKM 1789, 48
nájstaréjši -a -e najstarejši: Med poszlavci najsztaresi na predszednika meszto sztopécsi AI 1875, kaz. br. 1
stári -a -o sam.
1. stari: Kakda na zemli 'zivéjo Sztári i mládi ſzvéjtom KŠ 1754, 271
2. prednik: Ti ſztári ſzo ga z Ezek pod cslovecsem obrázom kázali KŠ 1771, 2 (B1b); Tou ſzo vnougi ſztári 'Zeleli BKM 1789, 8; Posebno veliko lübézen májo ti stári k mládim AI 1878, 7; ta ſztára ſzo prejsla KŠ 1771, 537; a. ti ſztári KŠ 1771, 656; kaj je nikſi prorok zti ſztári ſztano gori KŠ 1771, 198; tem spajéčim lidém i stárim krv scéca AI 1878, 7
staréjši -a -e sam.
1. starejši: nego i ſztareiſi bi mogli ſzvoje vucsiti SM 1747, 1
2. starešina, predstojnik: Pri Kajfáſi ſzo ſze vküp ſzpravili ſztarejſi toga lüſztva KM 1796, 107
3. starši: Tou potribüje kaibiſze naſſe ſztareiſſe ino Goſzpodo ne odürjávali TF 1715, 15
státi stojím nedov.
1. stati, biti v pokončnem položaju: Sztáti Állani KM 1790, 93(a); Záto, ki ſtima, ka ſztoji, naj vidi KŠ 1771, 509; Vi Mosje zGalilee, kai ſztoite SM 1747, 15; Touje meſzto, gde vi bodete ſztali SM 1747, 83; ſztani gori i ſztoj na ſzrejdi KŠ 1771, 183; I gori ſzkocsivſi ſztáo je KŠ 1771, 348; I ſztalou je to lüſztvo glédajoucse KŠ 1771, 252; Sztáli ſzo pa vládniczke popovſzki KŠ 1771, 250
2. biti kje v takem položaju: more vö, i na szertéli sztáti KOJ 1845, 9; vu koterom meſzti, ſztoim SM 1747, 83; Ovo ſztojim pred dvérmi KŠ 1754, 126; Goszpodne, zaka tak daleko sztojis TA 1848, 8; da poſtüjete one, ſteri pred vami ſztoijo KŠ 1754, 33; i jaſz ſzam tam ſztáo KŠ 1771, 412; VParadi'zomi ſzem ſztál BKM 1789, 191; pravo je, kak je ſztáo viſziko na ednoj leſzficzi KM 1790, 20; pren. on mô'z, ki na sztezi grêsnikov nesztoji TA 1848, 3; ti imei volno vu pokori pred nyim ſztáti SM 1747, 88; da vrejdni bodemo ſztáti pred Szinom csloveka KŠ 1754, 113; Da bi pri tebi mogo ſztáti BKM 1789, 178; Düsa mi zdiháva ſztebom navkup ſztáti SŠ 1796, 86; vu miloſcſo, vu steroi ſztoimo SM 1747, 18; ktoj miloſcsi, vu ſteroj ſztojimo KŠ 1771, 456; Kak ſztojite pred nyim BRM 1823, 5; Jaj vszem, ki v-rú'znoszti pred tebom sztojijo KAJ 1848, 10; Ka boug znami ſztál bode BKM 1789, 431; Sztaite záto zpretpazanimi ledevjami pravicze SM 1747, 27; tak ſztojte vu Goſzpodni KŠ 1771, 598
3. biti, nahajati se kje: hrámba v-ednom lêpom dôli sztála AI 1875, kaz. br. 7; pren. Bosja Sz. reics, kotera prinyei ſztoy TF 1715, 44
4. obstajati, biti, biti sestavljen: med povejdanimi perſonami hi'sni zákon nemre ſztáti KMK 1780, 60; i notri do etoga dnéva ſztojim KŠ 1771, 422; ti pa po vöri ſztojis KŠ 1771, 473; vkom pak kerſchánſztvo ſztoy, odgovoriti nevejo TF 1715, 4; Vukom ſztoi tákſe ſzkvárjenye SM 1747, 7; Naſſa knám lübezen pa vetom ſztoji KŠ 1754, 28; Sztoji czejli liſzt I. zpredgovora KŠ 1771, 602; cslovik ſztoji ſztejla, i znemrtelne düſe KMK 1780, 10; imé tvoje odicseno, Stero brezi nász ſztoji poszvecseno KM 1783, 278; Ali ne ſztoji tou vu mojoj moucſi BKM 1789, 78; ár v-ſzoudbi tou tvojoj ſztoji i nej v-vouli mojoj SŠ 1796, 136; V-tom ſztoji Tvoje králevſztvo BRM 1823, 315; Z-keliko tálov sztoji Znánye Vogrszkoga Jezika KOJ 1833, 1; Ár prebiva v-blá'zenoj szvetloszti, Nesztoji pod právdov telovnoszti KAJ 1848, 8; z-kelko vör sztoji eden dén KAJ 1870, 158; Szpráviscse z-dvouje kucse sztoji AI 1875, kaz. br. 2; eden glasznik bidti, steri ali jedino sztoji AIN 1876, 7; Orság z-vnogo vesnic ino várašov stoji BJ 1886, 44; Evangyeliom, vſterom i ſztojite KŠ 1771, 520; na miſzli mi ſztojo vſzigdár reicsi tvoje SM 1747, 83; kak vu vodi ribe rade ſztojo SŠ 1796, 126; kotrige z-piszkov sztojijo KAJ 1870, 6; bregôvje, ár z-szamoga kamna sztojijo KAJ 1870, 147; Lüdjé vu hiži stojijo BJ 1886, 6; Dokecs bode ete ſzvejt trpo i ſztáo KŠ 1754, 132; kakda bode ſztalou králeſztvo nyegovo KŠ 1771, 207; naj vu vüſztaj dvá ali tri ſzvedouk ſztoji vſza rejcs KŠ 1754, 195; Csi nebi sztáli na vecsnoj gvüsnoszti KAJ 1848, 8; Pri János-gazdi je v-velkom postenyê sztao KAJ 1870, 152
5. prebivati, živeti: 'Zidove, ki ſzo tá sli ſztát KŠ 1771, 434; i ki ſztojijo v-Meſopotámii KŠ 1771, 345; Csrnkavci v-topli dr'zélaj sztojijo KAJ 1870, 92; Gde je ſztáo [Abraham] oprvics KM 1796, 15; V-ednoj véſzi ſzo ſztáli ſtirje vértje KM 1790, 78
6. v zvezi prouti stati upirati se, nasprotovati: da bodte mogli ſztáti prouti jálnomi vraj'zemi sütanyi KŠ 1771, 586; vi vſzigdár ſzvétomi Dühi prouti ſztojite KŠ 1754, 126; Hercegovinanci tak lehko prôti sztojijo AI 1875, kaz. br. 3; vſzi, ki ſzo prouti nyemi ſztáli KŠ 1771, 216
7. biti odvisen: tak da bi od nyi sztalo jeli dopüsztijo nam ali nê AIP 1876, br. 2, 3
stojéči -a -e
1. stoječ: ka ſzo lidjé Bogá molili csáſzi ſztojécs KŠ 1754, 148; i jaſz takáj bodem, Sztojécsi popejvao SŠ 1796, 61; Pred tebom ſztojécsi du'znik BKM 1789, 219; vszi ovi sztojécs poszlüsajo KOJ 1845, 8; ali za volo lüſztva okouli ſztojécsega velim KŠ 1771, 305; tou je li kejp ober náſz ſztojécsega ſzuncza KM 1790, 38; vidili ſzo tiva dvá mo'zá ſztojécsiva KŠ 1771, 199; I vido je dvej ládji ſztojécsevi kre jezere KŠ 1771, 179; Ár lübijo na vogláj vilicz ſztojécſi moliti KŠ 1771, 18; idte, i ſztojécſi gláſzte lüſztvi vſze recsi KM 1796, 119; Kak angelje, v-szvetloszti sztojécsi KAJ 1848, 7; I tim tam ſztojécsim ercsé KŠ 1771, 236; ozimicze doli ſztojécse je meo KŠ 1771, 432; i vido je druge ſztojécse na pláczi KŠ 1771, 64; kaj ſzo niſteri med eti ſztojécsimi KŠ 1771, 128
2. prebivajoč: lüſztvo ſztojécse prejk mourja KŠ 1771, 284; ſzo ſze v-Szároni ſztojécſi povrnoli k-Goſzpodni KM 1796, 123; kaj je znáno znamejnye po nyih vcsinyeno vſzejm ſztojécsim vu Jeru'zálemi KŠ 1771, 351; nas 'zitek ſzpodoben je rávno k-ſztojécsim vu ſatori SŠ 1796, 129
3. obstoječ: Právi Boug .. z-rázumne düse, i z-cslovecsánſzkoga tejla ſztojécsi KM 1783, 15; Rejcs je z-edne ali vecs szillabih sztojécse vöpovejdanye káksega dugoványa KOJ 1833, 6; vöpovê szvojo mislênye, kak v-gucsi sztojécso dugoványe pobogsati 'zelê AI 1875, kaz. br. 2; Rêcs je z-edne ali vecs szillabih sztojécse vöpovédanye AIN 1876, 7; Z-vecs szillab sztojécse recsi tak trbê na szillabe razlôcsiti AIN 1876, 7
stajóuči -a -e stoječ: Molitve okoli betésnoga merjeoucsega ſztajoucſi ludi SM 1747, 61
stràšen -šna -o prid.
1. strašen: Irtóztató; sztrasen, grozen -a -o KOJ 1833, 160; ſztrasen bo teda dén BKM 1789, 19; Gdate ſztrasna ſzmert kroto preſztráſi SM 1747, 82; Sztrasna bode vnougim ſzoudba BKM 1789, 9; Szvéto i ſztrasno je nyegovo imé KŠ 1754, 156; To ſztrasno vrejmen je totá BKM 1789, 361; Csi gli bi vu kmicsni doláj, Te ſztraſne ſzmrti hodo BKM 1789, 163; I püſzto je Boug tak ſztraſſen pomor nad Izrael KM 1796, 65; Nyegovo ſztrasno kastigo SM 1747, 38; nego je je vu ſztrasno pekla prepaſzt ſzüno KŠ 1771, 719; Za grejsnike na toj zemli ſztrasno ſzmrt ſztrpo BKM 1789, 72; Poglavárſztvo je, na ſztrasno példo drügim zapovedalo KM 1790, 56; kak je na grejsne Ocsáke tak ſztrasno ſententzio Boug vrgao KM 1796, 8; Henrik tak sztrasno meszarejnye naprávi med nyimi KOJ 1848, 6; da vu ſztrasnom zádnyem dnévi bomo ſztáti mogli KŠ 1754, 118; Vu ſztrasnom vrêmeni BRM 1823, IX; vu ſztrasnoi bolezni licza ne oberni procs od nyega SM 1747, 63; doli ſzpisüje te krive vucsitele ino ſze nyim z-Bo'zov ſztrasnov ſzoudbov prti KŠ 1771, 756; Oh moji ſztrasni grejhi ſzo zrok bili BKM 1789, 77; szo sze mi sztrasne vidile KOJ 1833, IIII; Naj Tere Gláve ſztrasnim vrágom BKM 1789, 17; Tebé je lübéznoſzt tvoja, Pripelala Na velike ſztrasne moke BKM 1789, 81
2. prestrašen: Sztrasna ſzrcza obátri BKM 1789, 176
nájstrašnéjši -a -e najstrašnejši: Atila je bio nyih náj strasnejsi Kráo KOJ 1848, 5; Tigriš Lepa nájstrašnejša stvár AI 1878, 11
stvorìteo tudi stvorìteu -ela tudi stvorìtel -a m
1. stvarnik, Bog: Teremtö; sztvoriteo KOJ 1833, 175; Dáj, ktebi, nas ſztvoritel, zdihávati KŠ 1754, 267; Ka je Bo'ze imé .. Sztvoriteu KŠ 1754, 16; Ocsa Boug Sztvoriteo KM 1783, 7; náj bougsi ſztvoriteo je nej meo KM 1796, 5; Oh ſztvoritel zvejzd nebeſzkih BKM 1789, 4; Vſzega ſztvoritel ſzvéti BRM 1823, 4; Eden leipi keip Bosji ſzvojega ſztvoritela SM 1747, 4; Sztvoritela moucs dicsite KŠ 1754, 265; Vcsi nasz prav zvisávati Velkoszt sztvoritela KAJ 1848, 5; Ar ſzem prouti tebi ſztvoriteli mojemi pregrejso KŠ 1754, 225; Ki ſzo ſzlü'zili ſzo ſztvorejenyej ráj, liki ſztvoriteli KŠ 1771, 449; Hvála bojdi ſztvoriteli BKM 1789, 3; Nej ſze vidilo ſztvoriteli nebeſzkomi SIZ 1807, 8; fticze ſzvojega ſztvoritela Bogá dicſijo BKM 1789, 5b; ino ſzam tebé mojega ſztvoritela razdréſzelo KM 1790, 108; proſzo je ſzvojega Sztvoritela SIZ 1807, 4; Vörjem vu ſztvoriteli nébe TF 1715, 21; Iasz vöriem vu Sztvoriteli nébe ABC 1725, A5a; Jaſz vörjem vu ſztvoriteli SM 1747, 44; Jaſz vörjem vu ſztvoriteli KŠ 1754, 85; Vörjem v ſztvoriteli Nébe KMK 1780, 8; Vörmo Vu právom ſztvoriteli BKM 1789, 6; Mi verjemo v sztvoriteli KAJ 1848, 9
2. ustvarjalec: zná bidti, ka de on nôvi sztvoriteo szvoje domovine AIP 1876, br. 10, 4
svéti -a -o prid.
