bę́ka 2., f. svoje ime ovci, Zemon (Notr.)-Erj. (Torb.).
bẹ́ł, adj. weiß; beli grad (v narodnih pesnih); beli dan, der helle Tag; za belega dne; ni bele ni črne ni rekel = er sagte gar nichts, Jurč.; belo perilo, frischgewaschene Wäsche; belo platno, weißgebleichte Leinwand; bela, ime beli kravi, ovci, Erj. (Torb.); — bela, die Bleichsucht = bela bolezen, Cig.; — belo imeti, den weißen Fluss haben, Cig.; belo, das Splintholz, Rez.-C.; — belo, das Fett vom Rothwild, V.-Cig.; — železo je belo, das Eisen ist glühend.
bẹ̑łča, f. ime beli kravi, Kr.-Valj. (Rad).
bẹlíca, f. 1) (ime raznim živalim): weißes weibliches Schaf, C.; weiße Ziege, Erj. (Torb.); — kuna b., der Steinmarder, Glas.; — = snežna jerebica, Erj. (Ž.); — die Ringelnatter (coluber natrix), Štrek.; — der Weißfisch (leuciscus), Erj. (Z.); — 2) (ime raznim rastlinam, sadju itd.): neka vrsta pšenice, Valj. (Rad); — der männliche Hanf; — die Weißkirsche; — der Taffetapfel, C., Maribor-Erj. (Torb.); — die Weißbirn, Cig.; Tolm.-Erj. (Torb.); — die weiße Pflaume, C., BlKr.; — bela, obla smokva, C., Goriška ok. in Ip.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Ip.-Erj. (Torb.); — neka trta, C., M.; — Črnina se barva, Belica rumeni, Npes.-K.; — 3) das Ei, M., C., ogr.-Valj. (Rad); — 4) der Lutter bei der Erzeugung des Wacholderbrantweins, M., C.; — 5) = svinčena bel, Jan., C., DZ.
bezjáča, f. 1) die Winzerin, "ker so Štajerci iz Zagorja dobivali viničarice", Zora V. 122.; — 2) die Bartaxt, die Schlichtaxt, das Bartbeil, Mur., Cig., Jan.; ("ime za sekiro po kraju, od kodar je prišla", Zora); — 3) eine Art kroatische Hirtenpfeife, C.; — 4) eine Art Pflaume, C., Št.-Valj. (Rad); — prim. bezjak.
bistrína, f. 1) der schnelle Lauf des Wassers, Mur., Cig.; — 2) die Schärfe (z. B. des Auges, des Verstandes), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 3) die Klarheit, Mur., Cig.; — 4) goveje in ovčje ime, Tolminski hribi, Kanin-Erj. (Torb.).
bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).
brekáš, m. kozje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
brẹ̑šək, -ška, m. ovčje ime (črna ovca z belo liso), Kanin-Erj. (Torb.).
brȋkež, m. "kozje ime", Krn-Erj. (Torb.).
bŕka 1., f. 1) ime ovci (Z.), ali kobili, kajk.-Valj. (Rad); — 2) pl. brke, = brki, der Schnurrbart.
bȗčka, f. dem. buča; 1) kleiner Kürbis; — 2) das Krüglein, C.; — 3) ovčje ime, Erj. (Torb.).
búrja,* f. 1) der Nordostwind; ogrska b., Trub.; v burjo govoriti, in den Wind reden, Nov.; — 2) ungestümer Mensch, Cig.; — 3) govedje ime, Erj. (Torb.).
búšina, f. govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
colja, f. kozje ime, Erj. (Torb.).
cȓna, f. = črna, svoje ime ovci, Plužna-Erj. (Torb.).
čàs, čása, m. die Zeit; čas beži; s časom, mit der Zeit; po času bo naše ime pozabljeno, mit der Zeit, Dalm.; dolgo časa je žaloval, lange Zeit; malo časa je pri nas stanoval; črez malo časa, über eine kleine Weile, Cig.; za malo časa, nach einer kleinen Weile; pred malo časom, vor einer kleinen Weile, Cig.; ta čas (tačas), mittlerweile; ta čas (tačas), ko smo igrali, indessen wir spielten; do časa, einstweilen; za čas, ad interim, Cig., Jan.; na čase, bisweilen, Dol.; v časih, v časi, bisweilen; pogl. včasih, včasi; čas prodajati, faulenzen, müßig sein, C.; nimam časa (po nem.) = ne utegnem; dolg čas, die Langeweile, kratek čas, die Kurzweile (po nem.); dolg čas mi je bilo; od dolgega časa ne vem kaj početi; kratek čas delati komu, jemanden unterhalten; — za božji čas! um Gottes Willen! za božji čas, kaj ti je? Jurč.; dober čas! (to se reče pri napivanju), Rib.-Cig.; — ein Zeitabschnitt: jesenski, zimski čas, die Herbst-, Winterzeit; jutrnji čas zlat čas, Morgenstunde hat Gold im Munde, Cig.; božični čas, die Weihnachtszeit; vmesni čas, die Zwischenzeit, das Intercalare, DZ.; nekdanji, stari časi, das Alterthum; to so bili zlati časi, das waren goldene Zeiten; za njegovega časa, zu seiner Zeit, Dalm.; — v slovnici: pretekli, sedanji, prihodnji čas; — die bestimmte Zeit, der Zeitpunkt; zadnji čas je, da začnemo, es ist die höchste Zeit anzufangen; čas je bilo, denar jemati, Ravn.-Mik.; o pravem času, zur rechten Zeit; o svojem času, seinerzeit; tudi: svoj čas; otrokom (dota) prav pride svoj čas, Jurč.; za časa, so lange es noch Zeit ist; Met.; rechtzeitig, Nov.; tudi: frühzeitig; varneje je zjutraj za časa hoditi z Gorjancev, Jurč.; na času je, sie ist hochschwanger; Cig.; ona ima svoj čas, sie hat die monatliche Reinigung, Cig., C.; — der Augenblick; vsak čas bo prišel, jeden Augenblick muss er kommen; — k času, sogleich, Z., (h časi, Mur.), = v časi, vzhŠt.; — (= -krat: petčas = petkrat, C.; sih čas, jetzt, Fr.-C.).
častljìv, -íva, adj. ehrenvoll: častljivo ime, Guts. (Res.).
čebra, f. ovčjə ime, Krn-Erj. (Torb.).
čilák, m. ime konju, Valj. (Rad).
črẹ̀z,* I. praep. c. acc. über—hin (bei einer Bewegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; črez reko splavati, schwimmend über den Fluss gelangen; črez okno vreči, über das Fenster hinabwerfen; črez pas prijeti koga, den Leib (die Taille) umschlingen; črez pol pretrgati, mitten entzweibrechen; črez pol prerezati jabolko; — 2) über—hinaus: črez mero, übermäßig; žalost je bila črez moč, allzugroß, Npes.-Mik.; črez silo, allzuviel, allzusehr, C.; črez nemoč, allzusehr, über alle Grenzen, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, allzugroß, C.; über (= größer als): lakota je vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v Abrahamovem času, Dalm.; — über: kralj črez kralje vse, Npes.-Kr.; Ammi je bil črez njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar, Zora; — 3) gegen: črez očino voljo, Boh.; črez tvojo voljo, Kast. (N. c.); črez njega zapoved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez božje zapovedi, Kast. (N. c.); ne more mi črez čast biti, Pohl. (Km.); črez čast komu kaj reči, Dict., Litija-Svet. (Rok.); ni črez občinski zakon, Levst. (Nauk); vem, da nekaterim bode zelo črez voljo, Levst. (Nauk); — oni so črez njega storili punt, Dalm.; velike tožbe črez te gredo, Trub. (N. T.); (— 4) nach Verlauf von — , über (o času); črez sedem let je šla nazaj, nach sieben Jahren, Npes.-K.; črez malo časa, über eine kleine Weile; — über (= hindurch): imejte me danes črez noč, über Nacht, Npes.-K.; črez dan, den Tag über; črez zimo, den Winter über; vsako nedeljo črez celo leto, Kast. (Rož.); ohranili so svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, Jurč.); — II. adv. črez jemati pri petju, in einer höheren Tonlage singen, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, etwas querüber legen; na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt: na črez se lehko reče, da ... Krn-Erj. (Torb.); po črez (počrez), in Bausch und Bogen (ohne Detailrechnung), Levst. (Rok.); narediva po črez, Z.
črníca 1., f. 1) ime raznim živalim: črna koza, Erj. (Torb.); — kuna č., der Edelmarder, Svet. (Rok.); — čopasta, mala č., die Haubenente (anas fuligula), Cig.; — velika č., die See-Ente (anas fusca), Cig., Svet. (Rok.); — die Aesculapschlange (coluber Aesculapii), Štrek.; die Schwarznatter (coluber carbonarius), Erj. (Ž.); — der Dintenfisch (sepia), Jan., C., Erj. (Z.); — 2) ime raznemu sadju in rastlinam: črna podolgasta smokva, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Rihenberk-Erj. (Torb.); — die Schwarzkirsche, Cig., Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), LjZv.; — = borovnica, die Schwarzbeere, die Heidelbeere (vaccinium myrtillus), Jan., Tuš. (R.), Poh.; — der Samenhanf, Cig., C.; kmet ve, da so dvojne konoplje, da jedna — imenuje jo črnico — rodi, Erj. (Izb. sp.); — das Frauenhaar, (asplenium trichomanes), C., M.; — 3) der Humus, die Dammerde, Cig. (T.), C.; — 4) eine dunkelfärbige Geschwulst, Kr.-Valj. (Rad); — 5) die Schwarzsucht, Cig.