1. svet, vreden češčenja: Szvéti Pavel Apoſtol právi TF 1715, 3; Tvoi ſzvéti Angel nai bode zmenom ABC 1725, A5b; Szuét vszeih ſeregov Bogh ABC 1725, A7a; Daſze dicsi ſzvéti Duh SM 1747, 84; Boug je ſzvéti KŠ 1754; Szvéti jeſzte Boug KŠ 1754, 273; Ocsa, Szin, i Szvéti Düjh KMK 1780, 5; Szvét, kricsijo BKM 1789, 1b; Szvét Goſzpon Boug SŠ 1796, 9; Boug Ocsa je szvét KOJ 1845, 136; I z-angelmi szvét szpêvali KAJ 1848, 10; ſzvéta mati czérkev BKM 1789, 7; ſze imenüjejo Szvéto Trojſztvo KMK 1780, 8; ki sze ie popriel od Düha szvétoga ABC 1725, A5a; Szvétoga David Krála SM 1747, 91; vtiſſaj nám tvojega Szvétoga ocso KM 1783, 10; Svéta Düha je poſzouda SŠ 1796, 22; Szvétoga Düha pomôcs BRM 1823, IV; Lástno Drüžbe svétoga Števana AI 1878, 1; Hvala ſzvétomi Duhi SM 1747, 90; vi Vſzigdar ſzvetomi Dühi prouti ſztojite KŠ 1754, 126; Hvála ſzvétomi Dühi BKM 1789, 7; ſteri pa ercsé prouti ſzvétomi Dühi KŠ 1771, 40; Postenyé dühi szvétomi KAJ 1848, 9; i vu tvojem prſzéganyi ſzvétoga Bogá ne navájaj KŠ 1754, 16; Ár ona prineſzé ſzebom Dühá ſzvétoga KŠ 1771, 439; Tvega ſzvéta Dühá nám podejli BKM 1789, 178; Dáj nam tvojga ſzvéta Dühá SŠ 1796, 54; Ar diha szvétoga Vnêmar bantüje KAJ 1848, 4; po tvoiem ſzvétom ſzinei ABC 1725, A6b; Vörjem vſzvétom Dühi BKM 1789, 7; Vermo v-Dühi ſzvétom BRM 1823, 4; Mi verjemo v-dühi szvétom KAJ 1848, 9; pred tvoim ſzvétim Bosánſztvom SM 1747, 54; I zſzvétim Dühom BKM 1789, 2; navküp ſzvétim Dühom SŠ 1796, 9; tvoie ſzvéte Angele SM 1747, 64; obari po tvoi ſzvéti Angeli ABC 1725, A6b; rejcs nám po ſzvéti lidéjh vo nazvejſztsena KŠ 1754, 1; Z ſzvétimi Mántrnikmi SŠ 1796, 9; Dai nam ſzvétoga Düha SM 1747, 55; Ino ſzvéti Proroczke BKM 1789, 7; Szvéti apostolov Djánye KŠ 1771, 337
2. ki je v zvezi z Bogom: Tákſa zmoſna Bosja ſzvéta reics TF 1715, 11; Szvéta je nyegva vola SM 1747, 74; ſzvéta rejcs KŠ 1754, 7; právdi, ſtera je ſzvéta KŠ 1771, 438; ka je ſzvéta Mati Czérkev pred náſz dála KMK 1780, 4; Csi je eto Bogá Ocsé ſzvéta vola SIZ 1807, 4; Ako glih je Bosje ſzvéto imé TF 1715, 25; Od tvega ſzvéta licza, Ne odvrzi tvojga ſzinka BKM 1789, 375; do szvétoga dnéva v-Gödöllöi bode AI 1875, kaz. br. 8; ſzvetloſcha reicſi Bosje ſzvéte TF 1715, 3; siveti poleg tvoie ſzvéte vollye ABC 1725, A6b; poleg tve ſzvéte volje SM 1747, 65; nazvescsávanya ſzvéte Bo'ze rejcsi KŠ 1754, 131; poszlühno me je z szvoje szvéte gore TA 1848, 4; moliti proti tvoiemi ſzvétomi Templomi ABC 1725, A7b; Bosjoj ſzvétoi reicſi vörjemo TF 1715, 27; ſze naj tak ponása liki Kriſztus k-ſzvétoj Materi Czérkvi SIZ 1807, 9; ki tvoi ſzvéti Evangelium glaszio ABC 1725, A6b; lübi zakon ſzvéti SM 1747, 88; na Tábli ſzvojo ſzvéto zapoved gori napiſzao TF 1715, 12; ki tvojo ſzvéto reics odürjávajo ABC 1725, A6b; gori czimprajte váſz na ſzvéto vaſſo voro KŠ 1754, 2b; Kakda Bo'zo rejcs za ſzvéto mámo KŠ 1754, 27; vu ſterom tvojo ſzvéto volo vo nazvejſzto KŠ 1771, A2a; Vorjem i ſzvéto Czirkev BKM 1789, 7; ſtero goder nyegovo ſzvéto imé jemlés TF 1715, 13; steri godi nyegovo szvéto Imé iemlé ABC 1725, A4a; Nyega ſzvéto ime dersi vu pustenyi SM 1747, 88; Szvéto hiſtvo je Boug naſztavo SIZ 1807, 3; ſzem vu nyegovom ſzvétom iméni okerſchen TF 1715, 10; po nyegovom ſzvétom iméni nepreklinyali TF 1715, 13; kak vu ſzvétom hiſtvi bodoucſim KŠ 1754, 46; stero dú'snoſzt po ſzvétom hiſtvi na ſzébe vzeme SIZ 1807, 9; poſzlüſanye pak po reicsi Bosjoi ſzvétoi TF 1715, 24; Po ſzvétoi Vecsérji SM 1747, 50; naj morem oſztánoti vu tvojoj ſzvétoj miloscsi KM 1783, 3; Goszpôd je vu szvétoj Czérkvi szvojoj TA 1848, 9; Boug ſzvoim ſzvétim perſztom TF 1715, 12; ſztvoim ſzvétim blagoſzlovom ABC 1725, A6a; Pravicsno 'zivlejnye ſz-ſzvojim ſzvétim iménom KŠ 1754, 21; je ſnyegovov ſzvétov recsjov vküper zvézana TF 1715, 31; Pred ſzvétov Vecsérjov SM 1747, 49; i 'znyegovov ſzvétov ricsjouv nej tak KŠ 1754, 16; Sz-tvojov szvétov vrêdnoſztjov BRM 1823, 9; nad Sionom, szvétovo gorov mojov TA 1848, 3; Szo ſzvéti Sakramentomi KMK 1780, 4; ſzo Bosje ſzvéte zapóveidi napiſzane TF 1715, 12; vu tvoie ſzvéte roké TF 1715, A5b
3. v zvezi sveto pismo temeljna knjiga krščanske vere: czejlo Szvéto Piſzmo KŠ 1754, 1; zſzvétoga piſzma vküp zebráni TF 1715, 1; czejloga ſzvétoga piſzma ſumma KŠ 1754, 5; kati na szejlo ſzvéto piſzmo KŠ 1771, A8a; reics Bosja, stera je vu ſzvétom piſzmi SM 1747, 36
4. ki v največji meri obvladuje negativna nagnjenja: ſzvétoga 'zitka 'zivlejnye KŠ 1771, 671; na ſzvéti 'zitek opominajo KŠ 1754, 197; Opomina a. vſze na 1. ſzveti 'zitek KŠ 1771, 702; po ſzvétom 'zitki na haſzek obrnés KŠ 1771, A8b; 'sivi v-ſzvétom 'sitki SŠ 1796, 10; i ono imé ſzvétim 'sitkom zadobiti KM 1796, 10; Naj ſzvéti bomo KŠ 1754, 66
nájsvetéjši -a -e najsvetejši: Áldov náj ſzvétejſi KM 1783, 57; dicsim te oh náj ſzvétejse Bo'sánsztvo KM 1783, 3; czimprajte ſze gori na náj ſzvetejſo vöro vaſo KŠ 1771, 759
svéti -a -o sam. sveti: Eta veli te Szvéti KŠ 1771, 772; ti szvéti szo na malo prisli TA 1848, 9; i vnouga tejla ti ſzvéti ſzo gori ſztanola KŠ 1771, 96; keliko hüdoga je vcsino tvojim ſzvétim KŠ 1771; med te odebráne Szvéte priti KŠ 1754, 10a; je notri ſou ednouk vu ta ſzvéta KŠ 1754, 685; notri ides vu ta szvéta TA 1848, 53; naj ſze odicsi vu ſzvéti tvoji KŠ 1771, 672; i zakaj nej bole pred ſzvétimi KŠ 1771, 499
svetìti -ím nedov. posvečevati, praznovati: Bosje imé ſzvetiti bránio TF 1715, 28; Zakaj je zapovedau B. Nedelni dén ſzvetiti KŠ 1754, 26; potrejbno mi je priſeſztni ſzvétek ſzvetiti KŠ 1771, 399; I tvoje imé tak szvetiti KAJ 1848, 171; Krscsánszki szvêt szveti AIP 1876, br. 6, 8; ſteri Nedele ne ſzvetijo KŠ 1754, 25; Ztvov miloſcsov náſz ſzvéti BKM 1789, 176; I záto ſzvétek ſzvétmo KŠ 1771, 498; naj ſzvétke ſzvetimo KM 1783, 275; ár ga je on ſzám ſzvetiu KŠ 1754, 26
svetìti se tudi svejtìti se -ím se posvečevati se, praznovati se: Kaj ſzo ſze moji ſzvétki zacsnoli 'se ſzvetiti SIZ 1807, 55; ſzvétiſze imé tvoje TF 1715, 25; Szvéti sze imé tvoie ABC 1725, A4b; ſzvétiſze imé tvoje SM 1747, 43; Szvétiſze imé tve KŠ 1754, 268; ſzvéti ſze imé tvoje KŠ 1771, 206; Szvéti ſze Imé tvoje KM 1783, 140; Szvéti ſze Imé tvoje BKM 1789, 359; Szvéti ſze Imé tvoje KM 1790, 109; kiſze je ſzvetila KŠ 1754, 27; V ſzobotto vecsér pa, ki ſze ſzvejti na prvi dén tyedna KŠ 1771, 97
svetéči -a -e sam. praznujoči: z-vno'zinov szvetécsov TA 1848, 34
ščès predl. s tož. čez: Boug, ſteri je ſcseſz vſzej i po vſzej KŠ 1754, 133; i dáo nyemi je imé ſcseſz vſze imé KŠ 1754, 110
Šímeon -a m Simeon: cslovik, komi je imé Simeon KŠ 1771, 169; ki ſzi nám po Simeoni nazvejſzto KŠ 1771, 821
špòt -a m sramota: rejcs Goſzpodnova je nyim ſpot KŠ 1754, 24; nej je spot za nász KOJ 1833, V; Boug ſzi ne dá z-ſzébe ſpota ſzprávlati KM 1790, 74; i nebi nyim spota delala KOJ 1845, 8; i nei je máral za ſpot SM 1747, 28; Nyé ſzkoro Na vékſi ſpot vr'ze KŠ 1754, 263; Hodmo, ſpot nyegov noſzécsi KŠ 1771, 697; Moj ſpot Volno trpeti mi BKM 1789, 70; ſzi je pri deczi ſpot ſzpravo KM 1790, 20; ſzo dáli pripelati Sámſona, ka bi ſzi 's-nyega ſpot ſzprávlali KM 1796, 50; I na ov spot bi ne prisli SŠ 1796, 173; Odked je na spot “Kumaniánszki Ladiszlav” imenüvan KOJ 1848, 40; Ino tvoje ime ne dr'zi Vu táksem ſpoti BKM 1789, 327; kejpi, ſteri je pun bio ſz-ſziromaſtvom i ſpotom KŠ 1754, 108; Vougri z tem spotom razszrdjeni KOJ 1848, 9
štèrigòdi ozir. zaim. kateri koli: steri godi nyegovo ſzvéto Imé jemlé SM 1747, 45
štèti štém nedov. brati: Steti Olvasni KM 1790, 94; Kakda je moremo ſteti KŠ 1754, 4; nikaj ne valá ſteti KŠ 1771, 435; Silabikár, z-steroga sze decza steti more navcsiti KMS 1780, A; znati mores dobro ſteti KM 1790, 24; kak je tou obilno ſteti vu knigaj KM 1796, 129; vcsi me, Vſzeſzkouſz moje dni ſteti BKM 1789, 385; véksi táo ali nevej steti KOJ 1833, XV; ſteri ſté, naj razmi KŠ 1771, 80; Csi ſzvéto piſzmo gyedrno ſtémo KŠ 1754, 22; ali nyidva knig ne ſtémo KM 1796, 74; ricsi prorokov, ſteri ſze vſzáko Szobotto ſtéjo KŠ 1771, 383; i gori je ſztano, da bi ſteo piſzma KŠ 1771, 176; I zracsunaj me, gda bos ſteo Te knige KŠ 1754, 272; ki ete Szlovenſzke knige ſteo bodes KŠ 1754, A8a; Vſzákomi, ki bode eta ſteo KŠ 1771, A2a; Sti té kni'zicze KŠ 1771, A8a; Grammatiko sti KOJ 1833, Vi; ſteo je E'zaiás proroka KŠ 1771, 366; Rad je steo v-práznih vöraj KOJ 1845, 5; nej ſzte ſteli KŠ 1771, 38
štèti se štém se brati se: gda ſze ſtéjo, poſzlüsaj je gyedrno KŠ 1771, A8a; gda sze bode nyegovo imé stelo KOJ 1845, 8
štéči -a -e beroč: zednoga ſztrána poſzlüsajoucsi, zdrugoga pa ſtécsi gucsécsega tebi Bogá razmeti KŠ 1771, A8a
štò tudi štòj koga
I. vpraš. zaim. kdo: Sto da je Kriſtus TF 1715, 37; Sto hocse tebi vpékli zahváliti ABC 1725; Sto je pa, steri te ſzveit premága SM 1747, 2; Sto je Sz. Mat. czérkvi gláva KŠ 1754, 131; Sto je ſztvouro KMK 1780, 9; Jeli ſze je ſtoj povrno taki po Kriſztuſſovoj ſzmrti KM 1796, 111; ali sto zná KOJ 1833, IIII; Što bi mogo poznati vse stvári AI 1878, 4; Što je te nájčverstnejši málar BJ 1886, 8; Od koga ſze je K. poprijao KŠ 1754, 107; Za koga volo je eta vſza Kriſztus trpo KŠ 1754, 114; koga kejp je ete i napiſzek KŠ 1771, 73; i komi je ſzpravo KŠ 1754, 114; koga mené právijo lidjé biti ſziná cslovecsega KŠ 1771, 54; Koga ne ſzmejmo vmoriti KŠ 1754, 35; Kágda ino po kom ſze vüpas TF 1715, 37; Po kom vadlüje Katolitsánſzki krſztsenik Sz. Trojſztvo KMK 1780, 8; ſzinovje vaſi pokom je bodo metali KŠ 1771, 39; Kagda ino pokom ſze vupas SM 1747, 38; Vukom ſztoi tákſe ſzkvarjenye Csloveka SM 1747, 7
II. ozir. zaim. kdor, kateri: Što niti pokrivátjega opeka niti deskič nezmore, on pokrije BJ 1886, 7; eden bogat cslovik, koga imé je Jo'zef KŠ 1771, 96; Boug! od koga ſzhájajo vſza dobra dela KM 1783, 1; Koga ſze vel’koj zmosnoſzti, Vſzáko koleno nanizi BKM 1789, 5; Ár ſzi ti nei taksi Bogh, komi bisze hüdo delo dopadnolo ABC 1725, A7b; Goſzpoud, komi boidi Dika SM 1747, 31; Ocsé naſega, Komi bojdi dika na veki veke KŠ 1771, 557; Komi bojdi hvála KM 1783, 6; Boug, komi bojdi dika BKM 1789, 8; Zvolili szo szi tak Akmosa, komi szo priszégnoli KOJ 1848, 7; Bôg – o, komi düh moj áldüje KAJ 1848, 8; Bôg, komi bi sze nevernoszt dopádnola TA 1848, 5; Komi szrcé boli, on more delati AI 1875, kaz. br. 7; hüdouba moja, koga je ſztvorila dobrouta tvoja KM 1783, 38; Naj poglavnik 'zitka, Koga je Boug nám poszlao BKM 1789, 12; Ti, vu kom jedinom polo'zim vüpanye KAJ 1848, 336; Da bi nám dáo Boug Sziná, Vkom bi mogli 'ziveti KŠ 1754, 251; Szin moj, vkom ſze mi je dopadnolo KŠ 1771, 10; Boug, Vu kom 'sivémo KM 1783, 8; Kaj 'znyega ſzemena ſzhája, V-kom vſze blagoſzlov pohája BRM 1823, 2
III. nedol. zaim. kdo: kaj csi ſto neſcse delati, naj ni ne jej KŠ 1771, 630; Csi bi ſze pa ſto najso, ki bi eto delo zácso grajati BKM 1789, 8b; Ali mogôcse bode sto pitao BRM 1823, II; ali sto zná, csi ona v-dobre gobe szkresena KOJ 1833, IIII; Za toga zroka csi stoj zazvediti 'zelê AI 1875, kaz. br. 6; Csi je pa gli nej gori djano, komi je piſzani KŠ 1771, 715; oroſzlány, ino iſcſe, koga bi mogel poſreiti SM 1747, 25; nej z-kem sze szvajüvati KOJ 1845, 10; Od grejhov ſze lejhko zdr'zi, od koga bole eden krſztsenik KŠ 1754, 69; od koga bole je miloscsa Bo'za i dár raziſao KŠ 1771, 458; ſcsé kaj prebránoga meti, od koga bole vsze Goſzpodé Goſzpoudi je nej priétno kak ſté popejvanye BKM 1789, 7b
tàk prisl.
1. tako, izraža način dejanja: Szvéti Pavel na pervom táli tak právi, kaje TF 1715, 3; cslovecsánſzka natúra naſſa, tak je pogublena TF 1715, 19; Düſſevno mleiko, kakoſze tak od ſzvétoga Pavla zové TF 1715, 6; Dal nam siveti, dabi ſze tak Imé moglo dicsiti ABC 1725, A6b; zakai tak dugo ABC 1725, A8a; ino kai bi ſze tak po táksoi Vöri zvelicsali SM 1747, 40; Teilo jeimo, piémo, i tak te Nebeſzki Zálog knám vzememo SM 1747, 40; On ſze je hüdoube, tak dalecs ogibao KŠ 1754, 114; ka ſze Nouvoga Zákona knig doſztája, tak ſze ſzprvim ſz. Apostolov piſzmom gliha KŠ 1771, A3b; ár ſze tak doſztája náj ſzpuniti vſzo praviczo KŠ 1771, 10; vcsino je tak KŠ 1771, 6
2. izraža visoko stopnjo: csi ga tak zbijemo, da more mrejti KŠ 1754, 38; 'Zena ga tak proszla, naj osztáne AI 1875, kaz. br. 7
3. izraža pritrditev: Toje zaiſztino tak TF 1715, 21; vaſſe gúcsanye naj bou tak, tak KŠ 1754, 18; Bojdi pa rejcs vaſa tak, tak KŠ 1771, 753; tak ti bojdi KŠ 1771, 25
4. v zvezah: tak – kak tako kot: tak zmoskim, kak 'zenſzkim, ſzpoulom necsiſzto 'ziveti KŠ 1754, 42; q tak, kak kv: Quintilius AIN 1876, 7;
tak – kako tako kot: Boidi volja Tvoja kako vnébi tak i na zemli TF 1715, 25; Tak kako je mené moi zvelicſitel návcſo TF 1715, 25; kako vnébi, tak i na zemli ABC 1725, A4b; kako vu nébi, tak i na zemli SM 1747, 44; Liki v-Ádami vſzi mérajo, tak i v Kriſztuſi ſze vſzi o'zivéjo KŠ175, 141; Mámo oboujega dvoujega, tak Sztároga, kak Nouvoga Zákona exempláre KŠ 1771, A3b; kako je vu nébi, tak i na zemli KŠ 1771, 18;
ravno tak prav tako: glih rávno tak i on ſzvéti Pavel predkláda TF 1715, 7; rávno tak je ta ſzmert na vſze lüdi preik prisla SM 1747, 7; ſzkoro rávno tak ne vej, liki zdaj narodjeno dejte KŠ 1771, A7b; i tebi rávno tak za toga zroka, vroké dáni KŠ 1771, A7b; Kakkoli, tak rávno 'selej dusa moja KM 1783, 2; Glih rávno tak i ete nas mladénecz je mogao SIZ 1807, 5; Rávno je tak pri nôvi mertükaj AI 1875, kaz. br. 6;
či glih – tak čeprav tako: Ino csi glih bi jasz hodil, tak ſze dönok nezboim ABC 1725, A8b
5. torej: Tak nemore náz zvelicſati TF 1715, 19; Jeli je tak nej zlobodno prſzegati KŠ 1754, 18; Ka ti tak fali KŠ 1754, 9a; Premiſzli tak, voren Krſztsenik KŠ 1771, A7b; Zapovej tak ſztrá'ziti te grob KŠ 1771, 97; I pitali ſzo ga: ka ſzi tak KŠ 1771, 265; rázumno ſzrczé mores tak meti BKM 1789, 7; nej je spot tak za nász, csi tak zacsnemo kaj vcsiti KOJ 1833, V
tàkovi -a -o kaz. zaim. tak, takšen: Te tákovi zagerdi ino pobláti Bosje ſzvéto imé TF 1715, 27; Bláj'zen je vBougi cslovik tákov BKM 1789, 185; Kai nám haſzni tákova jeiſztvina TF 1715, 44; Árje te ſzmerti takova ſega SM 1747, 82; Rú'znoſzt Od vſzákoga Tákovoga, Ki ne dicsi Jezusa BRM 1823, 78; vreidnoſze je bojati ino nikaj proti takovoi zapoveidi necsiniti TF 1715, 18; Kigda moremo mi zadobiti to tákovo vöro TF 1715, 24; mi po tákovoi vori praviscni poſztánemo TF 1715, 24; Sztakovim pripravom ti meni ſzto naprávis BKM 1789, 162; kaibi jaſz gvisni biu, kaiſzo tákove proſnye priétne TF 1715, 31
tál tudi táu in táo tála m
1. del: Péti tau katechismussa TF 1715, 34; Düsa, tejlo i vſzáki táo, Nej moje KŠ 1754, 263; Prvi (I.) táo KŠ 1771, 4; Glávni Táo KMK 1780, 4; Prvi Táo KM 1783, 1; Ár je popejvanye eden veliki tao obcſinszke Bo'ze ſlü'zbe BKM 1789, 6; Gláva je glávni tál cslovecsega têla KAJ 1870, 30; Prvi táo AIN 1876, 5; steroga najménsi táo toga cêloga imé noszi AIN 1876, 10; naj bole ſzlobou Goſzpodnovo od 13–17. tála, gori djáo KŠ 1771, 262; pouleg véksega tála Szlovenov piszano Grammatiko KOJ 1833, VI; K prvomi táli se slišijo hrbtenični AI 1878, 5; I dána nyima je obláſzt vmoriti ſtrti táo lüſztva KŠ 1771, 777; Vdrügi knigai Moyſeſſovi na dvaiſzetom táli TF 1715, 17; vu 5. táli ſzem pokázao KŠ 1754, 7b; kak vu 3., 4. ino 10. táli právi KŠ 1771, 439; Tála má dvá KŠ 1771, 340; Steri ſzo oni petéri glávni táli KMK 1780, A2 (3); Stirje táli leta KAJ 1848, IX; tálovje szvêta AIN 1876, 10; Koliko tálov má katechiſmus TF 1715, 10; Keliko tálov má te Katekizmus KŠ 1754, 5; Keliko tálov, ali ſtükov má Apoſtolſzke vore vadlüványe KMK 1780, 7; tak, ka je vu niſteroj ſtrofi vecs tálov recsic bilou BKM 1789, 2b; Od govorênya tálov AIN 1876, 9; Jelie potreibno etoga katechiſmuſſa vſze tále znati TF 1715, 48; ſzem czejli návuk na ſéſzt tále razdejlo KŠ 1754, 5b; I tak tri tále má KŠ 1771, 263; vu petéri glávni táli, ſze naprej dáva KMK 1780, A2 (3); kopalinje, odzvüna se povékša z obsédenjom spodobnimi málimi táli AI 1878, 4
2. delež: Boug, on je moi tál SM 1747, 75; ti ſzi mojega ſzrczá pecsojna i moj táu KŠ 1754, 14; oh Boug náj bougsi táo moj KM 1783, 2; Jezus! Düs nasi naj véksi tál BRM 1823, 6; rezi kastige, vu steroi vſzih májo tála SM 1747, 29; Steri vu Miloſcſi tál má SM 1747, 37; Dáj nam Boug med vörnimi táo meti SŠ 1796, 27; Da nam Tak obilen tál dás v-miri KAJ 1848, 216; On na te neverne dá, za tál pehára nyegovoga TA 1848, 9
3. s predlogom stran, način: Vetom je pa pogibelnoſzt nej ſzamo znaſega tála KŠ 1771, 402; Vnougom táli i vnouge doubo je Boug gúcsao Ocsákom KŠ 1771, 672; Cſi ſzam vkom táli vgrisila BKM 1789, 429; Cſi ſzam vkom táli vgrisila SŠ 1796, 159; csigli vnisterom táli neglihi KOJ 1833; kati vu ednom najznamenitềsem táli návuka vere KAJ 1848, III; Vszákom drügom táli králeszka récs pobôgsanye glászi AI 1875, kaz. br. 1; V-preminôcsem mêszeci v-najvéksem táli lépo zimszko vrêmen bilô AIP 1876, br. 2, 8; bosja reics, kotera zapóveidi zadoſztnim tálom vſzebi zderſáva TF 1715, 12; ki tvoi Evangelium isztinszkim tálom glaszio ABC 1725, A6b; Priſzpodobnim tálom vzél je vroke pehár SM 1747, 39; Dabi ſze záto tá nevola ſzkákſim tálom zvrácſiti mogla KŠ 1754, 5a; ſzam tát, i zvünejsnyim tálom bi rad kradno KŠ 1771, 437; naj vſze lidi z-obcsinſzkim tálom oſzoudi KMK 1780, 18; Sin Bo'zi knám doli, Zcsetvérim tálom pride BKM 1789, 18; I tvoje imé moj dár, Dicſi zevſzim tálom BKM 1789, 21; ino kakſzo z-lejpim tálom k-mojoj hi'si prisli SIZ 1807, 38; Z-káksim tálom sze zgotovi pogodbeno vrejmen KOJ 1833, 89; Z najlepsim tálom je odisao kri'savszki farar KOJ 1914, 150; po szpêvanyi z-vugodnim tálom naprêpriprávla KAJ 1848, III; ali z-têm tálom bogme necsinijo bo'ze vôle KAJ 1870, 160
tanáčnik -a m svetovalec: i zové ſze imé nyegovo csüden, tanácsnik, mocsen Boug KŠ 1771, 814; Jo'zef, tanácsnik bodoucsi KŠ 1771, 253; Bojdi ti ſzám moj tanácſnik BKM 1789, 172; Dávid Krála tanácsnik KM 1796, 63; Národa cslecsega, Verna tanácsnika BKM 1789, 17; szvedosztva tvoja szo radoszt moja, i tanácsniczi moji TA 1848, 99
té tá tóu tudi tó kaz. zaim.
I. v pridevniški rabi ta: Ovo té národ je eden KOJ 1833, VIII; Teda veli tomi csloveki KŠ 1771, 38; Sibo tomi pojbári je pod nogé vcseſzno KM 1790, 18; Ar jaj tomi jedinomi SIZ 1807, 5; ſzam na té csio od tébe ſztvorjeni KM 1783, 3; miszlévsi, ka té glász razmi AI 1875, kaz. br. 7; kerſchánſztvo natom ſzveiti zové TF 1715, 23; tebé na tom ſzveiti dicsimo SM 1747, 55; kaj je vtim dnévi Kriſztus gori ſztano KŠ 1754, 24; Gda bi ſteo natom ſzvejti, Ftisati tou nevolo BKM 1789, 14; ſtera ſzo na tom ſzvejti KM 1796, 3; Natom ſzvejti je tve 'sivlejnye ſzkvarjeno SŠ 1796, 9; Glih rávno ſzteim tálom TF 1715, 39; priſztoupila ſzta knyemi tiva ſzlepcza KŠ 1771, 30; raſzrdili ſzo ſze na tiva dvá brata KŠ 1771, 66; vzeme tivi dvej ribici KŠ 1771, 198; Sto ſzo tej ſzinouvje KŠ 1754, 31; Tej tákſi ſze pa naj prvle ſzküſzijo KŠ 1771, 637; Tê kosi szo tak naprávleni AI 1875, kaz. br. 8; Zracsúnaj mi naprej téjh knige KŠ 1754, 3; Ki nám je do tej mao, dao BKM 1789, 353; Tejm tákſim záto zapovidávamo KŠ 1771, 630; V-tejh (varih) szo sze kotali KOJ 1848, 6; ſztimi neimimi jünczi TF 1715, 4; med tejmi Bo'sánſzkimi Perſonami imenüje KMK 1780, 8; Kai potribüje ta Zápoved TF 1715, 12; Ta reics Kristusseva SM 1747, 40; Ka dá zdr'závczom té zapouvidi KŠ 1754, 59; Bi bio sors nas vu té blôdnoszti szpári KAJ 1848, 7; ka-ko toi máloi Deczi TF 1715, 8; ſchés dugo ſiv biti natoi zemli TF 1715, 15; Ka pa zapovidáva Boug vtoj zapouvidi KŠ 1754, 21; obdr'zi me vtoj vori BKM 1789, 7; neboidi náz ſzrám ſztov málov Deczov ſze vcſiti TF 1715, 8; Sztom vörom ſze bátrivim BKM 1789, 7; Z-touv szvojoj dobroutov je vráta goriodpro KOJ 1848, 10; Vcsio náz tetri zapoveidi TF 1715, 12; Té szo escse celô nôve KAJ 1870, 6; Koterie rázum teh recseh TF 1715, 18; Steri pa tejm ricsém ne vörje KŠ 1754, 210; Sti té kni'zicze KŠ 1771, A8a; Boug náz ſzteimi ricſmi kſzebi ſche pritégnoti TF 1715, 26; to je moje Teilo SM 1747, 39; steroga najménsi táo toga cêloga imé noszi AIN 1876, 10; vtom tákſem ſzpoznanyi náſz povéksávaj KŠ 1771, 846; Nad tejm ſztvorjenyom dabi ſze radüvao SIZ 1807, 7; Ka ſze vcsimo ſztej csüdni dejl KM 1796, 4
II. v samostalniški rabi ta: Pitas sto je te SM 1747, 79; Árſzmo mi toga a ni ednoga nei vreidni TF 1715, 29; Ar je on proti tomi, ſzveiti, bláseni bil SM 1747, 4; Steri, vörje tomi, ſteri je mené poſzlao KŠ 1754, 141; Tomi szo Goszpoud taki regulo povedali KOJ 1845, 4; ſzin, toga poſzlüſaite TF 1715, 38; nátom bojdite, da ſze nájdete vu méri KŠ 1771, 723; Ne zadovoli ſze ſztejm KŠ 1771, A8b; rokou polo'sivſi zatejm na prſzi KMK 1780, 9; ſcse pred tejm toga BKM 1789, 164; Bojtár de, i z-têm, 'ze vsze má KAJ 1870, 9; pa sz-tem z-vrácsi AI 1875, kaz. br. 7; tejva vám vſza na znánye dáta KŠ 1771, 610; Tejva ſzta ládala z-vſzov zemlouv KM 1790, 8; Tiva dvá ſzta ſzi küpüvala KM 1790, 26; med tejma eden pride KOJ 1833, 142; ſze perti Boug, vſzeim teim TF 1715, 18; tim ſteriſzo naz zbantüvali TF 1715, 29; Boug protivnik i toj, ſtero BKM 1789, 8; katechismus, touie tou krátki návuk vöre TF 1715, 1; Znamenito dugoványe je tou SIZ 1807, 6; tô vſze ſze i v-eti .. nahája BKM 1789, II; liki sze tô previditi dá KAJ 1848, IV; To je po iméni trsztnata vüs AI 1875, kaz. br. 5; Pite vſzi ztoga SM 1747, 40; toga ocsi dolſzki kouvranye vö ſzklivéjo KŠ 1754, 32; je nej potrejbno kaj od toga drügim gúcsati KŠ 1771, 615; nego je zvün toga potrejbno, naj KMK 1780, 4; on, ki je tiva dvá talentoma vzéo KŠ 1771, 85; Eſcse pred tejm toga .. Pri tebi je naſe delo dokoncſano BKM 1789, 164; nej li je mogao 'ſiveti, brezi toga, ka bi ſze za druge ſzkrbo KM 1790, 84; liki nász od toga piſzmo ſzvéto vcsi SIZ 1807, VI; Za toga volo, csi gli do hüdili KOJ 1833, VI; skolniki sze je od toga kihati zacsnilo KOJ 1845, 4; Moremo 'ziveti sztoga, ka je nam mogôcsno bilo AI 1875, kaz. br. 8; plemen, toga razločávanje AI 1878, 4; nai vörje tomi kai piſzmo právi TF 1715, 42; Ktomi escse tudi ſzem djáo eden Pridavek KŠ 1754, 8b; Mi lidjé ſzmo ktomi neſzpodobni BKM 1789, 178; doſzta je potrejbno k-tomi, naj z-mele krüh bode KM 1790, 30; Gedrnoszt sze 'zelê k-tomi KAJ 1870, 6; i tou vörjem kai eto moje delo priétno bode TF 1715, 9; Odkuda znás ti tou SM 1747, 39; Tou doprnásajo kautlarje KŠ 1754, 50; i dén i mejſzecz i leto náto KŠ 1771, 783; dönok je séſzt dnévov na tou odloucso KM 1796, 4; Goszpôd gléda na tô, ka je prav TA 1848, 9; 'Ze dávno szem 'zelo jasz tô KAJ 1870; tô jasz dobro znam AI 1875, kaz. br. 7; Rusz sze na tô trüca AIP 1876, br. 6, 4; ino nyega potom obecſányi opomina TF 1715, 42; i vtom iſztine nejga KŠ 1754, 84; bojdi nam v-tom vſzem k-pomôcsi BRM 1823, 3; ſzteim vecs Düſſicz opadnüje TF 1715, 3; i tak ſzem ſztem zadovolen SM 1747, 72; ár ſztejm vadlüjem naj prvo KŠ 1754, 86; I nad tejm ſzo prisli vucseniczke KŠ 1771, 276; Eta ſzo tá, ſtera oſzkrunijo csloveka KŠ 1771, 51; i, ka ſzo nyemi tá vcsinili KŠ 1771, 307; Jeli vſza tá ti vörjes KMS 1780, B3
tèčti tečém nedov.
1. teči: Folyni, tecsém -ti AIN 1876, 46; Krv po telovnom tecsé BRM 1823, 9; Gdate mi kcsaszi doszta ténte tecsé z-pera KAJ 1870, 7; Po pouli je tekao eden potok KM 1790, 78; Morem vzéti jasz tou, ka je ſztvoji rán teklo KŠ 1754, 258; pren. Ztébe tecsé lübéſznoſzt cſiszta BKM 1789, 79; Na spanyolszkoj zemli 'ze tri lêta krv tecsé AI 1875, kaz. br. 3; Ocsi moje tecséjo SM 1747, 71; Vretine ſzuz Vö tecsite BKM 1789, 206
2. premikati se: Da kôla hitrê tecsti morejo KAJ 1870, 73
3. potekati, biti: Vszáki vecsér je táksi gucs teko AIP 1876, br. 3, 7; csi de bój teko AIP 1876, br. 7, 1; Taki je vſze nacſi teklo KM 1790, 80
tekóči tudi tekóuči -a -e
1. ki teče, se giblje: On ográdecz je na ſtiri tále tekoucsa voda polejvala KM 1796, 5; zvodé ſztüdencsne, ali tekoucse KŠ 1754, 202; tekôcse vodé i mlák imé je vsze lasztivnoimé AIN 1876, 10; Mati sze trüdi znyé tekôcso krv tak odvrnôti AI 1875, kaz. br. 5; I 'zena bodoucsa vu tekoucsi krvi od dvanájſzet lejt KŠ 1771, 195; kak 'zédni jelen khládnoj, Vretini tekoucsoj BKM 1789, 140; Dvakrat me napoji Zcsiſztoga ſztüdencza tekocſom vodiczom BKM 1789, 161
2. ki teče, traja: Na eto tekôcse leto 28-mésnyeka orszácsko szpráviscse je odprêto AI 1875, kaz. br. 1
3. naslednji, zaporedni: Szlovenſzke tekoucse litere KM 1790, 2
tróšt tudi tróušt -a m tolažba: Dabi právda tvoja moi troust nebila SM 1747, 31; Trouſt znepriátelov KŠ 1771, 626; Jezus! moj trouſt KM 1783, 55; trôst ino mocs neosztáne KAJ 1848, IV; Trôst prôti protivnikom TA 1848, 9; od tébe veſzéloga trousta dobi SM 1747, 64; niksega trouſta nejmajo KŠ 1754, 145; Od trouſta vu odürjávanyi ſzvitá KŠ 1771, 316; Ocsa trouſta KM 1783, 22; nenájde trousta pri Dühovniki KOJ 1845, 88; Daj mi Troust vu vſzoi nevoli SM 1747, 53; je potrejbno trouſt proſziti KŠ 1754, 199; Ali tou na veliki trouſt oznanüje KŠ 1771, 763; Ár tou Imé trouſt pobudi KMK 1780, 32; Gda nyemi je táksi trôst dao BRM 1823, 2; szrdczi pa trôst podeliti KAJ 1848, III; poetom trôst odpré, ka sze to naszkorom zgodi AI 1875, kaz. br. 1; Znotrejsnyim trouſtom KŠ 1754, 178; Z-vüpanyom i sz-trôstom sze pozdrávla AI 1875, kaz. br. 1
tvòj -a -e svoj. zaim.