čȗfa, f. 1) ime ovci, ki ima na glavi čop dlake, Krn-Erj. (Torb.); — 2) = čufka, Štrek.
čȗferna, f. govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
dajáti, dájem, (dajèm), dájam, vb. impf. zu geben pflegen, geben; d. in opravljati, leisten, DZ.; v Boga ime d., Almosen geben; hvalo d. komu, jemanden lobpreisen; Boga dajati komu, grüßen, Npes.-Vraz; — anbieten; dajal sem mu denar, pa ga ni hotel vzeti; sto goldinarjev je že dajal za kravo; — zuschreiben: ne store tudi cestovinarji tega, ki jim toliko trdo srce dajate? Ravn.; — kriv, dolžan se dajem, ich bekenne ("gebe") mich schuldig: tatvine se dolžan daje, Boh.; — d. se, mit einander streiten, zanken: hudo sta se dajala.
dę́telja, f. 1) der Klee; suha d., das Kleeheu; d. v štiri peresca, LjZv.; večna d., nemška d., der Luzernerklee (medicago sativa), Cig., C., Tuš. (R.), Josch, Vrtov.; turška d., der türkische Klee, die Esparsette (onobrychis sativa), medena d., der Steinklee (melilotus officinalis), Tuš. (R.); laška d., der Incarnatklee (trifolium incarnatum), Cig.; zajčja d., der Sauerklee (oxalis acetosella), Josch; = kisla d., Cig.; bela d., der weiße Klee (trifolium repens), Erj. (Rok.), Josch; — 2) kozje in govedje ime, Podmelci, Tolminski hribi-Erj. (Torb.).
dǫ́bər, dóbra, adj. gut: = dem Zwecke entsprechend; d. strelec, pešec, guter Schütze, Fußgeher; ti bi bil d. za vojaka, du taugst zum Soldaten; dober biti = porok biti, (gut stehen), Cig., Jan., DZ., Svet. (Rok.), (po nem.); ima dobra ušesa, er hat ein feines Gehör; dober jezik imeti, ein gutes Mundstück haben; dobra ura, eine gute Uhr; dobro biti za kaj, dienlich sein; v dobrem stanu biti, in gutem Zustande sich befinden; suknja je še dobra, der Rock ist noch brauchbar; dober prevodnik (phys.), guter Leiter, Cig. (T.); — dobro vino, dober kruh, guter Wein, gutes Brot; dobro blago se samo hvali; — = tüchtig, stark; dober kos pota, ein gutes Stück Weges; dobri dve uri, starke zwei Stunden; dva vagona dobre mere, gut gemessen; do dobrega (do dobra), gehörig, tüchtig; do dobra v oblasti imeti jezik, Str.; do dobrega izplačati, in vollem Betrage, Cig. (T.); — dobro, recht, sehr; oba sta bila uže dobro stara, Trub.; moj oče so bili dobro stari, LjZv.; že dobro dolgo let je tega, Jurč.; priletnemu možu je bil kožušek dobro kratek, Jurč.; mraz dobro ni, es ist nicht eben kalt, Polj.; — = günstig: dobro jutro! dober dan! dober večer! dobro srečo! dobro zdravje! dober čas! (pri napivanju, Rib.-Cig.); dobro došel, (došla)! willkommen! nk.; dobra letina, gute Fechsung; dobra kupčija, einträglicher Handel, gutes Geschäft; — dober kup, wohlfeil = v dober kup, Cig. (T.); v dobro zapisati komu, jemandem gut schreiben, DZ., (po nem.); dobra paša, fette Weide, Cig.; — dobro živeti, gut leben; dobro se ti godi, dobro ti je, dir geht es gut; dobro se mi zdi, ich habe meine Freude daran, es ist mir angenehm; dobro mi de, es thut mir wohl, na dobrem biti, gut daran sein; to mi je (hodi) na dobro, das kommt mir zustatten, Z.; — dobra volja, gute Laune; dobre volje biti, gut gelaunt sein, guter Dinge sein; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld, Cig., Št.; — = sittlich gut: hudo in dobro, das Gute und das Böse; dobro delo, dobro dejanje; na dobrem glasu biti, in gutem Rufe stehen; dobro ime, der gute, ehrliche Name; tvojega starega nimam posebno na dobrem, Jurč.; — = gutmüthig: dober človek, dobra duša, eine gute Seele; — dobra volja, die Geneigtheit; če je tvoja dobra volja, posodi mi, leihe mir gefälligst, jvzhŠt.; iz dobre volje, willig, Cig., Jan.; — wohlgesinnt, wohlgeneigt: dober komu biti; dobri so si, kakor prsti na roki, sie sind sehr verträglich, Cig.; dobra sta si kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; iz dobra, mit Gutem, in Gutem, ogr.-C.; dober se delati komu, = dobrikati se, Cig., M.
dȏłga, f. ovčje ime, Kanin-Erj. (Torb.).
doslovẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) njegovo ime je doslovelo do nas, der Ruhm seines Namens gelangte bis zu uns; — 2) aufhören berühmt zu sein.
dragǫ́ncəlj, -clja, m. der Dragunbeifuß (artemisia dracunculus), Cig., Valj. (Rad), Medv. (Rok.); — prim. lat. in nem. ime.
drȃmlja, f. govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
dȗlda, f. ime kravi, kajk.-Valj. (Rad).
gȃrež, m. kozje ime, Erj. (Torb.).
glasíti, -ím, vb. impf. 1) hören lassen: iznašel je, izrečene besede tako daleč glasiti, kakor daleč hoče, Vod. (Izb. sp.); ne bom molčal, temuč bom glasil, Jsvkr.; — melden: iz Rima glasijo, von Rom wird gemeldet, V.-Cig.; kakor se glasi, dem Vernehmen nach, Cig.; — verkündigen: evangelij Kristusov g., ogr.-C.; ime Kristusovo g., Jsvkr.; — 2) lauten, Cig. (T.); — 3) g. se, Laute von sich geben, sich melden: kos se že glasi; gonjači se glase, die Treiber werden laut, Cig.; po časopisih se g., sich in den Zeitungen vernehmen lassen, Levst. (Zb. sp.); — klingen, tönen; zvon se glasi; kar pravite, se lepo glasi, V.-Cig.; — lauten; pismo se tako glasi.
gnjȇd, m. ime volu, kajk.-Valj. (Rad).
gnję̑da, f. ime kravi, kajk.-Valj. (Rad).
gospódnji, adj. 1) des Herrn (Gottes), Mik.; v gospodnjem imenu, Krelj; gospodnji duh, gospodnje ime, Dalm.; gospodnji angel, Kast.; gospodnje leto, das Jahr des Heils, Cig. (T.); — 2) herrschaftlich, Herren-, V.-Cig., Jan.; gospodnja služba, Herrendienst, Cig.
híšən, -šna, adj. zum Haus gehörig, Haus-; hȋšni davek, die Haussteuer; hišno ime, der Haus- oder Vulgarname, M.; hišna dekla, die Stubenmagd, C.; hišni zakon, die Ehe, ogr.-C.; v hišni zakon stopiti, Raič (Slov.); hišni, der Diener, der Dienstbote, Jap.-C., Cig.; so li gospodarja Belzebuba imenovali, koliko več bodo njega hišne tako imenovali! Trub.
hitrína, f. 1) die Schnelle, Mur., Cig., Jan.; — 2) hítrina, govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
hrčák, m. ime psu, Valj. (Rad).
hrovȃt, m. 1) govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.); — 2) die Hauhechel (ononis), vzhŠt.
hrȗščica, f. dem. hruška; 1) kleine Birne; — 2) ime raznim rastlinam: die Traubenhyacinthe (muscari racemosum), Tuš. (R.); — die Muscatnuss (myristica moschata), Z.; — h. božja, die Felsenbirne (aronia rotundifolia), Nanos-Erj. (Torb.); — zelena zimska h., das Wintergrün, das Birnkraut (pirola), C., Tuš. (B.); — medvedova h., = glog, Mur., Fr.-C.
hrȗščič, m. kozje ime, Krn-Erj. (Torb.).
hrȗškič, m. ovčje ime, Valj. (Rad).
hȗlež, m. 1) der Trotzkopf, Mur.; — 2) kozje ime, Krn-Erj. (Torb.).
imę̑, -ę̑na, n. 1) der Name; krstno i., der Taufname; rodovinsko i., der Familienname; kako ti je ime? wie heißest du? (tako se navadno povprašuje po krstnem imenu); Peter mi je ime, ich heiße Peter; i. komu dati; tudi: i. zdeti, nadeti, einen Namen geben, benennen, Jan.; po imenu, dem Namen nach; le po imenu poznati koga; mož, po imenu I., ein Mann mit Namen I.; tam stoji vas, Vrh po imenu, Levst. (Zb. sp.); po imenu koga klicati, jemanden beim Namen rufen, Met.-Mik.; po imenu, namentlich, besonders, Cig., ogr.-C.; na isto ime spraviti, auf gleiche Benennung bringen (math.), Cig. (T.); v imenu imeti koga = govoriti o kom, Dol.-Cv.; v mojem, sodnikovem imenu, in meinem, des Richters Namen; pojdi v imenu božjem, geh' in Gottes Namen! v Boga ime (vbogajme) prositi, dati, um ein Almosen bitten, ein Almosen geben; v božje i. dati, Meg.; — 2) der Titel; prazno ime, leerer Titel, Cig.; — pravno ime, der Rechtstitel, erworbenes Recht, DZ.; oprostilno ime, der Befreiungstitel, DZ.; v prisežno ime povedati, an Eidesstatt aussagen, Svet. (Rok.); — 3) das Nomen (gramm.), nk.; samostalno i., das Hauptwort (substantivum), Jan., nk.; — 4) das Ansehen: v imenu biti, eine große Rolle spielen, Cig., Šol.; v ime priti, zu Ansehen kommen, Šol.; pravdati se z možmi, ki imajo nekaj imena, Jurč.; — 5) der Leumund, der Ruf: v dobrem, slabem imenu biti, in gutem, schlechtem Rufe stehen; dobro ime izgubiti, den guten Namen verlieren.