1. tvoj, izraža svojino ogovorjenega, gledano s stališča govorečega: ani ſivincse tvoje TF 1715, 14; ſteri prebiva vhiſi tvojoi TF 1715, 14; gda ſzidis vhi'zi tvojoj KŠ 1754, 4
2. izraža splošno pripadnost ogovorjenemu: kotero tebi Tvoi Boug hocse dati TF 1715, 15; Ja ſzem tvoj Boug KŠ 1754, 8; ni ſzlüsbenicza tvoja TF 1715, 14; tvoja siba mené trousta ABC 1725, A8b; Da bi právda tvoja nebila SM 1747, 31; Naj bode tva moucs BKM 1789, 20; Tva vola je naj bougsa SŠ 1796, 3; Szvétiſze imé tve KŠ 1754, 268; ſzédmi denje pak Bogá tvojega ſzobotha TF 1715, 13; po etih bláſeni dári tvojega teila razvéſzelo SM 1747, 50; Ti ſzi Zádav pri náſz tvega Ocza BKM 1789, 4; Tô je tvojga poszvêta Visni trák KAJ 1848, 6; ino zevſze moucſi tvoje TF 1715, 18; i zczejle düse tvoje KŠ 1754, 68; Szpominao ſze bom ſztve ſzmrti KŠ 1754, 270; bliſnyemi Tvojemi na haſzen TF 1715, 9; moliti proti tvoiemi ſzvétomi Templomi ABC 1725, A7b; tvojemi bli'znyemi na haſzek KŠ 1754, 12b; povéksávai tvoi máli sereg ABC 1725, A7a; ſzi moje perve roditele na tvoi glihni keip ſztvoro SM 1747, 50; Lübi bli'znyega tvojega KŠ 1754, 69; Vcſisze tvojga Bogá dicsiti BKM 1789, 5b; Raszpresztri tvoio zmosno roko ABC 1725, A7a; i proſzim tvojo miloſzt SM 1747, 50; Dabi tvo ſzvéto rejcs mogli vadlüvati BKM 1789, 7; vcſini vſze tvoje delo TF 1715, 13; ki lübio tvoie imé ABC 1725, A8a; da dicsimo ime tve SM 1747, 87; Obrni tvoje okou KŠ 1754, 65; Zdr'zi vu náſz tve ſzpoznanye BKM 1789, 1789, 4; Gda on k-tebi pride na tve preminejnye SŠ 1796, 10; Blagoſzlovleni bodo po tvoiem ſzemeni SM 1747, 9; Naj bodi ricsih ete na ſzrczi tvojem KŠ 1754, 4; Vu tvem ſzveczkom 'sitki SŠ 1796, 9; ne pokárai mené vu tvoioi prechlivoszti ABC 1725, A8a; hránis vszáko sivoucso ſztvár ſztvoim ſzvétim blagoſzlovom ABC 1725, A6a; lesim pred tvem thronusom SM 1747, 90; ſzi náz ſztvoiov drágov kervjov odküpo ABC 1725, A6b; Pod tvojov obrambov SM 1747, 76; ino med tvoim ſzemenom SM 1747, 9; i ponizno hodi z-Bogom tvojim KŠ 1754, 80; ſztvom pomocsjom ſze bránimo BKM 1789, 6; Sz-tvojov szvétov vrêdnoſztjov BRM 1823, 9; poslem angyela mojega pred liczom tvojim KŠ 1771, 35; Kak ſzlatka ſo gúcsanya tvoja KŠ 1754, 4; tva rebra obeſzelio mene SM 1747, 69; ne odverzi tvoih rok dela SM 1747, 59; i ſztvoji grejhov ſze ne ſzpomeném KŠ 1754, 134; da ſze pogibi edna kotrig tvoji KŠ 1771, 16; on te vö oſzlobodi ſztvoji nevol BKM 1789, 8; Vecsna ſzvetloſzt tvoji vernih BKM 1789, 4; Ti verni Tvoji vüpanye BRM 1823, 2; za volo tvoji nepriátelov TA 1848, 7; ino ete tvoie dári ABC 1725, A6a; obarui náſz tve verne SM 1747, 87; za tv’e grejhe joucſi ſze KM 1783, 242; vu tvoie ſzvéte roké preporácsam ABC 1725, A5b; vu tvoie roké preporácam Düſso moio SM 1747, 60; ſteri doli zbriſem tvoje jálnoſzti KŠ 1754, 134; ſzvéto imé zaobſztom jemlés uu tvoja vuſzta TF 1715, 13; náz obarui po tvoi ſzvéti Angeli ABC 1725, A6b; Kaiſzi ſztvoimi greihi zaſzluſo TF 1715, 37; ne obsztoio pred tvoimi Ocsmi ABC 1725, A7b; ſztvoimi miloſztivnimi Ocsmi SM 1747, 59; Do sitosti smo se stvojimi dári nahránili BJ 1886, 8
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do ogovorjenega: dosztoinoszt tvoiega drágoga Szina ABC 1725, A7a; Ne po'zeli tvojega bli'znyega zené KŠ 1754, 64; v glávo kúcsi tvojoj deczi KŠ 1754, 4; po Tvojem predrágom Sz. Szinei TF 1715, 45; po tvoiem predrágom ſzinei ABC 1725, A6a; brezi ſteroga ſzo tvoji ſztariſi bili KŠ 1771, A8a; ravnaj k-tebi ſzrczá tvojih ſzlugov KM 1783, 11; ki ſzi tvojim ſzlugom dopüſzto ſzpoznati KM 1783, 11
váraš tudi vároš -a m mesto: Váras ABC 1725, A3b; váras (város) AIN 1876, 10; Steroga varaſsa Bogh nebrani SM 1747, 80; sze je Zvelicsiteo grozio .. várasi KOJ 1833, X; je odlocſeno ober tvoi ſzvéti Váras SM 1747, 10; poſzlao je je vu vſzáki váras KŠ 1771, 202; Setuj vu te bláj'zen váras BKM 1789, 430; Kájn je váras zozidao KM 1796, 10; i po városi sze vozo AI 1875, br. 1, 6; cslovik ſteroga ſzam pred váraſſom ſzrécsao KM 1790, 34; Vnougi pred Augsburg várasom gorobeseni KOJ 1848, 9; Z-káksimi zaposztavkami sze vküpszprávlajo varasouv iména KOJ 1833, 132; Vecs mêszt (vesznic i varasôv) KAJ 1870, 162; varasôv imé AIN 1876, 10; varasé nyihove szi razvigao TA 1848, 7
vès vsá vsé nedol. zaim.
1. v pridevniški rabi ves: da tebi vez moi sitek priétno bode ABC 1725, A5b; Nai veſz ſzveit troubi SM 1747, 72; gnao ſze je veſz ſereg ti ſzviny KŠ 1771, 27; vesz opijani szi je 'silo pretrgao KOJ 1848, 5; vu etih recſeh ſztoy vſza právda TF 1715, 18; vſza pamet mi je poterta SM 1747, 68; puna je vſza zemla KŠ 1754, 88; da ſze ga vſza decza bode bojála KM 1790, 20; Vsza szoszedsina sze je zacsüdila KOJ 1845, 6; ino vsze moie csinenye priétno boude ABC 1725, A5b; I ovo, vſze meſzto je vo slo KŠ 1771, 27; Szamosztavnik je vsze ono, stero znamenuje AIN 1876, 10; ſteraje od vſzega ſzveita vékſa TF 1715, 5; Racsun de mi dati z-ſzega 'zitka BKM 1789, 443; Álmos z-szega národa vküpnarédi KOJ 1848, 7; kaibiſze mi Bogá ober vſze ſztvorjene ſztvári bojali TF 1715, 13; ino mené od vsze vraise csalarie obráni ABC 1725, A5b; Vsze miloſzti Otecz miloſztiv SM 1747, 59; O vſzeh miloſcse Bog SM 1747, 62; i od vſze pogibeli naſz varje KŠ 1754, 30; brezi vſze dvojnoſzti záto KŠ 1771, 431; Bogá lübiti moremo zevſze moucsi naſſe KMK 1780, 33; Lübim te zevſze moucsi moje KM 1790, 108; da ga vsze pohvále vrejdnoga bode cenilo KOJ 1845, 4; Katechiſmus je vſzega ſzvétoga piſzma ſumma TF 1715, 10; náz obarui od vszega zla ABC 1725, A4b; ko ſzi ſzpravil pred obliczem vſzega lüſztva SM 1747, 58; od vſzega hüdoga obaruval SM 1747, 47; vſzega Ádamovega pokolejnya gori ſztánejnyi KŠ 1754, 114; zmiloscse brezi vſzega zaſzlü'zenyá KŠ 1754, 9b; ki ſzlobou ne vzeme odevſzega ſzvojega poiſtva KŠ 1771, 221; Od vszega hüdoga, oszloubodi nász KM 1783, 8; sze domá vszega potrejbnoga navcsiti nemore KOJ 1845, 7; Kristus boidi vſzemu luſztvu ti pomocsnik SM 1747, 90; kai ſzi meni veſz kints ſenkal SM 1747, 52; potop napelali na veſz cslovecsánſzki národ KM 1796, 10; Poteri vszo ſzilo nevernikov ABC 1725, A6b; Dai dabi vſzo nyegovo hüdoubo doli mogel obleicsi SM 1747, 53; vſzo ſzvojo krv dáva KŠ 1754, 7b; I vſzo vaso 'zaloszt obrné na radoszt BKM 1789, 12; kak da bi on vſzo mestri gori najſao KM 1796, 10; vszo mogoucsnoszt gorialdüvati KOJ 1833, VII; perêm vszo nôcs posztelo mojo TA 1848, 5; vcſini vſze tvoje delo TF 1715, 13; i vſze ſzlisanye dáo KŠ 1754, 85; i dáo nyemi je imé ſcseſz vſze KŠ 1754, 110; i küpimo na vſzo eto lüſztvo hráno KŠ 1771, 197; Jaſz ſze vüpam vſze ono KMS 1780, B3b; Blagoſzlovi nám vſzo delo BKM 1789, 373; Ite povſzem ſiroukom ſzveiti TF 1715, 31; Tebi porácsam vu vſzem mojem ſitzki SM 1747, 65; nai vláda povſzoi Zemli SM 1747, 4; Na ſzvoj kejp vu vſzoj modrouſzti KŠ 1754, 95; razgláſzila ſzta ga povſzoj onoj zemli KŠ 1771, 30; Stera je bila pred nyim vu vſzoj miloscſi BKM 1789, 17; ino sze po vszoj zdájnoj zemli razpresztréjo KOJ 1848, 3; Toga vodis, zevſzem dobrim blagoſzlovis SM 1747, 85; je nájménſe med vſzejm Szeményem KŠ 1771, 44; cſi gli zevſzim gláſzom tvoje lampe brnijo BKM 1789, 7; ka je zevſzov hi'zov vörvao Bougi KŠ 1771, 394; idite povſzem ſzveiti KŠ 1771, 155; Mi ſzmo vſzi navküpe pokopani TF 1715, 33; Vszi moy nepriatelie moreio kszramoti biti ABC 1725, A8a; Ár vſzi proroczke i právda ſzo proroküvali KŠ 1771, 36; 'snyimi sze vszi sztarci zdignejo KOJ 1848, 5; Vſze ſztvorjene ſztvári ſzo nikaj nej drigoga KŠ 1754, 125; Ino akobi glih od etih vſzeih ſzküſávani bili TF 1715, 30; Kai veli Boug od vſzeih teih zapovedi TF 1715, 17; Vszeh ſztvári Ocsi ABC 1725, A6a; mené obari od vszeih grehov ABC 1725, A5b; ſzuét vszeih ſeregov Bogh ABC 1725, A7a; od vſzeih nevol oſzlobodni vidili bodejo SM 1747, 30; daga vu vſzeih Angelov, i verni Tüváristvo noter pelaio SM 1747, 62; Ti hüdi dühovje, ſteri ſzo vſzej lüdi nepriátelje KŠ 1754, 95; Brezi vſzej mouk SŠ 1796, 4; Toga ſzvêta práva ſzvetloſzt Je vſzej Düs zvelicsitel BRM 1823, 7; Tak szo sze Magyari od vszejh krajov zácsali notrizagrajüvati KOJ 1848, 10; Nego, dokecs nepovéhne vszê szrdce KAJ 1870, 164; ſzi nepriatel vszeim tisztim ABC 1725, A7b; vſzeim bratom ino ſzeſztram SM 1747, 2; da vrejdni bodemo vujti vſzejm tiſztim, ſtera pridejo KŠ 1754, 113; Meni i vſzejm vernim pokouro csinecſim KŠ 1754, 134; ki bi vszem lidém vsze mogao vgoditi KOJ 1833, V; Gda Boug vſze tanácse doli potere TF 1715, 28; Dobrouta za menom bode hodila, vsze dni sitka moiega ABC 1725, A8b; odpüſzti meni vſze moje grehe SM 1747, 47; düso ſz-tejlom na vsze veke pogibi KM 1783, 273; i dika tebi bojdi na vſze veke KMS 1780, A5b; naj mi vſze naſſe teskoucse trpimo KŠ 1754, 108; Tak se gible na vse stráni AI 1878, 3; vſza dobra proſzimo TF 1715, 25; Hválo tebi daiem za vsza dobro vcsinenyá ABC 1725, A5b; Hválo Tebi dajem za vſza dobro cſineinya SM 1747, 47; Primi gori vsza moja csütejnya KM 1783, 5; obládajmo vſza naſſa hüda 'ſelejnya KM 1796, 9; Szlisi náz vu vszeih nassi düssevni potreibcsinai ABC 1725, A7a; zdr'zati more po vſzej rédi one KŠ 1754, 100; I okouli hodécsi Jezus po vſzej mejſztaj KŠ 1771, 31; K mantri je on na vszê szvoji sztezáj TA 1848, 8; ino ſze zevſzeimi greihi navküpe vtopiti TF 1715, 33; Ktomi i vſza dobra, zevſzejmi 'zitka potrejbcsinami KŠ 1754, 85; náſz Bog vu ſzvojo tüvárostvo vſzeimi dobroutami dá notri zvati SM 1747, 18; nad vſzejmi etimi pa radoſzt i veſzeljé KŠ 1754, 136; vcsini csloveka veſzéloga i pred vſzejmi ſztvármi KŠ 1771, 444; Gda váſz oszoudi v-ogy Z-ſzejmi nevernimi lidmi BKM 1789, 270; Med vsemi stvári so opice AI 1878, 6; ino vſzi Profétye TF 1715, 18; Za stere bode te vſzi ſzvéczi molili SM 1747, 95; Blagoſzlovleni bodeio vſzih národi SM 1747, 9; vszi Sztároga i Nouvoga Zákona verni lidjé KŠ 1754, 9b; Jeli ſzo oſztanoli vſzi Angyelje KMK 1780, 10; morejo vszi Fárni skolniczke vcsiti KOJ 1833, III; kai godi dobis brez skode vſzei lüdi SM 1747, 89; ſumma vſzeih zapoveidi TF 1715, 18; ka je on vſzej lüdi zvelicſiteo KŠ 1754, 99; nám ino vſzeim kerſchenikom zgláſzo TF 1715, 12; koga ſzi vſzem tvoim vernim ſzpravil SM 1747, 64; Vſzejm vernim na podpéranye KŠ 1754, 2a; na vſze regule navcsi TF 1715, 9; tak je ta ſzmert na vſze lüdi preik prisla SM 1747, 7; odpüſztimo vſzeh grehe SM 1747, 63; i vſze naſſe ofrüvati SM 1747, 104; Szlisi nász vu vſzeih naſsih potreibcſinai SM 1747, 55; vu vſzej nevoláj ſze zaneſzti KŠ 1754, 15; je ſztvouro zevſzeimi ſztvármi TF 1715, 21; one moucſi, ſz-ſterov on more vſza ſzebi podvrcſi KŠ 1754, 141; i vſza ona, ſterimi ſze naſſe poſtenyé poménsáva KŠ 1754, 177; Vſza ſzo meni dána od Ocsé KŠ 1771, 37; po kom ſzo vsza ſztvorjena KM 1783, 112; kak ſzo vſza lejpa, ſtera ſzi ti ſztvouro KM 1790, 76; Vſza ſzo po nyej vcſinyena KM 1796, 94; pouleg one moucſi, ſz-ſterov on more vſza ſzebi pod vrcſi KŠ 1754, 141; Eta je vſza gucsao Jezus KŠ 1771, 45; Vſza, ſtera ſcséte, ka bi vám csinili lidjé, i vi csinte nyim KMK 1780, 36; i na vſza je merkao KM 1790, 34; vſza ſzo nazvejſztili Poglavnikom KM 1796, 114; Ar ti vsza, vsza premores KAJ 1848, 366; Bôg ti pláti za vsza tá KAJ 1870, 15
2. v samostalniški rabi vsi ljudje, vse stvari, vsa dejanja: ino vſzeh moje cſinénye priétno boude SM 1747, 43; Tou vſze dugo ne trpi BKM 1789, 15; Vſze mi ſzlu'zi na blá'zenſztvo BRM 1823, 10; Ki znebéſz pride, viſe vſzega je KŠ 1771, 273; Vſzega ſztvoritel ſzvéti BRM 1823, 4; so roditelje od vsega bili správleni BJ 1886, 9; ino vsze vu tvoie roké preporácsam ABC 1725, A5b; ino vſzeh kai imám SM 1747, 43; Boug je ſztvouro vſze, ka jeſzte KMK 1780, 9; Vszáki more vsze prineszti KOJ 1845, 8; Tak ſzem jaſz vu vſzem zadovolen SM 1747, 73; nai te dicsin zevſzim SM 1747, 79; zevszim nász darüjte KOJ 1845, 142; záto szo na szkrivoma zevszim od etecz odisli KOJ (1914), 150; ino navſzem, kai na Zemli lázi SM 1747, 4; bráni i ravna vuvſzem KŠ 1754, 113; Bojdi Bo'za vola vuvſzem BKM 1789, 407; 'Sena je pa du'sna Mou'si vuvſzem podlo'sna biti SIZ 1807, 10; vernoſzt Vu vſzem prav gotovoga BRM 1823, 7; ono csloveka vu vszem tak má voditi KAJ 1848, III; Nai ſze vszih veszelio ABC 1725, A7b; Vi ſzte vſzih ſzinove Bosji SM 1747, 20; Ár ſzte vſzi ſzinovje Bo'zi KŠ 1754, 90; Hodte kmeni vſzi KŠ 1771, 37; Povernte ſze kmeni vszi BKM 1789, 14; Tri Bo'sánſzke Perſone vſze vküp ſze imenujejo Szvéto Trojſztvo KMK 1780, 8; ſzveczka vſza nikaiſzo nei TF 1715, 6; i vſza ſzo gotova KŠ 1771, 72; Czérkev je vſzejh ſzpráviscse KMK 1780, 19; Oszloboditel vszê TA 1848, 12; ino dá ſitek vekivecſni vſzeim TF 1715, 32; I bodete odürni vſzejm KŠ 1771, 33; Vtraglivi cslovik je vſzejm odüren KM 1790, 16; Známo ka nám je vſzejm mrejti SŠ 1796, 5; trôst dá Vszêm KAJ 1848, 6; Hocse naſz Goſzpon Bogh vſzei kſzebi priéti SM 1747, 81; i naſz vſze gori obüdi KŠ 1754, 122; Szrám je bojdi vſze, ſteri KŠ 1754, 13; i zvrácso je je vſze KŠ 1771, 39; je ſztvouro Boug vſza TF 1715, 14; Jaſz vſzah za kvár derſim SM 1747, 21; kai vſze, kai je ſztvoro, eſcse obdersi SM 1747, 34; Ar eta vſza poganye ſzpitávajo KŠ 1754, 90; vſza eta ſzam zdr'zao KŠ 1771, 63; vörvati je, vſza za iſztino dr'zati KMK 1780, 4; Vſza vnyem mám, ká ſzo vugodna SŠ 1796, 5; Ti vsza vidis TA 1848, 9; Csülite i od vsza ona, ka za du'znosti more dopuniti AI 1875, kaz. br. 1; dabi ſze tak po vszeih náz tvoie ſzvéto Imé moglo dicsiti ABC 1725, A6b; namai dobro csiniti vſzeim SM 1747, 88; vſteroj vſzejm ednáko KŠ 1754, 7b; nai haſznio med vſzeimi nami SM 1747, 50
vìš medm. vidiš, glej: Viss! na vogrszkoj zemli prebivas KOJ 1833, XIII; vis, szpocrknejo csi nedo meli materé KAJ 1870, 15; vis, vis, té je pa na moje imé krszten AIP 1876, br. 1, 7; Medsztavek je táksa mála rêcs: vis AIN 1876, 68
vkǜp tudi vkǜpe tudi vkǜper prisl. skupaj: kotera ſnyov vküper ſztov TF 1715, 44; nego z recsjov Bosjov vküpe ſzklenyena TF 1715, 32; ino ſzta liſztke vküpe plela SM 1747, 6; Sto náj vküp ne nehá KŠ 1754, 264; Nehájte, naj vküp raſzté obouje KŠ 1771, 44; I 'znyim vküp raſzpéti ſzo ga tüdi oſpotávali KŠ 1771, 153; Ár páli v-küpe boudemo SŠ 1796, 18; i vszi vküp zvisávajmo imé nyegovo TA 1848, 26; Poszlavcov sze vküp 447 AI 1875, kaz. br. 3; Szillaba je eden ali vecs glászov vküp AIN 1876, 7; Telko méda vküper nanosziti AIP 1876, br. 8, 7; Etiva vküpe za roditele zovémo BJ 1886, 9
vkǜpen -pna -o prid. skupen: Vküpno imé, stero vno'zino znamenüje, dp. nép (lüsztvo) AIN 1876, 10
vládnistvo -a s
1. vladajoči svet, skupščina: Tanáts; tanáts, návuk, vládnisztvo KOJ 1833, 174
2. uradni, upravni naslov: Lasztivno imé sze pred vládnisztvo dejva KOJ 1833, 120; Lasztivnoimé sze pred vládnisztvo dêva AIN 1876, 11
vòda -é ž
1. voda, prozorna tekočina: nikákſa lagoja voda TF 1715, 31; rejcs vſteroj ſze tá voda zdr'záva KŠ 1754, 187; reics Bosja kotera je pouleg vodé TF 1715, 32; Csi ſze ſto ne porodi zvodé KŠ 1754, 187; eden pehár mrzle vodé KŠ 1771, 34; niti ſzmo ſzi vodé k-kühanyi ſztvoriti mogli KM 1790, 48; ſtere vrejcsi Bo'zoj kvodej djáne KŠ 1754, 190; gda je na kri'zi ſzvojga tejla vodou püſzto KŠ 1754, 185; vzéo je vodou, i muje ſzi roké KŠ 1771, 94; keljazto vodo nalečé AI 1878, 6; vtoi Bosoj reicſi ſtera je vu vodi TF 1715, 32; pren. voda ſitka vekivecsnoga TF 1715, 32
2. tekoča rečna ali morska voda: trétyi dén je razloucso vodou od zemlé KM 1796, 4; te csetvére vodé iména ſzo eta KM 1796, 5; Vnouge vodé ſze zdignejo BKM 1789, 5; tekôcse vodé i mlák imé AIN 1876, 10; ino me kfriskim vodém pela ABC 1725, A8b; K csiſztoj vodej me on pela BKM 1789, 16; naj jaſz ktebi idem po vodáj KŠ 1771, 49; I pejſzek vmorſzki vodáj BKM 1789, 38; Živé kre afrikanski vodaj AI 1878, 20
vö̀ostáti -stánem dov. izostati: Steri poszlavec na dugo vrêmen vöosztáne AI 1875, kaz. br. 3; Ni ſzád naj vö ne osztáne KŠ 1754, 257; Krsztitje bi lehko celou vöosztalo KOJ 1845, 34; ki je zakészno, ali vöosztáo, more povedati KOJ 1845, 8; Eden mladénec, kak je vöosztao z-sôle KAJ 1870, 78
vö̀ostánjeni -a -o izostal: potom za pokastiganya volo z-sôle vöosztányenim imé prek dá AIP 1876, br. 4, 2
vö̀pràviti -právim nedov. izgovarjati: Krsztno imé vöprávi Vogrin KOJ 1833, 120; Zdaj páli z-knige po málom vöprávijo nisterni KOJ 1833, 13
vö̀ vr̀čti tudi vö̀ vr̀či ~ vr̀žem dov. izvreči, vreči ven: Zakaj tákse trbej vo vrcſi KŠ 1754, 195; i zdaj náj ſzkrivoma ſcséjo vö vrcsi KŠ 1771, 394; zakaj ſzmo ga mi nej mogli vö vrcsti KŠ 1771, 57; ne vr'zem ga vö KŠ 1771, 285; csi náſz vö vr'zes KŠ 1771, 27; bogáſztvo pou'zro, vö je vr'ze KŠ 1754, 51; I vütro vö vr'ze dvá 'zukavcza KŠ 1771, 204; zbije jo ino, na gnoj vr'se KOJ 1845, 89; grejsnike ſz.-Krſztsánſzkoga ſzpráviscsa vö vr'zejo KŠ 1754, 194; i vö vr'zejo imé vaſe KŠ 1771, 184; vr'zi vö prvo trám zoká tvojega KŠ 1771, 21; ſzlugo vö vrzte KŠ 1771, 85; naj vö vr'zem trouho zoká tvojega KŠ 1771, 21; i vö je vrgao te dühé KŠ 1771, 25; gda je 'ſe odnet vö vrgao Jebuzeuſſe KM 1796, 61; i vö ſzo ga vrgli zvinograda KŠ 1771, 70
vö̀ vr̀čti se ~ vr̀žem se
1. izvreči se, izločiti se: vcsrejvo ide, i vu ocsiſcsávniczo ſze vö vr'ze KŠ 1771, 51; Eta dácsa sze za toga zroka vövr'ze AI 1875, br. 2, 6; gda ſze zetakſega ſafarſztva vö vr'zemo KŠ 1771, 836; Szinovje etoga králeſztva ſze vö vr'zejo vi vinejsnyo kmiczo KŠ 1754, 145; Szinovje etoga králeſztva ſze vö vr'zejo vi vinejsnyo kmiczo KŠ 1771, 25; da bi ſze zſzpráviſcsa vö ne vrgli KŠ 1771, 309
2. določiti: sze navküpni sztroski vövr'zejo AI 1875, br. 1, 1
vö̀ vr̀ženi ~ -a ~ -o izvržen, izločen: Znám gda bom vö vr'zeni z-ſafarſztva KŠ 1771, 224; Na tébe szem vövr'zen z-utrobe materé moje TA 1848, 12; zakaj je szrabliva ovcza vövr'sena z-pajdástva KOJ 1845, 94; Gda bi pa vö vr'zeno bilou to lüſztvo KŠ 1771, 30; i veli toga vö vr'zenoga po pokouri nazáj vzéti KŠ 1771, 527; nám z-Paradi'soma vövr'senim haszniti nakano KOJ 1833, IX; i vo ſzta vr'sena z-lejpoga Paradi'soma KM 1796, 7
vrèti vrém nedov. vreti, izvirati: Vreti Ferni KM 1790, 94; Jeli ſztudenecz zedne luknye vré ſzlatko i britko KŠ 1771, 750; pren. Vſzakovacska jálnoſzt vré vſzo hüdoubo neſztanoma KŠ 1754, 55; Vſze ſzrczé moje vré BKM 1789, 220; Kak ſzlatko vré tvoje ime BKM 1789, 275; Ár szem vreo prôti szamomi szebi TA 1848, 58
vrejóuči -a -e ki vre, izvira: bode vu nyem ſztudenecz vrejoucse vudé KŠ 1771, 275
vsáki -a -o vrst. zaim.
1. v pridevniški rabi vsak: Vſzáki on cslovik ſteri goder vorje TF 1715, 10; Poſzlühni vſzak Cslovik SM 1747, 87; Vſzáki veren cslovik KŠ 1754, 138; vſzáki grejh ſze odpiſzti lidém KŠ 1771, 40; vszáki cslovek záto 'zivé KOJ 1833, X; i szpádne po szili nyegovoj vszáki nevolák TA 1848, 8; i vszáka neſzrecsa ſzo nikaj nej KŠ 1754, 125, vſzáka necsiſztoucsa ſze naj ni ne imenuje KŠ 1771, 583; i ka vſzáka rejcs zadene BKM 1789, 7; Vſzáka Düsa ravnaj ſze BRM 1823, 6; Vsaka stvár nas napeláva AI 1878, 3; naj ſze vſzáko koleno naklekne KŠ 1754, 149; i vſzáko meſzto ali hi'za razdeljena prouti ſzebi KŠ 1771, 39; Pridavek od vszákoga csloveka KŠ 1754, 217; Geto je potrejbno vſzá-komi vſzákoga jezika csloveki KŠ 1771, A4b; Od vszákoga grejha, oszloubodi nász KM 1783, 8; Lepsi bomo od vſzákoga czvejtja SŠ 1796, 8; Vszákoga Národa napinyávanye KOJ 1833, IX; náſz kraj odvracsüje od vſzákoga necsiſztoga tuváriſtva SIZ 1807, 8; ino od vszáke düssevne, i telovne pogibeli obarval ABC 1725, A5b; vſzake nyega reicsi obecsanyu vörui SM 1747, 88; od vſzáke düsevne pogibeli obarvao KŠ 1754, 223; naj ſze od vſzáke protivnoſzti obránimo KM 1783, 11; Ar z-vſzáke nevoule teda te mentüje SŠ 1796, 11; ino náz obarui od vszákoga zla ABC 1725, A6b; Toga od vſzaka zla oſzlobodis SM 1747, 85; i od vſzakoga zla on ſshé obraniti SM 1747, 81; i za vſzákoga máloga dugoványa volo bojhmécsemo KŠ 1754, 17; Da Boug krüh vſzakomi csloveki TF 1715, 28; Vſzákomi krſztseniki ſze zapovidáva znati KMK 1780, 6; ſteri vſzákoi ſztvári nyé ſivlenye dáva TF 1715, 47; Ki vszákoi ſztvári nyé sivleinye dáva ABC 1725, A6a; Vzeme moucs vſzákoj ſzlepoſzti BKM 1789, 3; nei potreibno vſzak dén vu Ocſa náſi cſinimo TF 1715, 36; bláſenſztvo, Na ſtero pomozi vſzákoga kerſchenika TF 1715, 48; vſzáki dén opadnüje TF 1715, 4; more kris vſzak dén na ſzé vzéti KŠ 1754, 29; odpiſzti vſzáki dén miloſztivno KŠ 1754, 135; i odloucso je vucsenike vſzak dén KŠ 1771, 401; Kak vſzak dén toplo ſzuncze BKM 1789, 168; naj naprej poſztávimo vſzákoga csloveka KŠ 1771, 605; I prizvavſi ednoga vſzákoga ti du'znikov KŠ 1771, 225; i vrácsili vſzáki beteg KŠ 1771, 31; nahránis vſzáko ſivoucſo ſztvár TF 1715, 47; nahránis vszáko sivoucso Sztvár ABC 1725, A6a; vrácso je vſzáko medlouvnoſzt KŠ 1771, 31; gda vu Kri'sanyi vſzáko med tejmi Perſonam imenüje KMK 1780, 8; da razmis vſzáko rejcs BKM 1789, 7; je gospoda vučitela vsako rêč poslüšala BJ 1886, 4; kaj je vu vſzákom národi mo'záke gori nadigno KŠ 1771, A7b; vu vſzakoi nevoli Bosje imé zovi SM 1747, 88; ino vſzákoj neſzrecsi ſze bátrivim KŠ 1754, 269; vu vszákoj nevouli csákajo pomoucs SIZ 1807, 8; Vu vſzákoj szillabi more glasznik bidti AIN 1876, 7; Vu vsakoj rodovini sta prejdnya gláva BJ 1886, 9; i vu vſzákom dobrom cſinényem SM 1747, 49; naj mou'zje molijo vſzákom meſzti KŠ 1754, 149; kak ſzam bio zvami vſzákom vrejmeni KŠ 1771, 405; naj ſze ſzpunyáva vſzákom vrejmeni tvoja vola KM 1783, 2; ino vſzákom nepokornoſztjom SM 1747, 54; Vſzákov molitvov molécſi KŠ 1754, 148; i povſzud vſzákov hválov vzememo KŠ 1771, 416; nego vſzakov recsjov KŠ 1771, 11; ár vszákim vüszt odpiranyem sze vöpové AIN 1876, 8; Pred vszákim cslovekom sze odpira KOJ 1833, IX; od vſzáki ſztrejl obdr'zi KŠ 1754, 226; od vszakih szto ranskih sze stirami prezdigne AI 1875, kaz. br. 2; Ár vſzákim nevo-lam konecz mi dobimo SŠ 1796, 26; nevoro i vſzáke grejhe KŠ 1754, 164; lübezen knám ſzka'züje vu vſzáki potrejbsináj KŠ 1754, 90; Tak ſzmrt goſzpodüje nad vſzákimi lidmi SŠ 1796, 79
2. v samostalniški rabi vsak, vsakdo: Blá'zeni vſzáki, ſteri ſze boji Goſzpodna KŠ 1754, 168; Vſzáki záto, ſterikoli bode me vadlüvao KŠ 1771, 33; Vſzáki hváli tebé BKM 1789, 11; Pri tüváriſtvi je pa du'sen vſzáki zdaj 'se nadale SIZ 1807, 9; Po souli more vszáki posteno domou iti KOJ 1845, 10; I vsaki se je paščo ognya gasiti BJ 1886, 9; Dájte vſzákomi, ka ſzte du'zni KŠ 1754, 49; Ar je nej vſzákomi dáno KŠ 1771, A4a; i teda plácsa ednomi vſzákomi pouleg dela nyegovoga KŠ 1771, 55; réd Gráduvála, ſteri ſze bode vſzákomi vido BKM 1789, 4; On ſzám dobrôte tála, Vſzákomi BRM 1823, 6; I znáno je 'ze vszákomi KAJ 1870, 6; ſzam nej hejnyao opominati ednoga vſzákoga KŠ 1771, 406; Boug dá krüh vſzákomi KŠ 1754, 165
vsákši -a -e vrst. zaim.