ȋskrež, m. kozje ime, Krn-Erj. (Torb.).
izmísliti, -mȋslim, vb. pf. ersinnen, erdichten, erfinden; i. (si) kaj; to si (si) ti izmislil, das ist deine Erfindung; izmišljen, ersonnen, erdichtet; izmišljene pripovedke; fingiert, Cig. (T.); izmišljeno ime.
jelę̑na, f. kravje ime, Tolm.-Erj. (Torb.), BlKr.
jelę̑nka, f. 1) die Hirschkuh, C.; Dol' ste pritekli jelenki dve, Npes.-K.; — das weibl. Hirschkalb, Cig.; — 2) kravje ime, Kr.-Valj. (Rad), BlKr.; — 3) die Augen- oder Hirschwurz (athamanta), Medv. (Rok.).
ję̑škati, -am, vb. impf. v vzklikih ime Jezus ("Ježeš") izrekati, KrGora-DSv.
ję̑žko, -ka, m. ime ježu: stari ježko, Vrt.
kázən 1., -zna, adj. 1) kazno je, es hat den Anschein, es ist wahrscheinlich; ni kazno, da bi on bil to storil, Svet. (Rok.); kakor je bilo kazno, wie es den Anschein hatte, Gor.-Let.; — 2) gute Aussichten bietend: žito je kazno, Mik.; vreme je kazno, = dobro kaže, Dol.; — ni kazno, es ist nicht angezeigt, passend, C.; — 3) ansehnlich: k. človek, stattlicher Mann, Dol.; vrt ni kazen, Litija-Svet. (Rok.); naj ima kazno ali nekazno ime, Jurč.; — 4) ni kazno = ni za pokazanje, Svet. (Rok.).
kę́pa, f. 1) der Klumpen: kepa zlata, ila, Cig.; noga v kepo zrastena, der Klumpfuß, Pot.-Cig.; s prstenimi kepami metati, Dalm.; ognjena k., die Feuerkugel, Cig.; v kepah, klumpenweise, Cig.; — die Ackerscholle, Mur., Cig., Jan., C.; kepe tleči, Schollen zerschlagen, Z.; — der Schneeball; kepo zagnati v koga; — k. dlak, der Haarballen, Cig.; — 2) svoje ime ovci, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.).
kišúga, f. ime svinji, kajk.-Valj. (Rad).
klȃmpa 2., f. 1) ein ungeschickt einhergehender Mensch, Štrek., Kras; ime ovci, ki nerodno hodi, Erj. (Torb.); — 2) schlapper Hut, Štrek.
kocȋnka, f. kozje ime, Baška dol.-Erj. (Torb.).
kǫ́coha, f. kozje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
kola, f. ovčje ime, Podgorje v Istri-Erj. (Torb.).
komȃra, f. ime črni kravi, kajk.-Valj. (Rad).
kopríva, f. 1) die Brennessel; mala k., kleine Brennessel (urtica urens), velika k., große oder Waldbrennessel (urtica dioica), Tuš. (R.); mrtve ali konjske koprive, die tauben Nesseln, C.; mrtva bela k., (lamium album), Mur., Cig., Tuš. (R.); mrtva lisasta k., die gefleckte Taubnessel (lamium maculatum), Tuš. (R.), = prisadna k., Z.; mrtva rumena k. (galeobdolon luteum), Tuš. (R.); = zlata k., Z.; mrtva škrlatno-rdeča k. (lamium purpureum), Tuš. (R.); kopriva ne pozebe = Unkraut verdirbt nicht; tudi: v koprivo ne trešči, jvzhŠt.; — 2) kozje ime, Baška dol.-Erj. (Torb.).
kosíra, f. kozje ime, Krn-Erj. (Torb.).
košúta, f. 1) die Hirschkuh; severna k., die Rennthierkuh, Cig., Jan.; — 2) Name einer hirschfarbenen Kuh, Cig.; "govedje ime", Tolm.-Erj. (Torb.).
krȃmež, m. ime kozlu, Baška dol.-Erj. (Torb.).
kŕstən, -stna, adj. Tauf-; krstno ime, der Taufname; krstni list, der Taufschein; krstni oče, der Taufpathe, Cig.
lába, f. ime kravi, kajk.-Valj. (Rad).
lakúša, f. ime svinji, kajk.-Valj. (Rad).
lámas, m. ime psu, kajk.-Valj. (Rad).
lástən, -stna, adj. 1) eigen; svojo lastno hišno imeti; lastna volja, der Eigenwille, C.; lastna ljubezen, Eigenliebe, Mur., Cig., Jan.; lastna hvala, das Eigenlob, Cig., Jan.; lastna škoda ga je izučila, er ist durch eigenen Schaden klug geworden, Cig.; — lastno ime, der Eigenname; — 2) zahm, zutraulich, Goriš.-Štrek. (Let.).
lȃška, f. ovčje ime, Erj. (Torb.).
lę̑mba, f. kozje ime, Krn-Erj. (Torb.).
libȃjka, f. ime kravi, kajk.-Valj. (Rad).
lȋdež, m. kozje ime, Krn-Erj. (Torb.).
lȋk 1., m. 1) die Figur, die Gestalt, das Bild, Cig. (T.), C.; die geometrische Figur, Cig. (T.); osnovni l., die Grundgestalt, Cig. (T.); kristalni liki, die Krystallgestalten, Cig. (T.); dokončani likovi, endliche Gestalten, Cig. (T.); zvočni lik, die Klangfigur, Jan. (H.); — 2) der Glanz, M., Z.; die Politur, Jan. (H.); — der äußere Schliff des Menschen, Jan., Valj. (Rad); prim. hs. lik, das Angesicht; — 3) govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
líka 1., f. 1) die Form, die Gestalt, Z.; — die Lage: vinograd, njiva, hiša v (na) lepi liki, vzhŠt.-C.; — 2) govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
lípa, f. 1) die Linde; hostna l., die kleinblättrige Linde, die Winter- oder Spätlinde (tilia parvifolia), velikolista l., die großblättrige Linde, die Sommer- o. Frühlingslinde (tilia grandifolia), Tuš. (R.); — 2) kozje ime, Podmelci-Erj. (Torb.).
lȋpež, m. kozje ime, Krn, Podmelci-Erj. (Torb.).
lisȃčka, f. ime kravi, kajk.-Valj. (Rad).
lisíca 1., f. 1) der Fuchs (canis vulpes); polarna l., der Polarfuchs (canis lagopus), Erj. (Ž.); črna l., der Brandfuchs, Cig.; rjava l., der Braunfuchs, Cig.; — vsaka l. svoj rep hvali = jeder Krämer lobt seine Ware, Cig.; lisici na rep sesti, das Hasenpanier ergreifen, Cig.; — das Fuchsweibchen; lisica in lisjak; — 2) ovčje ime, Erj. (Torb.); — 3) der Eierschwamm, der Pfifferling (cantharellus cibarius), Cig., SlGor.-C.; — 4) ime raznim pripravam: das Fangeisen, das Schlageisen, die Fuchsfalle, Cig., Jan., Fr.-C.; — der Reifzieher der Böttcher, Cig., Jan.; — pl. lisice, die Handfesseln, Dict., Mur., Cig., C.; die Springer, vzhŠt.-C.; — die Daumenschraube, Cig.; — 5) eine Art große Pelzhandschuhe, C.; — 6) eine Krankheit des Hopfens, wo die Kolben bräunlich werden und abfallen, C.
lǫ̑vra, f. govedje ime, Erj. (Torb.).
lúca, f. kobilje ime, Dol.-Z., Valj. (Rad), jvzhŠt.
lúgas, m. ime volu, kajk.-Valj. (Rad).
mȃla, f. govedje in ovčje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
marǫ́ga, f. 1) der Fleck, der Makel; maroge po obrazu; — maroge v lesu, Masern, Wolken im Holze, Cig.; maroge na mesecu, die Mondflecken, Jan., Cig. (T.); — maroge (min.), die Streifung (der Krystalle), Cig. (T.); — 2) ovčje ime, Baška dol.-Erj. (Torb.); — eine rothe, dunkelgestreifte Kuh, Lašče-Levst. (M.).
mátora, f. (tudi: matǫ̑ra) ime svinji, kajk.-Valj. (Rad).
mȃvra, f. 1) eine schwarzgestreifte Kuh, Mur., Met.; črnomarogasta krava, Mik.; — eine schwarze Kuh, Cig., Jan., Zilj.-Jarn. (Rok.), Levst. (Rok.); po noči je vsaka krava mavra, nachts sind alle Kühe schwarz, Z., Kr.-Valj. (Rad); — 2) kozje ime, Erj. (Torb.); — 3) der Regenbogen, Dict., Mur., Dalm.; = božja m.: vedno pije kakor božja mavra, Glas.; — 4) ein regenbogenfarbiges Kleid, Lašče-Levst. (M.); — 5) der Schwarzspecht (picus martius), Z.; — 6) das Rispengras (poa), Z.
mȃvrica, f. dem. mavra; 1) ime ovci, Plužna na Bolškem-Erj. (Torb.); — = črna kravica, C.; — 2) eine Spechtart, Pjk. (Črt.), Št.; — 3) gozdna, hostna m., eine Art Lysimachie (lysimachia), Cig.; — 4) der Regenbogen; — die Regenbogenhaut, die Iris, Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
mę́derež, m. kozje ime, Krn-Erj. (Torb.).
milka 1., f. kozje ime, Erj. (Torb.).
mísika, f. ime psici, kajk.-Valj. (Rad).
mȋslək, -sləka, m. ime volu, kajk.-Valj. (Rad).
mǫ̑kež, m. kozje ime, Kanin-Erj. (Torb.).
mrȃvka, f. ovčje ime, Kanin-Erj. (Torb.).
mŕda, f. 1) der After, V.-Cig., Mik.; der Steiß des Geflügels, Cig., Jan., Gor.-M., C.; kurja m., C.; — 2) die Grimasse, Cig., Jan., Cig. (T.); kisla m., saures Gesicht, Ravn.; — mrdo napeti, narediti, kazati, den Mund verziehen, ein saures, verdrießliches Gesicht machen; — 3) človek, ki z usti giblje, a ne govori, Notr.; — 4) ovčje ime, Krn-Erj. (Torb.).
mrkúša, f. svoje ime ovci, Zemon (Notr.)-Erj. (Torb.); — svoje ime kravi, Vreme-Erj. (Torb.).
mŕtəv, -tva, adj. 1) za žive in mrtve moliti; — do mrtvega, zu Tode; do mrtvega raniti, pretepsti koga; zá-mrtvọ obležati, wie todt liegen bleiben, Lašče-Levst. (Nauk); — 2) unempfindlich; mrtva roka, mrtvi prsti; mrtva kost, das Ueberbein, Mur.; — ohne Lebhaftigkeit, träge; m. človek; — 3) ohne Glut; mrtev pepel, ogelj, ogorek; — nicht brennend: mrtva kopriva, die Taubnessel; — 4) keinen Nutzen bringend: mrtva zemlja, die tiefliegende, weniger fruchtbare Erde; — mrtev denar, keine Zinsen tragend; v mrtev kup, spottbillig, Ročinj-Erj. (Torb.); — 5) ves m. biti na kaj, leidenschaftlich nach etwas verlangen, gierig sein; ves m. biti na denar, na kako jed; ves mrtev je na ženske, Jurč., Dol.; versessen: m. na tožbe, Levst. (Zb. sp.); — 6) v mrtvo ime tajiti, ganz und gar ableugnen, Ig (Dol.).
mŕva, f. 1) ein Bisschen; m. moke, soli, kruha; m. časa, ein Weilchen, ein Augenblick, Cig., C.; mrva do mrve, gänzlich, C.; mrve = senen drobir, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.); mrve, die Sägespäne, Bolc-Erj. (Torb.); — 2) das Heu, Mur., Cig., C., Kr.; — 3) ovčje ime: majhna in drobna ovca, Kanin-Erj. (Torb.).
muhȃjka, f. ime kravi, kajk.-Valj. (Rad).
námreč, adv. nämlich; — iz: na ime reči, Mik.
nẹ́klje, n. govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
nemárən, -rna, adj. 1) achtlos, unachtsam; po nemarnem, durch Unachtsamkeit; po nemarnem božje ime imenovati, den Namen Gottes ohne Achtung, eitel nennen; — nachlässig, liederlich, unthätig, faul; n. deček; — schlecht, SlGor.; — 2) schmutzig, unrein, garstig, ekelhaft, M., C., Gor.
neoskrúnjen, adj. unbefleckt, keusch; neoskrunjena duša: — unbescholten, unverletzt; neoskrunjeno ime, neoskrunjena čast.
nijȃnka, f. goveje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
opošténiti, -im, vb. pf. s tem si je opoštenil ime, das gereicht ihm zur Ehre, Cig. (T.).
osę̑bən, -bna, adj. die Person betreffend, Personal-, persönlich, Mur., Cig., Jan., nk.; osebno ime, der Personenname, nk.; — individuell, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
pásati, pȃšem, vb. impf. gürten, gürteln, Mur., Cig., Jan., Zora; — pasana, ime pasasti kozi, ogr.-C., Krn-Erj. (Torb.).
pȃsoga, f. ime pasasti svinji, jvzhŠt.
pášena, f. kozje ime, Podmelci-Erj. (Torb.).
pávola, f. 1) die Baumwolle; strelna p., die Schießbaumwolle, Levst. (Nauk); — 2) ovčje ime, Kanin-Erj. (Torb.); — iz nem.
pẹtelȋnčək, -čka, m. dem. petelinec; 1) ein kleiner Hahn; — 2) der aufrechtstehende Theil des weiblichen Kopftuches: peča z bahatim petelinčkom, LjZv.; — 3) der Schlickkrapfen, Cig.; — 4) das Backrädlein, Cig.; — 5) ime raznim rastlinam: eine Art Knabenkraut o. Ragwurz (orchis albida), Cig.; — die Klatschrose (papaver rhoeas), Cig.; — der Hundszahn (erythronium dens canis), C.; — der Erdrauch (fumaria), Medv. (Rok.); — die Erdscheibe (cyclamen), Jan. (H.); — pl. petelinčki, die Bärentatze (clavaria flava), Ip.-Erj. (Torb.); tudi: der Hornklee (lotus corniculatus), Josch.
píka 1., f. 1) der Tupf, der Punkt; črna p.; za eno piko, ein kleinwenig, C.; črna prisadna p., die Brandblatter, Cig.; solnčne pike = pege, C.; = kurje pike, Ščav.-Pjk. (Črt.); die Blatternarbe, Mur., Cig., Lašče-Levst. (Rok.): — der Punkt (math.), Cig., Jan., Cig. (T.); osnovna p., der Fundamentalpunkt, Cig. (T.); prim. točka; — 2) kozje, ovčje ime, Podgorje, Baška dol.-Erj. (Torb.); — 3) živa p., das kleinste Punktthierchen oder die Schlussmonade (monas termo), Jan., Erj. (Ž.); — 4) neka vinska trta, GBrda-Erj. (Torb.).
pikáš, m. 1) der Vogelschnabel, Cig., C.; — 2) ovčje ime, Baška dol.-Erj. (Torb.).
pikúša, f. ime svinji, kajk.-Valj. (Rad).
pírgoš, m. kozje ime, Podmelci-Erj. (Torb.).
pírhana, f. govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
pȋrhež, m. kozje ime, Kanin-Erj. (Torb.).
pȋrkež, m. kozje ime, Valj. (Rad).
pírnja 2., f. ovčje ime (nam. pirunja), Kanin-Erj. (Torb.).
pírše, -eta, n. govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
píruh, m. 1) das Osterei, nk.; nav. pirh; — 2) govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
pírunja, f. ovčje ime ("pastir je izgovarjal: pirnja"), Kanin-Erj. (Torb.).
pisáč, m. der Schreiber, Mur., Cig., ogr.-Valj. (Rad); zakotni p., der Winkelschreiber, nk.; — der Scribler: slovenski pisači — to ime bodi sploh vsem onim, katerim ne smemo reči pisatelj, Levst. (LjZv.).
pišena, f. govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
plȃvəc 2., -vca, m. 1) blonder Ochs, Cig.; ime volu pšenične barve, Štrek., Notr.; plavec murca liže (= ogenj kotel liže), Kras; — (o konju) der Falbe, Cig.; der Fuchs, ogr.-C.; — ein hellaschgrauer Ochs, Z., C., jvzhŠt.; — 2) neka vinska trta, Št.-Erj. (Torb.), Trumm.
plȃvež 2., m. kozje ime, Baška dol.-Erj. (Torb.).
plȃvka 1., f. die Blondine, Cig., Zora; — eine fuchsrothe Stute, ogr.-C.; — goveje ime, Tolm.-Erj. (Torb.); eine fahle Kuh, Cig.; eine hellaschgraue Kuh, Z., jvzhŠt.
plavúša, f. kravje ime, kajk.-Valj. (Rad).
pláza, f. 1) der Streifen, Jan.; bes. der Streifen auf der Stirne eines Thieres, Z.; — 2) svoje ime kobili, Goriš.-Erj. (Torb.); — 3) = plaz 3), oplaz, Blc.-C.
plẹ̑ža, f. govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.); — tudi kozje ime, Tolm.
plíska, f. 1) = pastirica, die Bachstelze, Mur., Cig., Jan., Frey. (F.), Erj. (Z.); — 2) ovčje ime, Kanin-Erj. (Torb.); — kozje ime, Krn-Erj. (Torb.).
posvetíti 2., -ím, vb. pf. 1) heilig machen; — heilig sprechen, Cig., Jan.; — p. se, heilig werden, Cig.; — p., heiligen, sanctificieren; posvečeno bodi tvoje ime; — p. praznik, Trub.; — 2) weihen, consecrieren: za mašnika koga p.; cerkev p.; posvečena voda, C.; hostijo p.; — 3) opfern: srebro in zlato Gospodu p., Dalm.; — (po hs., rus.) dedicieren, widmen, Cig., Jan., nk.; p. se, sich weihen oder widmen: Bogu se p., Cig., nk.
pǫ́žena, f. kozje ime, Erj. (Torb.).