1. v pridevniški rabi vsak: vſzáksi, kakſté réda cslovik KŠ 1754, 9a; eſzi ſzlisi vſzáksa skoda KŠ 1754, 61; Táksi ſzo i vſzákſe zamán valon csefketanye KŠ 1754, 25; vſzákse Králeſztvo, ſtero je razdeljeno KŠ 1771, 39; Záto ſze ocſiscsávajmo od vſzáksega grejha KŠ 1754, 146; kaj je mo'záke zevſzákſega národa pobudo KŠ 1771, A2b; kaj od vſzákſe márne rejcsi racsun dájo KŠ 1771, 40; Vcsenyé sze kvszáksemi máli zacsne KOJ 1845, 9; 'zelejoucsi vſzákſega csloveka zvelicsanye KŠ 1771, A4b; molitev Vſzákso KŠ 1754, 152; naj bode cslovik na vſzákse dobro delo gotovi KŠ 1754, 1; imé, stero sze sika na vszákse oszobo AIN 1876, 10; vſzákſem meſzti je zmenov SM 1747, 75; Vſzáksem ſzveſztvi pa more biti zapovid KŠ 1754, 184; kaj je eſcse vſzákſem vrejmeni mo'záke pobüdo KŠ 1771, A2b; pobougſamo zevſzákſim pomáganyem KŠ 1754, 52; Liki ſzi nyemi dáo obláſzt nad vſzákſim tejlom KŠ 1771, 322; sze je privádo z-vszáksim fárnikom sze szpriátliti KOJ 1845, 5; Pred Bougom ſze moremo vu vſzáksi grejhi za vujvlacséne ſzpoznati KŠ 1754, 199
2. v samostalniški rabi vsak, vsakdo: Lekczijo ſze vſzáksi navcſi KŠ 1754, 222; Eden vſzákſi, vu tiſztom naj oſztáne KŠ 1771, 502; Tak bode vſze zrédom slo vſzáksega hi'zi KŠ 1754, 222; moucs, po ſteroj ſze vſzáksemi grejhi odpiſztijo KŠ 1754, 193; da cslovik vſzáksemi, ka je du'zen, dá KŠ 1771, 444
vu predl. v
1. s tož. püſcsa mleiko, vu vuſzta Deteta TF 1715, 6; hocsem poiti vu tvoio hiso ABC 1725, A7b; ſzi ti vu Teilo priſal SM 1747, 52; csi ga vu naſſo neſzrecso potégnemo KŠ 1754, 49; ka ſzte vö sli glédat vu püscsávo KŠ 1771, 35; I ne vpelaj nász vu ſzküsávanye KM 1783, 11; Bo'ze imé zamán gori jemlé vu ſzvoja vüſzta BKM 1789, 7; düso, vu ſtero je ſzvoj kejp pritiſzno KM 1796, 4; idem vu vecsni 'sitek SŠ 1796, 6; i’ nyega vu Paradi'som poſztavo SIZ 1807, 3; Poszelnik ſze je dao, Vu Názareth odpoſzlao BRM 1823, 4; naj sze vu nebeszko priprávla KOJ 1833, X; On sze je podáo vu králevszko Zobráznovniczo KOJ 1845, 4; i posztavi me vu csészt TA 1848, 6; Ogen je i vu stanico ségno BJ 1886, 9
2. z mest. nébo Zemlo i kai vu nyih boude TF 1715, 1; ſze radüie Bogh vu onih ABC 1725, A6a; Tak ſzem jaſz vu vſzem zadovolen SM 1747, 73; Sto ſzo vu ſzveczkoj ſztávi KŠ 1754, 30; vu králeſzki hi'zaj ſzo KŠ 1771, 35; kni'sicza, vu ſteroj ſze ete návuk zapéra KMK 1780, A2(3); nego ſze i vu dobri delaj ſzkrblivi nájdemo KM 1783, 11; ali pa vu pianoſzti popejva BKM 1789, 7; kak scsés vcsini zmenom Vu ſzmrti i v'sivoti SŠ 1796, 3; je nej med drügoga nakányanya vu ſztvárjanyi KM 1796, 5; vu vrejmeni obſzlü'sávanya zapitka SIZ 1807, 3; Ki ſze vu nyem vüpajo BRM 1823, 6; Ka vu szebi zdr'sáva vézanye Rejcsih KOJ 1833, 114; sznájgo vu Cérkvi dr'sati KOJ 1845, 6; Molte vszi, vu práhi klecsécs KAJ 1848, 10; ár sze jasz vu tebi vüpam TA 1848, 10; ptuhinszke litere vu sztári iména sze nücajo AIN 1876, 6; Vu vsakoj rodovini sta prejdnya gláva oča ino mati BJ 1886, 9
vučìti -ím nedov.
1. učiti, poučevati: bi mogli vucsiti SM 1747, 1; je zapovedao ocsevom nasim vucsiti otroke TA 1848, 62; On vucsi rokô mojo bojüvati TA 1848, 14; Jaſz bodem te vucso SM 1747, 96; ino vucsi me SM 1747, 93; ſze ſzpominati zonoga, na kteroie on náz vucſo SM 1747, 40
2. razlagati, razglašati, kaj je pravo, resnično: Vöre Vucſenye náſz vucſi SM 1747, 33; Szo skéri zvelicſanya, Szkoterimi nász vucsi BKM 1789, 358; Kak te na tou vucsi tva vöra SŠ 1796, 107; I vucso bom presztopnike na poti tvoje TA 1848, 41; On bode takse vucsil nato nai bolso pout SM 1747, 94; ino vucſite vſze luſztvo TF 1715, 31; Ár ſzem na eto imé váſz vucso SM 1747, 13; Vucſil ſzi me tve pouti BKM 1789, 391
vučìti se -ím se učiti se, prihajati do spoznanja: Vſterom ſze cslovik k-Bougi priti vucsi BKM 1789, 327; Odked ſze vucſimo SM 1747, 18; Vucſimo ſze od Bogá BKM 1789, 108; vucsite ſze vu nyem SM 1747, 84; Zato dabi ſze vucſo vörvati SM 1747, 41; ino bi ſze vucſili veſzeliti SM 1747, 40; ſtero ſzem ſze i jaſz vucso SM 1747, 13
vučéči -a -e učeč, poučujoč: I okoli hodécsi Jezus vucsécsi vu ſzpráviscsaj KŠ 1771, 31; miloſcsa, Vucsécsa náſz KŠ 1771, 659; Valentinuſa (vucsécsega, ka je Kriſztus prineſzao) KŠ 1771, 262; Zamán me pa cseſztijo vucsécsi tákse návuke KŠ 1771, 123; Vucsécsa KAJ 1870, 174
vǘsta vǘst s mn. usta: Os Vüſzta KMS 1780, A7; I vadlijo tvoja vüſzta KŠ 1754, 257; Ár zObilnoſzti Srczá gucsijo vüſzta KŠ 1771, 40; Vüszta nyegova szo puna z preklésztvom TA 1848, 8; ka ſze nyegovi vüſzt Düjh zové KŠ 1754, 123; oſzkruni csloveka to vö idoucse zvüſzt KŠ 1771, 50; naj ka bi li tá vö tvoje recsi zvüſzt zmeto BKM 1789, 7; medtejmtoga je pa z-vüſzt ſzamoga Kriſztuſſa csüo KM 1796, 124; dúgi glaszniczke 'selejo vu zgovárjanyi sirse odpiranye vüszt KOJ 1833, 3; Szillaba szamo z-ednim vüszt odpiranyem sze zgovárja AIN 1876, 7; gúcsanya tvoja, ſzlatkejsa ſzo od medü vüſztam mojim KŠ 1754, 4; ſpongio priteknoli ſzo jo nyemi kvüſztam KŠ 1771, 330; püſcsa mleiko, vu vüſzta Deteta TF 1715, 7; Iména Bosega nevzemi vu szvoia vüszta ABC 1725, A4a; nyegovo ſzvéto Imé za obſztom jemlé vu ſzvoja vüſzta SM 1747, 45; Odpri tvoja vüſzta KŠ 1754, 55; odprém vu prilikaj vüſzta moja KŠ 1771, 45; Pod jemányom Szvéte Oſtije odprémo vüſzta KMK 1780, 65; Boug ti je dáo rázum, vuſzta BKM 1789, 5b; Na Vandalszka Vüszta prenesseni KOJ 1833, I; naj si vüsta vözaperéjo AI 1878, 42; Vüsta odpri BJ 1886; Nebéſza ſzo naprávlena po nyegovoga Düha vüſztai SM 1747, 3; Ti ſzi Méd i mlejko vmoji vüſztaj KŠ 1754, 272; je nej nájdena jálnoſzt vu nyegovi vuſztaj KŠ 1771, 707; Naj bode nyegova hvála vu moji vüsztaj KM 1783, 4; Ár nega vu nyi vüsztaj sztanovitoszti TA 1848, 5; ſzpunimi vüſztami dicſiti KŠ 1754, 86; Eto lüſztvo ſze kmeni priblizáva zvüſztami KŠ 1771, 50; Ki ga li z-vüſztami Vadlüje BRM 1823; gucsi, z jálnimi vüsztami TA 1848, 9
zadobìti -ím dov. dobiti, doseči: po steroi bi mogli bláſenſztvo zadobiti TF 1715, 48; veſzéloga vecséra nebi mogao zadobiti KŠ 1754, 225; ka ſzi nám eto blá'zeno vrejmen dáo zadobiti KŠ 1771, 837; odpüscsenyé morem zadobiti KM 1783, 162; On ſzam ſcsé zadobiti BKM 1789, 11; imé ſzvétim 'sitkom zadobiti KM 1796, 10; radoſzt vekivecsno zadobiti SIZ 1807, 8; Vüpamo sze zadobiti vsza dobra KOJ 1845, 137; vesz szvét zadobiti KAJ 1848, 133; I pá zadobiti mi dáo ütro nôvo KAJ 1870, 168; tvojega Zvelicsánſztva tála zadobim SM 1747, 53; Zadobim te vugodne dnéve tyédna priſeſznoga BKM 1789, 393; Naj ſzmrt zadobis ſzrecsno KM 1783, 281; zadobi nám odpüſchenyé TF 1715, 32; kai vſza eta zadobi SM 1747, 41; Zadobi grejhov odpüscsanye KŠ 1754, 189; vogrszko Králesztvo zadobi KOJ 1848, 69; On zadobi blagoszlov od Goszpodna TA 1848, 18; zvelicſanye zadobimo TF 1715, 44; Ka zadobimo po toj vöri KŠ 1754, 78; Vſzi haſzek zadobimo BKM 1789, 147; vojüvanye, Kou ſzi z-molitvami zadobimo SŠ 1796, 20; vkom vörvajoucsi zadobijo 'zitek vekivecsni KŠ 1771, 263; oszlobodjenyé, ſtero zadobijo KM 1783, 102; ár szamo tak diko i glász zadobijo KOJ 1845, 111; Naj zadobim zvelicsanſztvo BRM 1823, 7; gdabi v-Alexandrii lejpi ſereg lüſztva Kriſztuſi zadoubo KŠ 1771, 101; da bi mi Detinſztvo zadoubili SM 1747, 10; ſzkvárjeno naturo z-üroka ſzem zadoubo SM 1747, 51; 'sitek, Steroga ſzi ti ſzám Zadoubo SŠ 1796, 101; i ſitek vekivecſni nám je zadoubo SM 1747, 35; zvelicsanya blágo, ſtero je ſzvojoj ſzmrtyov zadoubo KŠ 1754, 189; Béla II. je zadoubo Bosnio KOJ 1848, 28; vſze ono, ſtero dobro ſzmo mi zadoubili KŠ 1754, 115; obecsanya ſzo zadoubili KŠ 1771, 693; ki ſzo eſcse Nebeſzkoga blá'senſztva nej zadoubili KMK 1780, 16; szo lepse szine i cseri zadoubili KOJ 1848, 8
zadobìti se -ím se dov. dobiti se, doseči se: Ka ſze pravicsnoſzt po vöri zadobi KŠ 1771, 454; Naj ſze miloſcse zadobijo KM 1780, 52
zadóbivši -a -e ko je dobil: Ki od Wenceszláva zadóbivsi koróno KOJ 1848, 43
zadòbleni -a -o dobljen, dosežen: Zadobleno oſzlobodjenyé od právde KŠ 1754, 114; ſteri zadobleno grejhov odpüscsanye nam pripisuje KŠ 1754, 134; Steri nám vſze rane vrácsi Zadoblene ſzporojſztvom BKM 1789, 228
zadòbleni -a -o sam. prejeti: Ki je zádava örocsine naſe na odrejsenyé zadoblenoga KŠ 1771, 575
zagèrditi -im dov. omadeževati: Te tákovi zagerdi ino pobláti med nami Bosje ſzvéto imé TF 1715, 27
zamán1 prisl. zaman: Iména Bosjega zamán nevzemi uu tvoja vüſzta TF 1715, 13; Iména Bosega zaman nevzemi vu tvoia vüszta ABC 1725, A4a; nyegova iména zamán neſzpomeni SM 1747, 88; Ali vſze je zamán csinio KŠ 1754, 249; i miloſcsa nyegova vu meni je nej bila zamán KŠ 1771, 521; Naj tvojega ſz. Iména zaman gori ne primemo KM 1783, 9; i Bo'ze imé zamán gori jemlé BKM 1789, 7; i 'senszkam bi zahmán gúcsao KOJ 1833, XVI; Nyega pamet zaman zbrodjava KAJ 1848, 7; Zamán, szrecsa nyim nigdár nê szlü'zila AI 1875, kaz. br. 3; vrêmena pa tam zaman netroši BJ 1886, 5
zaóbstom prisl. zaman, po nepotrebnem: ſteri goder nyegovo ſzvéto imé zaobſztom jemlés uu tvoja vüſzta TF 1715, 13; Imé zaobsztom iemlé vu szvoia vüszta ABC 1725, A4a; nyegovo ſzvéto Imé za obſztom jemlé vu ſzvoja vüſzta SM 1747, 45; Da zamán ne bomo Tvoje rejcsi za obſztom trosili BKM 1789, 178
zapísati -píšem dov. zapisati, narediti, da se kaj zapomni, ohrani v spominu: i vu pámeti nyihove je zapiſem KŠ 1771, 688; Tou ſzi vſzrczé zapiſi BKM 1789, 21; Zapisi moje imé V-'sitka knige SŠ 1796, 155; Tiſzi me na tvojo dlan zapiſzao KŠ 1754, 241
zapísati se -píšem se
1. vpisati se: szamicza, stera sze vu Bratovcsino zapiszati dá KOJ 1845, 167
2. popisati: Zapovedao je, Kabi ſze veſz ſzvejt zapiſzao BKM 1789, 28; I sli ſzo vſzi, da bi ſze zapiſzali BKM 1789, 167
zapísani -a -o zapisan: kou je nám v-Evangyeliomi zapiſzano KŠ 1754, 161; pren. v-mem ſzrczi moje zapiſzane SŠ 1796, 154; ſteri iména ſzo nej bilá zapiſzana vu 'zitka knigaj KŠ 1771, 789
zastáplati -am nedov. zastopati: naj nemesnyáke zasztápla v-tom AIP 1876, br. 2, 2; Pitajôcsi-zaiméni imé zasztáplajo AIN 1876, 40; ki do po právdi vladársztvo zasztáplali AIP 1876, br. 10, 2; ka eto nyihovo 'zelo naj na szpráviscsi zasztáplata AIP 1876, br. 5, 2
zastáplani -a -o zastopan: ka vszáka krajina naj zastáplana od szvojga poszlavca AIP 1876, br. 2, 3
zavǜpati -am dov. zaupati: mogao je ſzvoja dela na ſzlugo zavüpati KM 1790, 42; to iſztinſztko ſto zavüpa na váſz KŠ 1771, 225; na pomoucs ino ſzkrb Bo'zo zavüpa SIZ 1807, 6; nego je i na nyega zavüpao czejlo Efe'zánſzko püſpekijo KŠ 1771, 632; Ka je Boug na mé zavüpo BKM 1789, 371; i na edno doviczo ga je zavüpao KM 1796, 75; Szvojega ſziná Jószefa je na rodjenoga Magyara zavüpala KOJ 1848, 111; roditelje ſzo vnouga na nyega zavüpali KM 1790, 58
zavǜpati se -am se zaupati se: da bi ſze na náſz zavüpao Evangyeliom KŠ 1771, 616; Dobro ſze je na Goſzpodna zavüpati KŠ 1754, 15; kaj ſze vu vſzem na váſz zavüpam KŠ 1771, 541; zavüpam sze na obrambo perôt tvoji TA 1848, 48; Niscse ſze naj ne zavüpa SŠ 1796, 16; i zavüpamo sze na szvéto imé nyegovo TA 1848, 25; O, ki sze zavüpajo na szvoje bogátsztvo TA 1848, 39; Zavüpajte sze na nyega TA 1848, 48; Jezus, ſze je nej zavüpao na nyé KŠ 1771, 270
zavǜpavši se -a se -e se ko je zaupal: Na eto tvojo iſztinſzko oblübo zavüpavſi ſze proſzimo te KŠ 1754, 224; med ſterimi bi ſze meo radüvati zavüpavſi ſze na váſz vſze KŠ 1771, 531
zavǜpani -a -o
1. zaupan: Pouleg Evangyelioma, ki je na mé zavüpani KŠ 1771, 635; Angyeo, na koga ſzam jaſz grejsnik zavüpani KMK 1780, 104; vu obcsine, vu sterim szam zavüpan, da mi neszkrátejo poszlati AIP 1876, br. 6, 1; Saffarſztvo je namé zavüpano KŠ 1771, 507; eto na nasega zavüpano AIP 1876, br. 1, 3; Angyeo, mené na tébe zavüpanoga preſzvejti KMK 1780, 102; steri szo na nyega zavüpani bili AIP 1876, br. 11, 7; ſzo na nyé zavüpane ricsi Bo'ze KŠ 1771, 452; Ti pa oſztani vtiſzti, ſtera ſzo na tébe zavüpana KŠ 1771, 651
2. naslonjen: Csi ſzi meo mislejnya vu ſatringo, vu ſzenyo zavüpano KM 1783, 146
3. zaupen: csi szi nej zavüpani, neszpitávaj KOJ 1845, 37
zbantüvàti -ǘjem dov. razžaliti, prizadeti: Goszpodne, naj te nigdár ne zbantüjem KM 1783, 28; nezbantüjem tebé KAJ 1848, 22; onda te kroti zbantüje vDüſi SM 1747, 82; Naſſi du'zniczke, ſteri náſz zbantüjo KŠ 1754, 170; kai ſzem mojega Bogá zmoimi greihi zbantüvau TF 1715, 37; ſzem tebé zbantüval ABC 1725, A5b; mega Boga zbantüval ſzem SM 1747, 67; ſzam tebé zbantüvao KM 1783, 3; ſzem te vſzak dén zbantüvo BKM 1789, 164; greihe, zkterimi ſzmo tvoie Imé zbantüvali SM 1747, 55; ali nej ga je zbantüvao KM 1796, 59; tim ſteri ſzo náz zbantüvali TF 1715, 29; odpüſztimo onim, ki ſzo náſz zbantüvali KMK 1780, 29; je pazo, naj bi nyih ne zbantüvao KM 1790, 36
zbantüvàti se -ǘjem se dov. razžaliti se, biti prizadet: Bo'se! ki ſze z-greihi zbantüjes KM 1783, 101; Po cslovejſztvi ſze niſcse ne zbantüje KM 1790, 18
zbantǜvani -a -o razžaljen, prizadet: Naj ſze zgrejhi zbantüvani Boug vtiſa KMK 1780, 52; vidimo zbantüvanoga Bogá oſzter bics KM 1796, 7
zbrìsati zbríšem dov. zbrisati: Doli nám Boug zbrise Nase ſzkuze zoucsi SŠ 1796, 5; naſſe zaſzpáne ocſi zbriſemo TF 1715, 7; I prájh doli vam ga zbriſemo KŠ 1771, 202; pren. jaſz ſzám zbrisem tvoje preſztoplenyé KŠ 1754, 216; Ah, zbriſi veſz ſztvojom, Moj dug doli krvjom BKM 1789, 382; nyi imé szi doli zbriszao TA 1848, 7
zè predl.