(prȃv), prȃvi, adj. recht, richtig; pravi čas; o pravem času; po pravem potu hoditi; to je prava, das ist das Richtige; pravo zadeti, den rechten Fleck treffen, Cig.; prava roka = desna r., vzhŠt.; ta ni pravi, das ist der Unrechte; po pravem zaslišati, förmlich vernehmen, DZ.; po pravem, eigentlich; = po pravi, C.; — = wahr, wahrhaft, wirklich; prava vera; pravo ime; prava cena, der wirkliche Preis; pravi davek, die directe Steuer, Levst. (Pril.); pravi čas, die wahre Zeit, pravi obzor, der wahre Horizont (astr.), Cig. (T.); prava količina, die reelle Größe, pravi denar, reelles Geld, Cig. (T.); prava velikost, die Lebensgröße, Cig.; — echt; pravo zlato; pravo prijateljstvo; leiblich: pravi brat, prava sestra; authentisch (hist.), Cig. (T.); pravi ulomek, ein echter Bruch (math.), Cig. (T.); pravi kot, ein rechter Winkel (geom.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); vollendet: pravi korenjak je, er ist ein ganzer Mann, Cig.; pravi norec, ein ganzer Narr! to je pravi tepec, ein Erzdummkopf, Cig.; pravi slepar, ein Erzgauner, Cig.; to je prava laž, das ist eine reine Lüge; prava reč! (iron. = eine Kleinigkeit), Z.; — ta adjektiv nima nedoločne oblike; prim. Cv. 1883, 12.
prȃvən, -vna, adj. das Recht betreffend, Rechts-, Cig., Jan., nk.; pravna navada, der Rechtsgebrauch, Cig., Jan.; pravna akademija, die Rechtsakademie, nk.; pravna država, der Rechtsstaat, Cig., Jan., Cig. (T.); pravno ime, der Rechtstitel, Levst. (Pril.); pravni primerljaj, der Rechtsfall, DZ.; pravna zavest, das Rechtsbewusstsein, Zv.
práviti, prȃvim, vb. impf. (ad reči); sagen; nikomur tega ne pravi! debele p., Derbheiten sagen; smešne p., Anekdoten erzählen; pravi, da ni kriv; kaj mu greš to pravit! pravijo, da je bolan, man sagt, es heißt, er sei krank, er soll krank sein; kakor pravijo, dem Vernehmen nach; kaj praviš? was meinst du? — nennen, heißen: pravijo mi, ich heiße; temu hribu pravijo Vetrnik; pravijo mu gospod, man tituliert ihn mit Herr; ime mu je Štefan, pa mu navadno pravijo Štefak; er heißt Stephan, aber gewöhnlich nennt man ihn Štefak; to se pravi piti, das heißt trinken; — kako pravi mačka? wie macht es die Katze? Z., jvzhŠt.
prepȃsanəc, -nca, m. ime pasastemu prašiču, Jurč.
prevę́zanka, f. 1) das Band, C.; — 2) der pfeilförmige Ginster (genista sagittata), ("ime je dobila od stebelca, ki je videti kakor prevezano"), Rodik (Kras)-Erj. (Torb.).
pridáti, -dám, vb. pf. dazugeben, obenein geben, hinzufügen; deset goldinarjev sem moral še pridati; p. krme živini, nachfuttern, Cig.; — p. koga komu za tovariša (zuordnen), Cig.; — pridano ime, der Spitzname, C.
pridȃvək, -vka, m. 1) die Zugabe, das Zumaß, Meg., Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad); = kruh ali kaj drugega, kar dajo ob nedeljah dninarjem, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — p. logaritma, die Mantisse (math.), Cig. (T.); — die Beilage, der Nachtrag, Cig., Jan.; — 2) = pridano ime, priimek, ogr.-C.; — pridavke dajati, Rog.-Valj. (Rad).
priję́ti, prímem, vb. pf. 1) erfassen, ergreifen; veliki obeti, malo prijeti = viel versprechen, wenig halten, Z.; z roko, s kleščami p. kaj; trdo, napak p. kaj; p. koga za roko, za ušesa, jemanden bei der Hand, bei den Ohren nehmen; p. se za nos = sich an seiner Nase zupfen; majoliko p. za roče; p. za meč, za orožje, zum Degen, zu den Waffen greifen; narobe p. za kaj, etwas verkehrt anfassen; — p. za delo, Hand ans Werk legen; v hiši ni prijel za nobeno delo, Erj. (Izb. sp.); festnehmen, einfangen, p. tatu; konj je ušel, pa so ga kmalu prijeli; — einen Angriff thun, angreifen; sovražnika p.; — trdo koga p., jemanden hart hernehmen; = v strah p. koga, Jan.; za besedo p. koga, jemanden beim Worte nehmen; — befallen; mrzlica, krč me prime; — p. se, sich packen, handgemein werden; psa se primeta, vojski se primeta; — 2) p. se, etwas erfassen und daran haften o. hangen bleiben: p. se za vejo; s kremplji se p., sich ankrallen, Cig.; pijavka se je prijela, der Blutegel hat sich fest angesogen, Cig.; p. se kakor klop, sich wie eine Zecke anhängen; prah se prime posode, obleke; prime se ga vse kakor smole = er ist ein Dieb, Cig.; — Wurzeln treiben, greifen: posajene rastline, cepljena drevesa se primejo; — bolezen se človeka prime (steckt einen an), Cig.; ime se ga je prijelo, der Name blieb ihm, Z., Jurč.; nič se ga več ne prime, bei ihm verfängt nichts mehr; srca se p., zum Herzen gehen, Jan.; — p. se koga, sich jemandem anschließen u. sich an ihn halten, Cig.; — p. se česa, Hand an etwas legen, in Angriff nehmen: dela se p.; — 3) = prejeti, empfangen, Alas., Jan.; tako ima le-ta Gospod prijet biti na zemlji, Trub.; p. krst, Krelj; v svojo hišo koga p., Krelj; Bog te primi! sei gegrüßt! Alas., Dict.; prijel sem pismo, Npr.-Erj. (Torb.).
primísliti, -mȋslim, vb. pf. dazudenken, C.; — p. komu kaj, jemandem etwas andichten, C.; — ime komu p., primišljeno ime, der Spottname, C.
prisẹ̑žən,* -žna, adj. Eid-, Eides-, Cig., Jan.; prisežna dolžnost, die Eidespflicht, Cig.; v prisežno ime povedati, an Eides statt aussagen, Svet. (Rok.); — p. mož, ein Beeidigter, Cig., Erj. (Izb. sp.); ein Geschworener, Svet. (Rok.).
prosvẹtlíti, -ím, vb. pf. verherrlichen, C.; oča, prosvetli ime svoje! Krelj.
pšę̑la, f. 1) = čebela, Koborid-Erj. (Torb.); — 2) kozje ime, Krn-Erj. (Torb.).
pȗgeš, m. kozje ime, Baška dol.-Erj. (Torb.).
púha, f. ovčje ime, Krn-Erj. (Torb.).
púrga, f. kozje ime, Krn-Erj. (Torb.).
ráca, f. 1) die Ente; — raca na vodi! potz tausend! — race pasti, auf beiden Seiten hinken, Guts.-Cig.; — divja r., die Wildente; — 2) ovčje ime, Krn-Erj. (Torb.).
rȃj 2., m. = ples, der Tanz, Mur., Cig., Jan., Kor., Gor.; imajo njegovo ime hvaliti v rajih, Dalm.; visoki r., der Gailthaler Nationaltanz; Stoje tri lipe zelene: Pod prvo konj'če stavijo, Na raj se brhk' oblačijo, Pod drugo raj predavajo, Pod tretjo krogle rajajo, Npes.-K.; — prim. srvn. reie, der Reigen, Mik. (Et.).
razdrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. auseinanderreißen, zerstören; hišo, most r.; kolo teče do razdrtega, t. j. dokler se ne razdere, Notr.; (prim. krajno ime: Razdrto); — rückgängig machen, aufheben: meno, kupčijo, pogodbo, ženitev, prijateljstvo r.; r. se, rückgängig werden, sich zerschlagen; — r. se s kom, mit einem brechen, sich mit ihm zerwerfen, Cig.; — r. katero, zum besten geben, Jan.; starejšina je nekatero neumno in smešno razdrl, Jurč.; kakšno prav žaltavo r., Levst. (Zb. sp.).
razslavljeváti, -ȗjem, vb. impf. = razslavljati; Jezusovo ime se je razslavljevalo, Ravn.
razznániti, -znȃnim, vb. pf. allenthalben bekannt machen, veröffentlichen; r. se, bekannt werden: ime njegovo se je na daleč in široko razznanilo, Cv.
rȋngiščica, f. ovčje ime, Erj. (Torb.).
rȋsa 1., f. 1) der Luchs, Meg., Mur.; (das Weibchen), Frey. (F.); pikasta risa, das fleckichte Panterthier, Hip. (Orb.); — 2) kozje ime, Erj. (Torb.); — 3) der Steinschlüpfer (lithobius sp.), (napada druge živali, n. pr. muhe, pajke itd., zaradi česar ima to ime), Trenta-Erj. (Torb.).
rȋvež, m. kozje ime, Podmelci-Erj. (Torb.).
ródən 1., -dna, adj. 1) Geburts-, M.; rọ̑dni dan, der Geburtstag, Jan., Dalm.; rodni kraj, der Geburtsort, Vrt.; — 2) Geschlechts-: rodno ime, der Geschlechtsname, M.; — Gattungs-, Cig.; — 3) leiblich: rodni brat, Jan., Cig. (T.), nk.; — 4) fruchtbar; rodno polje, rodna trta; — fruchtbar machend: roden dežek gre, Danj. (Posv. p.).
rọ̑gəc, -gca, m. 1) dem. rog, Valj. (Rad); — 2) goveje ime, BlKr.-Let.
rǫ̑glja, f. 1) das Gabelholz, Habd.-Mik.; — 2) obeljena smrekova vejčica, na katero jagode natikajo, Kr.-Valj. (Rad); — = ostrv, die Hüfelstange, Svet. (Rok.); — 3) pl. roglje, eine Leiter, die aus einem Baumstamm mit seinen kurz behackten Ästen besteht, Hal.-C.; — pl. roglje, eine Art Getreideharfe ohne Dach, Gor.-Cig.; — 4) pl. roglje, die Heugabel, Cig., BlKr.; — 5) roglja, das Sprudelholz, der Quirl, Guts., Jarn., KrGora; — 6) goveje in ovčje ime, Tolm., Krn-Erj. (Torb.); eine Kuh oder Ziege mit langen Hörnern, M.
rǫ́ja, f. tudi pl. rǫ́je, 1) der Wassergraben, der Wassercanal, bes. die Wasserleitung bei Mühlen, der Mühlgang, Soška dol.-Erj. (Torb.), Gor.; voda je uhajala črez roje in črez korita, Erj. (Izb. sp.); — roja, der Regenbach, Kor.-Trst. (Let.); — roja = majhna voda, luža, KrGora-DSv.; — das bereits ausgetrocknete Bett eines Wassergrabens oder Baches, Savinska dol.; (roje, po raznih krajih kranjske zemlje taka mesta, koder ob deževju voda vstaja kvišku iz tal, tudi ime vasem, Erj. [Torb.]); — 2) die Nuth des Kettenbaumes am Webstuhl, Bolc-Erj. (Torb.); — 3) roja = trstovje in druge povodne rastline vse skupaj, das Röhricht, Cerknica-Erj. (Torb.); pos. das Riedgras (carex humilis), Povir (Kras)-Erj. (Torb.).
rokǫ̑vnik, m. 1) der Muff, Vrt.; — 2) = rokovnjač, C., M., Zora, DSv. (III. 52.); o rokovnikih se pravi, da so otrokom roke odsekovali, ki so jim potem v temi svetile kakor luči; od tega morda imajo ime; prim. Levst. (Zb. sp. III. 302.); tudi rokovník, Jurč.
rósa 2., f. ime kravi, Mik.; — prim. ros, rus.
rósika 2., f. ime kravi, kajk.-Valj. (Rad); — prim. ros, rus.
rosȋn, m. ime volu, Mik.; — prim. rusin.
rǫ̑ža, f. 1) die Blume; rož nabrati, Heilkräuter sammeln; rože blagosloviti; — die Rose; — pasja r. = šipek, Cig., Vrt.; — solnčna r., die Sonnenrose (helianthus annuus), Josch; tudi: der Wiesenbocksbart (tragopogon pratensis), Josch; — r. sv. Antona, das Bergwohlverleih (arnica montana), Cig., Tuš. (R.); — r. sv. Janeza, durchbohrtes Johanniskraut, gemeines Hartheu (hypericum perforatum), Cig., Jan., Josch, Tuš. (R.); = Šentjanževa r., Ivanjska r., BlKr.-Navr. (Let.); — Ivanjska r. tudi = rumena lakota (galium verum), BlKr.-Navr. (Let.); — r. sv. Florijana, die Kaiserkrone (frittilaria imperialis), C.; — r. sv. Jurija, der Frühlingsenzian (gentiana verna), C.; tudi: die Schmalzblume (caltha palustris), Josch; — 2) govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.); — 3) der Hühnerkamm; — 4) der Zwickel an Strümpfen, Guts., Mur.-Cig.; — 5) der Risttheil des Frauenschuhes (ker je nav. z nekako rožo okičen), Gor., Ig (Dol.).
rọ̑žka, f. 1) die Schließfrucht, Jan., Cig. (T.), Tuš. (B.); — 2) kravje ime: krava z velikima rogoma, Cig.; — 3) ovčje ime, Ist.-Erj. (Torb.).
rudúga, f. ime svinji, kajk.-Valj. (Rad).
rumę́nče, -eta, m. ime rumenemu volu, Vrtov. (Km. k.), Tolm.-Erj. (Torb.).
rúna 1., f. 1) = runo, das Vlies, Habd.-Mik., Dol.-Cig., Jan., C.; — 2) ovčje ime (ima posebno lepo in mehko volno), Baška dol.-Erj. (Torb.).
rúsana, f. govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
rȗska, f. 1) rusa krava; die Fuchsstute, Gor.; — kozje ime, Krn-Erj. (Torb.); — ovčje ime, Erj. (Torb.); — 2) rdečkasta mravlja, Cig., Jan., Gor., Notr.; — 3) die Schleihe (tinca vulgaris), Ip.-Erj. (Torb.); — 4) neka hruška, Šebrelje (Goriš.)-Erj. (Torb.); — die Erdbeere, Alas.; — 5) pl. ruske, die Masern, Polj., Idrija; — ein ähnlicher Ausschlag: die Rötheln, Cig.; die Schafblattern, Gor.
s 1., (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. A) c. gen. 1) na vprašanje: odkod? tam, kjer bi na vprašanje: kje? stal predlog "na" z lokalom: von — herab, von: s konja pasti, z mize vleči; sə strehe zmetati sneg; vse je teklo ž njega (z njega), (der Schweiß) rann von ihm herab; tresk je udaril z neba; s postelje vzeti rjuhe; z one strani se pripeljati, von jener Seite her gefahren kommen; Majar'ca pride z vode, Npes.-Vraz; s Koroškega, aus Kärnten (prim. na Koroškem, in Kärnten); z Dunaja priti, von Wien kommen (prim. na Dunaju); — pred prislovi: z daleč, von ferne (tudi: zdaleč); s tod = odtod (tudi: stod), C.; — 2) v časnem pomenu: s konca, s prvega, anfänglich; z mladega, von Jugend an; — 3) znači vzrok: s tega, daher, deshalb: s tega so hudo ime pri Judih imeli, Krelj; s tega je zbolel, Levst. (Rok.); s prav važnih vzrokov, DZ.; (prim. iz); — 4) način: z večine, größtentheils, C., nk.; z lahka, auf eine leichte Weise (nav. zlahka), z lepa (zlepa), auf gütlichem Wege; s kratka (skratka), kurzum, Jan., nk.; — (mnogokrat se meša s predlogom "iz", od katerega dostikrat ga ni moči več ločiti, Mik. (V. Gr. IV. 529., 570.)); — B) c. acc. 1) (redkokedaj) znači kraj, kjer je kaj: s konec mesteca je bila stena, Ravn.-Mik.; — 2) nam. raz c. acc.: z mizo pasti, z Belo, z Visoko priti, Gor.-Mik.; — s pridigo pozvoni, kadar duhovnik raz pridižnico stopa, Breznica (Gor.); — II. praef. znači, da se kaj s česa, od zgoraj doli premika: seno z voza zmetati; s konja səsesti, vom Pferde herabsteigen, Mik.; sneti klobuk z glave, s klina.
sabȋn, m. goveje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
sȃjež, m. kozje ime, Kanin-Erj. (Torb.).
samosẹ̑vka, f. = samosevec 1), Cig., Jan.; = rastlina, ki se je sama zasejala, pos. divja hruška ali jablana, Tolm.-Erj. (Torb.); trta s., Vrtov. (Vin.); — ime nekemu jabolku, Tolm.-Erj. (Torb.).
samostáłən, -łna, adj. selbständig, Mur., Cig., Jan., nk.; — (gramm.) samostalno ime, das Hauptwort, Cig., Jan., nk.