1. z or. z: Vrág zevſzov cſalariov okouli hodi TF 1715, 43; te dicsin zdüſsom i zevſzim SM 1747, 79; má vmoriti zevſzejmi grejhi KŠ 1754, 191; Ali zevſzim etim ete je te trétyi dén KŠ 1771, 255; I tvoje imé Dicſi zevſzim tálom BKM 1789, 21; i zevſzejmi ſzvéczi, Etak bomo popejvali SŠ 1796, 9; zevszim nász darüjte KOJ 1845, 142; Ze-vszêm láda KAJ 1848, 9
2. z rod. iz: i vorjejo zevſzega ſzrczá vu Jezuſi KŠ 1754, 207; Zeszna vſze kotrige ſzo ſze predramile KŠ 1754, 246; kaj je eſcse vſzákſem vrejmeni mo'záke zevſzákſega národa pobüdo KŠ 1771, A2b; Obüjen pa Jo'zef zeſzna KŠ 1771, 6; Bogá lübiti moremo zevſze moucsi KMK 1780, 33; Lübim te zevſze moucsi moje KM 1790, 108, Iszcsi ga ze-vsze môcsi KOJ 1848, 236; csi ze-szna zdranfajo KAJ 1870, 15; terbei námſze zevſzeih greihov ſzpovedati TF 1715, 36
Zebedèuš -a m Zebedej, svetopisemsko ime: Ocsa nyegov je bio Zebedeus KŠ 1771, 260; Zebedeus ABC 1725, A3b; vido je vládji zZebedeuſom nyidva ocsom KŠ 1771, 12
zezávanje -a s klicanje: naj bode moja ſz. Imé na pomoucs zezávanye KM 1783, 35; Zezávanye Bôga TA 1848, 35
zezávati -am nedov. klicati: Kebzüj na glász, Bog moj, gda te zezávam TA 1848, 5
zezavajóuči -a -e kličoč: I kamenüvali ſzo Stevana, zezávajoucsega Goſzpon Jezus KŠ 1771, 363; ſze zgledni na mé tvoje ſz. Imé na pomoucs zezávajoucsega KMK 1780, 105; Ar szi ti velike miloszti k vszêm tebé zezávajôcsim TA 1848, 70; Sámuel med zezávajôucsimi imé nyegovo TA 1848, 80; zeperi doli grejhe tvoje zezávajoucsi na pomoucs imé Goſzpodnovo KŠ 1771, 412
zezávani -a -o klican: poganye, nad ſterimi je imé moje zezávano bilou KŠ 1771, 389
zlát -a m
1. zlato: Zlát Arany KM 1790, 95; Dugoványa imé arany (zlát) AIN 1876, 10; Od ofir csisztoga zláta KŠ 1754, 261
2. zlatnik: Czaszar je lih nej henyao z-szvojimi zlátih Goszpodo naspikati KOJ 1848, 29
zmòžen -žna -o prid.
1. mogočen: Boug je zmoſen SM 1747, 73; Zmosni bog jaſz ſzem gotov SM 1747, 91; Da bi nám dáo Boug zmo'zni Sziná KŠ 1754, 251; zrédom tebi piſzati, zmo'zni Theofilus KŠ 1754, 161; Szvéti zmo'sen Boug KM 1783, 2; Zmo'zni otecz Goſzpon Boug BKM 1789, 372; zmo'zen Bôg TA 1848, 6; Zmo'zen, Blázen Szi ti KAJ 1848, 10; Tákſa zmoſna Bosja ſzvéta reics TF 1715, 11; Táksa zmo'zna Bo'za rejcs KŠ 1754, 7; Oh zmo'zna nebeſzka pomôcs BRM 1823, 9; i ka je eto tak zmo'zno tudi vnebéſzaj KŠ 1754, 194; ednáke zmo'znomi Bogá KŠ 1754, 274; Bojdi dika zmo'znomi Ocſi BKM 1789, 14; mojo düso Bougi preporácsam zmo'snomi SŠ 1796, 6; ſzmo tvoie zmoſno imé zbantuvali SM 1747, 55; Raszpresztri tvoio zmosno roko ABC 1725, A7a; Vermo v Poſzvetiteli zmo'znom BRM 1823, 4; Vi szte sz-Krisztusom zmo'zni KAJ 1848, 120; (tejla) obouji pa zmo'zna KŠ 1754, 140; Te zmo'zne Je 'znyih sztouczov potégno BKM 1789, 16; vu tvoje zmo'zne roké preporácsamo KŠ 1754, 224; ki bi Bo'za zmo'zna dela ſteti nemogao KŠ 1771, A5b; I rouka, zmo'zna dela Je nyegova vcſinila BKM 1789, 16; Vcsi nasz zbrodjávati Zmo'zna nyegva dela KAJ 1848, 5; Düsa naſa Vu Jezusa zmo'sni rokaj boude SŠ 1796, 8; Ár neimamo mi boine, nego zmosnimi SM 1747, 26
2. zmožen, sposoben: gvüsen ſzam, ka je zmo'sen obarvati KŠ 1754, 78; ka je obecsao, zmo'zen je vcsiniti KŠ 1771, 456; On je zmo'zen vſzigdár BRM 1823, 6; zmožen kokot se na to razserdi AI 1878, 3; právda, ſtera bi zmo'zna bila o'ziveti KŠ 1771, 563; kai ſze zmoſnoga prikáse SM 1747, 16; ſteri ſzte zmocsjouv zmo'zni KŠ 1754, 94; Kaj liſztovje ſzo zmo'zni KŠ 1771, 546; Ki ſzte zmo'zni na ſzvejti BKM 1789, 12; Ki ſzte zmo'zni na ſzveti BRM 1823, 8
zmòžnejši -a -o
1. mogočnejši: tak i med hüdimi niſteri ſzo zmo'znejſi KŠ 1754, 95; Na zmo'znejse vu glédate BKM 1789, 269
2. zmožnejši, sposobnejši: Sto je bio zmo'snejsi SŠ 1796, 63; geto szo od méne zmo'znêsi bili TA 1848, 13
nájzmòžnejši -a -e najmogočnejši: kerſzt touje te nai zmoſneiſſi Sacramentom TF 1715, 11; Oh ti vſze pravicze, i zvétoga 'zitka náj zmo'znejsi branitel BKM 1789, 335; kſteroj ſze naj zmo'znejsa Goszpoda ino králove dr'zijo KŠ 1754, 10b
znamenǜvati -ǘjem nedov.
1. pomeniti: Jegyezni; znamenüvati KOJ 1833, 161; Tou znamenüje kai ſztári Adam má vmreiti TF 1715, 33; Tou znamenüje, ka ſze má ftáplati KŠ 1754, 191; Jeru'zálem, znamenüje ſz. Mater czérkev BKM 1789, 7; csi eti nikaj ne znamenüje AIN 1876, 7; Stera nikaj znamenüjo KŠ 1771, 566; ino trplejnya niti neznamenüjo KOJ 1833, 47
2. označevati: Ne bi vám skdilo sztopáje i pálce znamenüvati KAJ 1870, 66; Csi je pa ſto nepokoren, toga znamenüjte KŠ 1771, 630; Ka pa gori ſztánejo ti mrtvi, i Moj'zes je znamenüvao KŠ 1771, 240; Je znamenüvao Sz. Krſzt KŠ 1754, 185
znamenüvajóuči -a -e označujoč: Tou je pa pravo znamenüvajoucsi ſzkákſov ſzmrtyov nyemi je mrejti KŠ 1771, 309; Lastivnoimé sze pred mestrie znamenüvajôucse imé dejva AIN 1876, 11
znàti znám nedov.
1. znati, vedeti: Jelie potreibno katechismusa vſze tále znati TF 1715, 48; Jasz govor doli znam szpiszati KAJ 1870, 5; Csi je ſteti neznas KŠ 1771, A8a; Csi je ſteti neznas KŠ 1771, A8a; pa dönok neznas vogrszkoga jezika KOJ 1833, XIX; Birke tak 'ze zná precsteti KAJ 1870, 9; da vszi známo po vogrszkom gúcsati KOJ 1833, X; niti steti neznájo KOJ 1845, 110; Opice jáko znájo plezati AI 1878, 6; da bom kêm hitrê csteti znao KAJ 1870, 6; ali že je molitve znála BJ 1886, 4; Geto ſzo nej znali ſzebé razveſzeliti BKM 1789, 5
2. z nedoločnikom izraža možnost uresničitve dejanja: Ár mála moucs malo zná opraviti KOJ 1833, XIV; zná temno pôt be'zája szkoncsati KAJ 1848, III; Po novom leti, zná bidti ecse prvle AI 1875, kaz. br. 8; Vremena-recs zná znamenüvati AIN 1876, 45; (lisica) zná se okrásti v kurečnjek AI 1878, 9; Neznamo mi tebi nikaj plácsati BKM 1789, 36; Csi znáte dobre dári dávati KŠ 1771, 22; ſzi lampe nej znao odprejti BKM 1789, 5b; Ki szo znali tü osztáti KOJ (1914), 97
3. vedeti: trbej je znati, grejhov odpuscanye KŠ 1754, 207; Vſzákomi ſze zapovidáva znati KMK 1780, 6; Ka sze dosztája znati KOJ 1833, 104; Kak sze zovém, znati scéjo KAJ 1870, 5; cslovek nemore znati, ka sze pripeti AI 1875, kaz. br. 7; Vsaka stvár nas napeláva več znati AI 1878, 3; dobro znám, kaje nei znamenye Tela TF 1715, 40; Dokecs bom ſiv, Neznam dobro SM 1747, 72; ti ſzám Me obarjes, jaſz tou znám KŠ 1754, 246; I gde Neznam BKM 1789, 403; Znam, ka je pogübelnoſzt BRM 1823, 9; Znam jasz, v-kom verjem KAJ 1848, 4; to jaz dobro znam AI 1875, kaz. br. 71; Znam, ka se naš vučitel veseli BJ 1886, 6; Odkud ti tou znás TF 1715, 37; Odkud pa znás KŠ 1754, 181; Neznas, ſtero vöro v-skrinyo te denejo SŠ 1796, 40; Vêmda znás Ka od bundasa vecs neves KAJ 1870, 10; csi glih znás, ka jasz szam dobro namêno vcsiniti AI 1875, kaz. br. 7; Bogá nai csini, kak zná SM 1747, 72; On Zná dobro KŠ 1754, 263; Ár zná Ocsa vas KŠ 1771, 18; Ár cslovik toga nezna BKM 1789, 19; Ki doſzta gucsi, ali doſzta zná KM 1790, 16; Niscse toga nezna gde nyemi je mrejti SŠ 1796, 12; ki ſzo, neznamo od koga, doubili Biblio KŠ 1771, A5a; Neznamo gda merjémo SŠ 1796, 91; Mi nikaj z nyou neznamo SIZ 1807, 18; ali neznajo, ſto je bode v'zivao KŠ 1754, 241; ár neznajo, cſinijo KM 1783, 77; naj nezna lejva tvoja KŠ 1771, 18; naj znás pravicsno povedati KM 1783, 147; Naj pa znáte, kaj obláſzt má KŠ 1771, 28; i bodeta znala, kai je dobro SM 1747, 6; i nebodte znali KŠ 1771, 43; Zagvüsno záto znaj vſza hi'za Izraelſzka KŠ 1771, 347; Znájte, ka ſzte nej ſzpreidocſen odküpleni KŠ 1754, 119; Znájte, ka je on právi Boug BKM 1789, 7b; Da bi biu pak dobro znao TF 1715, 8; dabi vi ználi, kai vi ſitek vekivecsni mate SM 1747, 22; Da bi pa znali, ka je tou KŠ 1771, 38; Goſzpodne, znao ſzam te, ka ſzi trden cslovik KŠ 1771, 85; Ár je nej znao, ka bi gúcsao KŠ 1771, 129; da je 'se nej znála csidna je KOJ 1848, 3; I dönok obarvati néznao Nyega KAJ 1848, 4; i znao csida püksa pôcsila AI 1875, kaz. br. 7; Nej so znali, kama bi legli BJ 1886, 9
4. poznati: ti znás moje ſohkoſzti SM 1747, 69; naj znám ſzvedouſztva tvoja KŠ 1754, 157; Bosje Zapoveidi more dobro znati SM 1747, 89; je potrejbno iſztino Bo'zo znati KŠ 1771, A4b; znás, i vidis vsza moja csinejnya KM 1783, 3; naj vsaki tvojo példo vidi ino zná BJ 1886, 8; Csi pa znamenite grejhe známo KŠ 1754, 199; Ar stere je od vekivekoma znál SM 1747, 30; da ſzo ga vſzi lidjé nej znali KŠ 1771, A4b; neznam váſz KŠ 1771, 84; ſteroga vi neznate KM 1796, 95; one, ki Bogá neznajo SM 1747, 15; poganye, ki neznajo Bogá KŠ 1771, 619; ki imé tvoje znájo TA 1848, 7; Po'zelejnya ne bi znao KŠ 1754, 65
5. oznaniti: Gábriel Márii znati dao BRM 1823, 10
znàti se znám se
1. znati se: Pokedób sze zná vogrszki Jezik hváliti KOJ 1833, IIII; Tu sze zlehkôtiti zná Bremen KAJ 1848, 6; ka sze zná pripetiti AI 1875, kaz. br. 7; szo sze znali zjedinati KOJ 1833, IX
2. vedeti se: sze prav nezná KOJ (1914), 99; da sze nebi znalo, gde je pokopan KOJ 1848, 5
3. poznati se: Tiſzti vucsenik ſze je pa znao zviſesnyim popom KŠ 1771, 325
znajóuči tudi znajóči -a -e vedoč, poznavajoč: Znajoucsi pa Jezus miſzli nyihove KŠ 1771, 39; ete pa znajoucs i vidoucs od ti nepokorni KŠ 1754, 73; grejhe, ſtere ſzam znajoucs ali neznajoucs vcsino KM 1783, 67; Znajôcs, kâ mi tu dobro bô KAJ 1870, 5; Znajoucſi, ka vardejvanye vaſſe vöre mirovnoſzt ſzprávla KŠ 1754, 84; I tou csinte, znajoucsi vrejmen KŠ 1771, 478; bilou vogrszki znajoucsih Szlovenov KOJ 1833, XVI; ár znajoucsim právdo gucſim KŠ 1771, 461; vſzakojacske jezike znajoucse mo'záke
znàvši -a -e ker je vedel, poznal: On pa znavſi nyihovo ſzkazlivoſzt KŠ 1771, 140
zvàti zovém nedov.