sẹjȃvka, f. 1) die Säerin; — 2) = sejalnica, der Säekorb, Gor.; — 3) govedje ime ("maha z glavo kakor bi sejala"), Tolm.-Erj. (Torb.).
síva, f. = sivka, ime sive krave, C.
sȋvka, f. 1) die grauhaarige Greisin, Jan.; — 2) ein graues Thier: bes. eine graue Kuh; eine graue Ziege, Henne, Z.; — ovčje ime, Erj. (Torb.); — die Tafelente (anas ferina), Frey. (F.); — 3) der Lavendel (lavandula), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); — ein grauer Pilz, Mur., Danj.-Mik., Št.-Glas.; siva in gubava užitna goba s privihanim klobukom, Sv. Tomaž pod Čavnom-Erj. (Torb.); — neka trta, Vrtov. (Vin.), Rihenberk-Erj. (Torb.); — sivozelenkasta, drobna a dobra smokva (menda = zelenka), Ip.-Erj. (Torb.); — 4) der Mehlthau, Cig.; — 5) = belič, ein Art Silbermünze, C.
sivǫ́ga, f. ime sivi svinji, C.
sívoška, f. ime sivi kravi, kajk.-Valj. (Rad).
sivúga, f. ime svinji, kajk.-Valj. (Rad).
skrátiti, -im, vb. pf. verkürzen, Cig., (gramm.) Cig. (T.), M.; skračeno ime, LjZv.; — schmälern, C.; s. komu kaj, C.; dohod s., Levst. (Zb. sp.).
skúpən, -pna, adj. gemeinsam, gemeinschaftlich, Gesammt-, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; skupna molitev, Z.; skupno prebivanje, das Zusammenwohnen, C.; skupna svota, die Gesammtsumme, Cig. (T.); collectiv, cumulativ, Cig., Jan., Cig. (T.); skupno ime, das Collectivum (gramm.), Cig. (T.); skupni pojem, der Collectivbegriff, Cig. (T.).
slovẹ̑nje, n. das Berühmtsein, der Ruhm, der Ruf, Mur., C., Mik. (Et.); imajo dobro ime ali slovenje, Trub.; slovenje od njega je šlo po vsej Siriji, Jap. (Sv. p.).
slovẹ́ti, -ím, vb. impf. in einem Rufe stehen: slabo s., in schlechtem Rufe stehen, Ravn.; kranjska dežela je nekdaj slovela za bogato, LjZv.; — nav. rühmlich bekannt sein, berühmt sein; šampanjsko vino slovi po vsem svetu; njegovo ime bo slovelo vekomaj; — sloveč, berühmt; sloveče ime; (slovǫ́č, Štrek.).
smę̑t, -ȋ, f. 1) ein einzelnes Stückchen des Auskehrichtes, des Unrathes; s. je padla v pijačo; pl. smeti, das Auskehricht; — die Kleinigkeit: vsaka s. ga razjezi. C.; (pren.) die Hefe des Volkes, die Bagage, Cig.; bodi svet ali smet, ne verujem ti, Z.; — 2) ime drobne, majhne ovce, Baška dol.-Erj. (Torb.).
sopǫ̑tnica 2., f. 1) das Windloch, das Wetterloch, Ravn.-Cig.; — 2) = slap, der Fall des Wassers, der Flussfall, Jan.; — 3) der Canal, Levst. (Cest.), Nov.; (prim. stsl. sopotъ, Canal); (Sopotníca, ime potokom, Gor.).
sǫ̑vra, f. 1) = svora, die Langwiede am Wagen, Cig., Mik., Nov., Notr., BlKr.; — 2) govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.); — prim. sora.
spomínati, -am, vb. impf. ad spomeniti; 1) erwähnen, Raič (Slov.); nje sveto ime gostokrat spominajo, kajk.-Valj. (Rad); s. in častito obhajati, Jsvkr.; s. od koga, von jemandem Erwähnung thun, ogr.-Let.; — 2) s. se, = spominjati se, sich erinnern, C., Vrt., ogr., kajk.-Valj. (Rad); — 3) s. se, = pominati se, ein Gespräch führen, C., vzhŠt.
sŕna, f. 1) das Reh; das Rehweibchen; skače kakor s.; nosi se ko srna, pa nema zrna, C.; — 2) govedje in ovčje ime, Cig., Krn, Tolm.-Erj. (Torb.), BlKr.
srnáča, f. ime kravi, kajk.-Valj. (Rad).
sȓnča, f. ime kravi, Valj. (Rad).
stopána, f. svoje ime kravi, Vas Krn-Erj. (Torb.).
súga, f. ime svinji: suga na! tako zovejo svinje, Dol., Laško (Št.)-Glas.; — prim. bav. suck, suck! suckel = junges Schwein, Levst. (Rok.).
sȗglja, f. ime svinji, C.
sūltan, m. 1) mohamedanski vladar, der Sultan; — 2) pasje ime.
svȋlan, m. ime živinčetu, BlKr.-Let.
svílava, f. ime živinčetu, BlKr.-Let.
svȋlika, f. ime kravi, kajk.-Valj. (Rad).
svȋłka, f. ime živinčetu, BlKr.
šára 2., f. 1) die Farbe, Z., Vest., Levst. (Zb. sp.); (prim. 1. šar.); — 2) ime šarasti kravi, Cig.
šárka, f. ime šarasti ovci, Z.
šȃvra, f. = 1) ime črni kravi, Levst. (Rok.); = mavra: po noči je vsaka krava šavra, BlKr.; če ni mavra, pa je šavra = ist es nicht so, so ist es anders, Npreg.-Valj. (Rad); — 2) = nerodna krava, Cig., Gor., Dol.; — psovka nerodnemu človeku, Dol., BlKr.
ščę̑r, m. ime raznim rastlinam, Erj. (Torb.); zeleno je, kakor ščer, Dornberg-Erj. (Torb. = Let. 1883, 253.); ščera dajo živini, kadar se ji voda zapira, Dol.; — der Portulak (portulaca), C.; — prim. ščir.
šę́dəm, -dma, m. der Wald, Guts.; schlagbarer Buchenwald (nam. ščedem?), Meg.-Valj. (Rad); — (tudi krajno ime na Št.; prim. ščedeti in nem. "Schonung" in "Park" iz lat. parcus, C.).
širókulja, f. 1) ovčje ime, (-klja), Kanin-Erj. (Torb.); — 2) neko jabolko, Šebrelje-Erj. (Torb.).
šklafúta, f. ovčje ime, Erj. (Torb.).
šklȃndrina, m. ime mršavemu volu, BlKr.-Let.
šǫ́ja, f. 1) der Eichelhäher (garrulus glandarius); (die Elster, Dalm.-Valj. [Rad]); — 2) kozje ime, Krn-Erj. (Torb.).
štẹ́vən, -vna, adj. 1) Zahl-: štẹ̑vnọ ime = števnik, Jan.; — 2) zählbar, Jan. (H.).
štŕka, f. 1) eine kleine Spritze, Fr.-C.; — 2) ime kravi, katera rada štrka (= bezlja), BlKr.-Let.
šȗda, f. ime kobili, kajk.-Valj. (Rad).
tȃška 1., f. 1) = tašča, Notr.; — 2) ovčje ime, Bolc-Erj. (Torb.).
tīgər, -gra, m. 1) der Tiger (felis tigris); — 2) goveje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
tīgra, f. 1) das Tigerweibchen; — 2) goveje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).
tȋvra, f. ime nekega ženskega straha, s katerim plašijo otroke, da jih pobere, ako ne bodo pridni, Avber na Krasu-Erj. (Torb.).
tovȃriš, m. 1) der Geselle, der Gefährte, der Genosse, der Kamerad, der Compagnon; — 2) der Brautführer; — 3) kozje ime, Podmelci-Erj. (Torb.).
trákana, f. kozje ime, Krn, Bača-Erj. (Torb.).
ulijȃnka, f. sinica, die Kohlmeise ("ta ptica si dela gnezda po duplih, in prav to vzraža ime, kajti (stsl.) ulij, der Bienenstock, znači uprav: die Höhlung"), Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.).
vbọ̑gajme, adv. = v Boga ime (in Gottes Namen): prositi v., um Almosen bitten, betteln; v. dati, ein Almosen geben; v. odgnati berača = odgnati ga v božjem imenu.
vẹ́dẹti, vẹ́m, vb. impf. 1) wissen; vẹdę́, vẹdèč, wissentlich; vedeč ali ne vedeč, Alas.; vede, selbstverständlich, Erj. (Torb.); v. kaj, veliko v.; vedi! wisse! — v. komu, čemu ime, den Namen jemandes, einer Sache wissen, zu nennen wissen; — v. kaki reči glas, etwas verstehen, sich auskennen, Bescheid wissen, kundig sein, Cig., Jan., nk.; ta človek vsaki reči glas ve, Mik.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, wer keinen Spass versteht, soll nicht unter Leute gehen, Mik.; — v. komu katero dolgo časa, jemandem etwas lange nachtragen o. zum Vorwurfe machen, Cig.; to mu bom vedel, das will ich ihm merken, Cig.; — v. si mero, sich mäßigen: ne ve si mere, er weiß sich nicht zu mäßigen, Cig.; vedi ga Bog! der Himmel mag es wissen! vedi si ga čuk (vran, vrag)! — to se ve da, se ve da (seveda), freilich; — kdo ve kaj, überaus viel, Cig., Bohinj (Gor.); ni kdo ve kako bogat, er ist nicht gar so reich, jvzhŠt.; — ne vẹ́di, ohne zu wissen; govoriš ne vedi kaj, du sprichst ohne zu wissen, was du sprichst, Dol.-Levst. (Sl. Spr.); gre sam ne vedi kam, Vrt.; — 2) vem = saj, ja, doch, ogr.-C., Dol.; vem sem mu dal, ich habe ihm ja gegeben, Mik.; vem razumete, ihr versteht ja, C.; vem si bolan, C.; vem si moj, du bist ja mein, C.; vem nisi neumen, du bist doch nicht dumm, Dol.; — vem — ali, zwar — aber, ogr.-C.
vesę́łka, f. kravje ime, Kr.-Valj. (Rad).
vída, f. goveje ime, Tolm.-Erj. (Torb.); ime kobili, kajk.-Valj. (Rad).
vȋdra, f. 1) die Fischotter (lutra vulgaris); — 2) kozje ime, Erj. (Torb.).
vránka 1., f. 1) kozje ime, Erj. (Torb.); — 2) neka hruška, Ip.-Erj. (Torb.); — 3) der scharfe Hahnenfuß (ranunculus acer), C., SlGor.-Erj. (Torb.).
vrẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. 1) einschneiden; v. ime v drevesno skorjo; eingravieren: v. črko v kamen; — 2) mit einer Gravierung versehen: vrezan kamen, eine Gemme, Zv.
vzdẹ́ti, vzdẹ̑m, vzdẹ́nem, vb. pf. = 3. zdeti: v. komu ime, jemandem einen Namen geben, beilegen, Levst. (LjZv.); v. komu priimek, jemandem einen Spottnamen geben, Lašče-Erj. (Torb.).
začečkáti, -ȃm, vb. pf. 1) mit Kritzeleien, Klecksen verdecken, verkritzeln, Cig.; — 2) hineinklecksen: z. kaj v knjigo, Cig.; svoje ime pod kaj z. (unterschmieren), Cig.; — 3) durch Kritzeln verbrauchen, verklecksen: dokaj črnila z., Cig.
začŕkati 2., -čȓkam, vb. pf. 1) aufzeichnen, anmerken, notieren, Cig.; prerokovanje v bukve z., Škrinj.; — 2) (zeichnend) entwerfen, Meg.; — hinkritzeln: z. svoje ime, LjZv.
začŕkniti 2., -čȓknem, vb. pf. hinzeichnen: z. ime na zemljevid, SlN.
zȃješ, m. kozje ime, Baška dol.-Erj. (Torb.).
zȃjka, f. 1) die Häsin; — kozje ime, Krn, Podmelci-Erj. (Torb.); — 2) der Rapunzel (campanula rapunculus), Cig., Tuš. (B.); (phyteuma pauciflorum), Medv. (Rok.).
(zȃł), zȃli, zála, adj. 1) böse, ogr.-Mik.; arg: zali hudič, Trub.; imel je zalega jetnika, kateremu je bilo ime Barabbas, Schönl.; groß: velik ali zali tat, Dict.; zale globočine, Schönl.; — zala škoda, ("der leidige Erbschade"), zali tatje, ("rechte Erzdiebe"), Krelj; — 2) stattlich: zal' voz sena; ima zalo živino; krava ima zalo vime, Gor.; — hübsch: zal' fant, zalo dekle; elegant, Cig. (T.); — zalo se mu zdi, er findet seine Freude daran, Polj.; — = priden, DSv.; zdaj si pa že zal; jetzt bist du schon brav, (tako se otroku reče), Polj.; — 3) lauter: iz zale nevoščljivosti, aus purem Neide, M.; zali norci, zali dereči volcje, lauter Narren, lauter reißende Wölfe, M.; (nedoločna oblika se nav. ne rabi).
zapísati, -šem, vb. pf. aufschreiben, zu Papier bringen; z. svoje ime; z. besede govornikove; — vormerken; z. si kaj; — einschreiben, eintragen; z. kaj v knjigo, v račun, med stroške, v imenik; z. kaj komu na korist, v imetek, etwas jemandem gut schreiben, Cig.; v šolo koga z. dati; v vojake se z., sich anwerben lassen, Cig.; — z. kaj, etwas zu Protokoll nehmen, z. dati, zu Protokoll geben, Cig.; — verschreiben, schriftlich vermachen, legieren; hišo komu z.; z. se komu, sich einem verschreiben; hudiču se z.; — verschreiben, ordinieren: bolniku kako zdravilo z.
zaslovẹ́ti, -ím, vb. pf. anfangen gerühmt zu werden, berühmt, bekannt werden; zaslovelo je njegovo ime po vsej deželi.
zbórən, -rna, adj. 1) die Versammlung betreffend, zur Versammlung gehörig, Versammlungs-, Collegial-, Cig., Jan., nk.; zbǫ̑rni zapisnik, zborni sluga, Cig., nk.; — 2) Chor-: zborno petje, der Choralgesang, Jan.; — 3) collectiv, Cig., Jan.; zborno ime, der Sammelname (nomen collectivum), Cig., Jan., Cig. (T.).
zdẹ́ti 3., zdẹ̑m, zdẹ́nem, vb. pf. beilegen: ime z., einen Namen beilegen, Habd.-Mik., Cig., Krelj-M.; Jezus Simonu ime zde ("izdei"), Trub.; priimek z. vasi, Levst. (Zb. sp.); — einen Schimpfnamen, Spitznamen geben: zdeli so mu plešec, Cig.; ptičar so mu zdeli, Cig.; Turki jim zdenejo "raja", Navr. (Let.); zdeli so, da je bila ondi rimska naselbina, Navr. (Let.); — (nam. vzdeti).
zdẹ́vati 3., -vam, (-vljem), vb. impf. ad 3. zdeti; beilegen, Dict.; z. komu vsakršna grda imena, Cig.; isto ime so zdevali tudi čarovnicam, LjZv.; z. komu cucek, jemanden "Hund" heißen, C.; — (nam. vzd-).
zeléna 1., f. kozje ime, Krn-Erj. (Torb.).
zelę́nščica, f. kozje ime, Krn-Erj. (Torb.).
zijȃt, f. der Abgrund, Z.; (Zijati, krajno ime, Prim.-Erj. [Torb.]).
ziráš, m. kozje ime, Podmelci-Erj. (Torb.).
zlȃtka, f. ovčje ime, Erj. (Torb.); — = (kuna) zlatica, Jan. (H.).
zǫ̑baš, m. kozje ime, Baška dol.-Erj. (Torb.).
zréči 2., zréčem, vb. pf. = (v)zdeti: kako ime komu z., Svet. (Rok.); ptičar so mu zrekli, man hat ihm den Beinamen eines Vogelstellers gegeben, Cig.; — (nam. vzr-).
zvaníkəlj, -klja, m. die Fetthenne (sedum telephium), Cig.; — prim. nem. ime rastline: Sanikel (sanicula).
zvésti, zvédem, vb. pf. 1) durch Verkauf anbringen, verkaufen, Dict., C., Mik., Svet. (Rok.); svoje blago drago z., Trub.; komaj sem kravo zvedel, Ravn.-M.; veliko blaga z., Jurč.; dvesto veder vina z., LjZv.; — anbringen: hčere z., LjZv.; wegschaffen, loswerden, Meg., Dict.; — (z. se, ein gutes Geschäft abgeben, GBrda); — 2) auf etwas zurückführen, reducieren, Cig. (T.); vsi barvni občutki se dade z. na tri glavne občutke, Žnid.; na isto ime z., auf gleiche Benennung bringen (math.), Cig. (T.).
zvẹ́zda, f. 1) der Stern; jutrna, večerna z.; severna z., der Polarstern, Cig.; lasata z. = repatica, Meg.-Dict.; zvezde svetijo, die Sterne leuchten; zvezda se je utrnila, es fiel eine Lichtschnuppe; (= se je potočila, Jan.); — v zvezde kovati koga, jemanden bis zu den Sternen erheben, Cig., nk.; (hs.); — eine Blässe an der Stirn einer Kuh, Cig.; — Name einer mit einer Blässe an der Stirn gezeichneten Kuh, Cig.; — kozje ime, Podmelci-Erj. (Torb.); — 2) der Augenstern, Dol.-Z., C.; — 3) das Fettauge auf der Brühe, C.; — 4) morska z., der Seestern (asterias), C., Erj. (Ž.).
žȋgra, f. 1) der Holzzunder, Ip.-Mik.; — 2) kozje ime, Kanin-Erj. (Torb.).
živȃra, f. kozje ime, Baška dol.-Erj. (Torb.).
žlendráti, -ȃm, vb. impf. 1) verwirren: niti ž., Gor.; — 2) stammeln: vi ste komaj znali božje ime žlendrati, Jap. (Prid.); — schwätzen, albern sprechen, C.
žúža 2., f. 1) eine langsame, langweilige Person, Cig., C.; (žuža-maža, der Zögerer, Cig.); — 2) ime kobili, kajk.-Valj. (Rad).
žȗžka, f. ime črni ovci, Kanin, Podmelci-Erj. (Torb.).