1. klicati: ako te zjezikom nemre na pomocs zvati SM 1747, 64; Ár ſzam nej priſao zvát te pravicsne KŠ 1771, 29; Ki pride kſzebi zvát BKM 1789, 8; tebe na pomocs zovém SM 1747, 56; Jaſz pa ſzvedoka Bogá zovém KŠ 1771, 531; Szvétoga Dühá zové SM 1747, 35; Grejsnike kſzebi zové BKM 1789, 18; nyega na pomoucs zovémo TF 1715, 47; na pomoucs zovéio ABC 1725, A6a; Zovi mené na pomocs SM 1747, 57; zovi te delavcze KŠ 1771, 64; zovi ga na pomoucs SŠ 1796, 11; Boga kpomocsi zovimo SM 1747, 81; I nyegovo imé na pomoucs zovmo BKM 1789, 160; Naj nyé na pomoucs zovémo KŠ 1754, 22; da bi na pokouro zváo KŠ 1754, 240; kaibi mi nyegovo Imé na pomocs zváli TF 1715, 13; Zváo ſzem ga vmojoj nevouli KŠ 1754, 256; ti ſzi greisnike zval SM 1747, 67; zEgyptoma ſzam zváo ſziná mojega KŠ 1771, 8; Boug je mené zvau TF 1715, 23
2. vabiti: csi botre zovémo KŠ 1754, 188; zovte je na goſztüvanye KŠ 1771, 72; Zváo bom lüſztvo KŠ 1754, 127
3. imenovati: kak te du'zno zvati morem KŠ 1754, 234; kak sze niscse nemre za ocso zvati KOJ 1833, III; Koga za Otso zovés KŠ 1754, 153; kako i kerſchánſztvo natom ſzveiti zové TF 1715, 23; zemelſzka znamejnya li krüh i vino zové KŠ 1754, 8b; Biblio, ſtero Hieronymus pa za obcſinſzko zové KŠ 1771, A5a; Kriſztus i Paveo krüh i vino zovéta KŠ 1754, 8b; Etiva vkupe za roditele zovémo BJ 1886, 9; vész, ſtero Törczi zovéjo Aja-alik KŠ 1771, 571; Nikoga za Ocso ne zovte KŠ 1754, 155; kteroga Immé bodes Jesus zvál SM 1747, 10; kteroga bode zvál Immanuel SM 1747, 10; i zváo bos imé nyegovo Jezus i zváli bodo imé nyegovo: Emmánuel SM 1747, 6; i zváo je imé nyegovo Jezus SM 1747, 6; nego ſzo ga za Vragá zváli KŠ 1754, 10b
zvàti se zovém se imenovati se, biti: Kak sze zovém, znati scséjo KAJ 1870, 5; ti ſze zovés ſzvetloſzt SM 1747, 66; kak sze zovés KŠ 1754, 10a; kako ſze tak od ſzvétoga Pavla zové TF 1715, 6; Zakai ſze zové Cslovik Bosji keip SM 1747, 4; Kak ſze zové té Boug KŠ 1754, 89; Nacſi ſze zové Levi KŠ 1771, 1(B1a); tak ſze zové i kni'zicza KMK 1780, A2 (3); vribaj, ſtere ſze meſzou zovéjo KŠ 1754, 211; Odkud ſze vſzi lidjé la'zczi zovéjo KŠ 1771, 436; Angyele, ſteri ſze vrazjé zovéjo KMK 1780, 10; záto sze stampani piszki zovéjo KAJ 1870, 6; Za cecávce se zovéjo one stvári AI 1878, 5; naj ſze 'ze vecs tvoj ſzin nezovém KŠ 1754, 231; bode ſze Bosji ſzin zvál SM 1747, 10; náj ménſi ſze bode zváo KŠ 1771, 14; zvalou ſze bode Szin Bo'zi KŠ 1754, 107; Peter, ki ſze je Simon zváo KŠ 1771, 699; nyegov ocsa ſze je Cziz zváo KM 1796, 53; geto ſze je prvle Hália zvalou KŠ 1771, 612
zvajóči tudi zvajóuči -a -e kličoč: poſzlali ſzo knyemi zvajoucsi ga KŠ 1771, 111; Gdakoli szi csüje düh moj Na dobro zvajôcsi glász tvoj KAJ 1848, 267
zovéči -a -e kličoč, imenujoč: Liki je Sára podlo'zna bila Ábrahámi za goſzpodna ga zovécsa KŠ 1771, 708
zváni -a -e
1. imenovan: I zváni je od Bogá viſesnyi pop KŠ 1771, 679; Henrik Czaszar, ovak fticsar zváni KOJ 1848, 8; Záto je zvána ona nyiva, nyiva krvi KŠ 1771, 93; to dejte, zváno je imé nyegovo Jezus KŠ 1771, 169; poſzlati Judaſa, zvánoga Barabáſa KŠ 1771, 389; v potoki Mokos zvánom KOJ (1914), 108; zváni ſzo naj prvle vu Antiochii vucseniczke krſztsanye KŠ 1771, 377
2. vabljen: Gda bos zváni od koga na goſztüvanye KŠ 1771, 218
zvísiti -im dov. povišati: Te verne scsés zviſziti BRM 1823, 80; szi je prizadejvao szvojo zvisziti KOJ 1848, 92; Ti zviſzis me BKM 1789, 21; i zviszis glávo mojo TA 1848, 4; i zviſzi vaſz KŠ 1771, 751; tam zviszi i vász Bôg KAJ 1848, 112; gda zviſzite Sziná cslovecsega KŠ 1771, 293; naj váſz zviſzi KŠ 1771, 713; i zviszi nyé KM 1783, 30; Ti ſzi me pa zviszio BRM 1823, 13; Toga je Boug zviſzo KŠ 1771, 356
zvísiti se -im se povišati se: i ſterikoli zviſzi ſze KŠ 1771, 76; ki ſze zviſzi, ponizi ſze KM 1796, 57; po vami ſze zviſzimo KŠ 1771, 546; i naj ſze ne zviſzim KŠ 1771, 550; Peter ſze tak ne bi zviſzo KŠ 1771, 701; Zakaj ſze je K. zviſzo KŠ 1754, 110; Ali záto sze je ne segavo zviszo KAJ 1870, 54; ſteri ſzo ſze zviſzili KŠ 1754, 95
zvíšeni -a -o
1. poveličan, slavljen: Jesus zviſen jeſzte SM 1747, 12; ki ſzi do nebéſz zviſeni KŠ 1771, 36; zviseni bojdi Goſzpoud KM 1783, 98; Csi gli je cslovik zviseni BKM 1789, 270; je zviſena ſzoudba nyegova KŠ 1771, 366; I do viszoki nebész zvisena BKM 1789, 8b; ka je potrejbno zviſenomi biti Szini cslovecsemi KŠ 1771, 309; zviſeno je Jezuſovo imé KŠ 1771, 410
2. povišan, višji: Trétya (stuba) je ta zvissena KOJ 1833, 30; ki ſzo zviſſeno bruncseno kacso zaglednoli KM 1796, 40; te je na zvissenoj sztubi AIN 1876, 29; szo prilicsne na sztolmacsenyé trétye zvissene sztube tüdi ete recsi KOJ 1833, 135
zvišávati -am nedov. poveličevati, slaviti: Bogá dobrouto mores zviſávati KŠ 1771, A8a; Tebi ſcsémo zvisávati BKM 1789, 37; da tvojo zmosnoſzt gori zvisávam SM 1747, 57; Na veke zvisávam BRM 1823, 7; Zvisávam te Goszpodne TA 1848, 22; nebeszki dvor te zvissáva KOJ 1845, 135; Tebé zvisávajo BKM 1789, 156; I povſzud ga zvisávajmo BKM 1789, 24; Zvisávajmo visnyega KAJ 1848, 113; zvisávajte Boga KAJ 1848, 10; bom Boga zvisávao KAJ 1848, 4; nego je je zvisávalo lüſztvo KŠ 1771, 354; Paſztérje ſzo ga zvisávali BRM 1823, 4
zvišávati se -am se poveličevati se, slaviti se: ne zvisávam ſze vſzrczi BKM 1789, 8; Ka sze zvisávas vu zlocsasztnoszti TA 1848, 42; viſzokoſzt, ſtera ſze zvisáva KŠ 1771, 545; Zakaj ſze zvisáva ſzvejt BKM 1789, 417; Norczi sze zvisávajo KAJ 1848, 265; naj ſze ne zvisáva ſzvejt KM 1796, 10; Ne zvisávaj ſze KŠ 1771, 473
zvišavajóuči -a -e poveličujoč, slaveč: Ár ſzo je csuli zvisávajoucse Bogá KŠ 1771, 375; ſzpejvajmo, Zvisávajoucs nyega imé BKM 1789, 122
zvišávani -a -o poveličevan, slavljen: zvisávani bojdi Bôg TA 1848, 28
žàlosten -tna -o tudi žàlosen -sna -o prid. žalosten: odiſao je 'zaloſzten KŠ 1771, 63; Vido je, ka je žalosten BJ 1886, 6; ár ſze 'zerjávi 'zaloſztna néba KŠ 1771, 53; Bosje ime nasse je pak vſze saloſzno SM 1747, 86; ne bojdte 'zaloſztnoga obráza KŠ 1771, 19; Saloſzne je tosbé vreidna ta reics TF 1715, 3; ne odüri niti mené 'saloſztnoga greisnika KMK 1780, 105; ovo me ſaloſzno ſzercze preporácsam tebi SM 1747, 69; da ſze moje 'zaloſztno ſzrczé obeſzelí KŠ 1754, 236; Vſzvojem ſzvétom ſzini mo 'zaloſzno duſo, On ſzám obeſzeljáva BKM 1789, 161; tvoje 'zaloſzno ſzrczé razveſzelis BKM 1789, 8; I po 'zaloſznom, Etom 'zitki Vnébi mo BKM 1789, 134; ino zſaloſznim ſzpouvedom má vadlüvati TF 1715, 35; ka sze vogrszki Bábel med 'salosztnov zmejsanczov nemore dogotoviti KOJ 1833, X; i ſzta 'zaloſztna KŠ 1771, 255; ſaloſzni jeſzte vu nevoljái SM 1747, 29; Liki 'zaloſztni, vſzigdár ſze pa radüvajoucsi KŠ 1771, 539; Ki ſzte vſzrczi 'zaloszni BKM 1789, 10; Oh 'zaloszne düſicze BKM 1789, 9; vſzejh 'saloſztnih práva radoſzt KM 1783, 80; Ne odüri moje kotrige 'zalosztne KŠ 1754, 254; i gda ſzo ſze 'zaloſzne noute vcsili popejvati BKM 1789, 3
žàlostnejši -a -e žalostnejši: i jaſz te 'zaloſztnejſi bodem KŠ 1771, 596
Žìdov Židòva m Jud, Žid: bojdi on Törki ali Sidov TF 1715, 14; ſze escse i pogan i 'zidov lejhko zdr'zi KŠ 1754, 69; Marko Czireánſzki 'Zidov KŠ 1771, 100; Nej ga 'Zidova KŠ 1754, 154; Mi (Sidovje) ſzmo tudi bili ſzinove ſzerditoſzti SM 1747, 8; Teleta kejp ſzo zlejjali ('Zidovje) KŠ 1754, 9; 'Zidovje znamejnye ſcséjo KŠ 1771, 37; Moj'zes od 'Zidovov právi KŠ 1754, 4a; 'Zidov od 'Zidovov KŠ 1771, 431; kak 'Zidovom, tak i vſzejm lidém KŠ 1754, 7; liki je ſega 'Zidovom pokápati KŠ 1771, 331; Moucs Bosja, ktera vſze zvelicsi Sidove na ime SM 1747, 19; med ſzvoje pogane i 'Zidove notri vzéo KŠ 1771, 434; da bi ſze i v-Rimi med 'Zidovmi i poganmi zá'zgala ſzvejcsa KŠ 1771, 434
židòvski tudi židòski -a -o prid.
1. judovski, židovski: Gde je te porodjeni kráo 'Zidovſzki KŠ 1771, 7; Nej pa li 'Zidovſzkomi národi dáne KŠ 1754, 6; ſze je vu 'Zidoſzko M. Czérkev vczipíla KŠ 1754, 185; Ár je predgao v 'Zidovſzkom Orſzági KŠ 1771, 2(B1b); Kakti je i li ſzamo med 'Zidoſzkim národom vadlüvanye meo KŠ 1754, 11a; Edne 'zidoszke novine pisejo AIP 1876, br. 9, 8; Za 'zidoszke rabbinare (pope) sôlo dá zidati AI 1875, br. 1, 8
2. hebrejski: piſzao nej 'Zidovſzki nego Grcski KŠ 1771, 2(B1b); Amen je 'sidovſzka rejcs KMK 1780, 31; rejcs 'Zidoſzka KŠ 1754, 99; Kriſztusevo 'Zidoſzko i Grcsko imé ſzvedocsi KŠ 1754, 99; ſzvojo ſz. rejcs z'Zidovſzkoga i Grcskoga na laſztivni jezik obrnyeno dáo ſteti KŠ 1771, A5a; Mátaj zhája 'Zidovſzke rejcſi KŠ 1771, 1(B1a); geto 'Zidovſzka iména razkláda Grcski KŠ 1771, 2(B1b); Bio je pa napiſzek z-Grcskimi i 'Zidovſzkimi piſzkmi KŠ 1771, 252
požidòvskom po židovsko: Zsidóúl; pozsidovszkom KOJ 1833, 184
žítek -tka m življenje: 'Sitek KMS 1780, A3; gdeje ſitek i zvelicſanye TF 1715, 44; tebi vez moi sitek boude ABC 1725, A5b; je moi tál moi sitek SM 1747, 75; Ja ſzem 'zitek KŠ 1754, 117; Vu nyej je bio 'zitek KŠ 1771, 264; Bojdi nám 'zitek BKM 1789, 2; dober 'sitek vecs valá .. dúgi 'sitek je velikoga gláſza KM 1796, 10; tvoj 'sitek odhája SŠ 1796, 10; 'Zitek vekivecsni BRM 1823, II; Vecsni 'zitek KAJ 1848, IX; kerſchánſzkoga ſitka regule TF 1715, 9; vsze dni sitka moiega ABC 1725, A8b; Hüdoga sitka ne dersi vſzebi SM 1747, 82; Záto vnovoti 'zitka hodimo KŠ 1754, 112; pobougsanye 'zitka KŠ 1771, 442; ka bi 'sitka vekivecsnoga vrejdno bilou KMK 1780, 6; na pobougsanye 'sitka mojega KM 1783, 6; Od 'zitka vekivecsnoga BKM 1789, 2; Ka-je 'sitka konecz SŠ 1796, 7; zemelſzkoga 'sitka teskoucse znásati pomága SIZ 1807, 10; 'Zitka csiſztôcsa BRM 1823, VII; vu ednom táli 'zitka KAJ 1848, III; drevenênye 'zitka konca pokázalo AI 1875, kaz. br. 8; kaibi bliſnyega ſitki ne skoudili TF 1715, 15; Naj bli'znyega 'zitki ne skoudimo KŠ 1754, 35; ſtero kpriseſztnomi 'zitki ſzliſi KŠ 1771, 446; Vcsio náz naſſ ſitek ravnati TF 1715, 12; i po etom sitki sitek vekivecsni ABC 1725, A5a; dai nám sitek vekvecsni SM 1747, 87; Té za 'zitek ſzi ſzmrt ſzprávla KŠ 1754, 257; vu 'zitek vekivecsni jo zdr'zi KŠ 1771, 308; Vörjem vu 'zitek vekivecsni KMK 1780, 7; Vörvajoucſim 'zitek dati BKM 1789, 2; idem vu vecsni 'sitek SŠ 1796, 6; 'sitek zadobiti mogli SIZ 1807, 8; Veſzélo ſzprevájam ete 'zitek BRM 1823, 346; ali 'sitek gorialdüvati KOJ 1833, VII; Szkrb za 'zitek KAJ 1848, V; i na zemlo szklácsi 'zitek moj TA 1848, 6; naj moj žitek nevola nedoségne BJ 1886, 7; Vcsio náz vczeilom naſſem ſitki ravnati TF 1715, 12; vu postenom sitki ti imei siveti SM 1747, 88; vu 'zitki vekivecsnom KŠ 1754, 96; vu ſzvojem 'zitki BKM 1789, 3; ſzam tebé vu 'sitki zbantüvao KM 1790, 108; 'sivi v-ſzvétom 'sitki SŠ 1796, 10; vu etom 'zitki BRM 1823, II; Nega vu czelom dühovnom 'zitki csloveka KAJ 1848, III; vcséle nadala v'zitki osztáno AI 1875, kaz. br. 8; ſzvojim ſzvétim 'zitkom ſzpuno KŠ 1754, 115; z'zitkom vekivecsnim darüj nász BKM 1789, 2; kak je lejpo ono imé ſzvétim 'sitkom zadobiti KM 1796, 10; Da Te moremo z-'zitkom vadlüvati BRM 1823, 2; Z 'zitkom naszledüje KAJ 1848, 4
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 3450 zadetkov.
] samostalnik moškega spola