Tiskanje

Adonija(s) -sa/-ja m osebno lastno ime Adonija: trye ſynoui Dauidaui ſo bily vbyti; Ammon, Abſſolon, inu adonia im. ed. ǀ teh trobentariou Firsht Adonias im. ed., ſe sazhudi ǀ s' beſſedamy Firshta Adoniasa rod. ed. ǀ leta nej hotel Salamona sa krajla ſposnati, temuzh Adonia tož. ed. ǀ Salamon pak je bil sapovedal Adonia tož. ed. vubiti Adoníja, Davidov sin, ki se je neuspešno potegoval za prestolonasledstvo in bil zato ubit (SP 1 Kr 1,8).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Adrian(us) -na m osebno lastno ime 1. Hadrijan: ta Vuzheni Philoſophus Secundus, kateriga je uprashal Ceſſar Adrianus im. ed. ǀ kakor ga je imenoval Papesh Adrianus im. ed. ǀ kar je djal Dionyſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. ǀ sakaj zhe Dionyſius Caſſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. je djal ǀ Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel od Adriana rod. ed. ǀ nikar li vènim Meſti kakor Adriana tož. ed., ampak po celli Europi 2. Adrijan: Adrianus im. ed. s' velikem veſſeljam, inu troſtam je poshlushal ǀ Gospud Adrian im. ed. grè damu ǀ sapovei Ceſſar, de imaio Roke, inu noge Adrianu daj. ed. odſekat 1. Públij Élij Hádrijan, lat. Publius Aelius Hadrianus (117–138), rimski cesar, Trajanov posinovljenec in naslednik 2. Eden šestih papežev z imenom Hádrijan 3. Sv. Adriján, lat. Hadrianus, mučen pribl. 305 v Nikomedeji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Afrika -e ž zemljepisno lastno ime Afrika: Nej ſe li shtima, inu huali Affrica im. ed. s' Auguſtinam ǀ S. Shimon pak gre v' AEgypt, v' Affrico tož. ed., inu Britanio ǀ ludje v' Meſapotamy, v' Araby, v' Affriki mest. ed., v' Britany, inu v' Pershy ſo veliko potrebo imeli ǀ V' tem lejti 1484 v' Affrichi mest. ed. Mišljeno je področje rimske province Afrika v današnji Tuniziji in Libiji, lat. Africa.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Agape ž osebno lastno ime Agapa: Ta greshna shena Agape im. ed. v'Fransko deshelo je bila perpelala Elipidiuſa de taiſti folk bi ſapelal (V, 67) Verjetno je mišljena Agápa, žena in privrženka heretika Prisciliana; → Priscilianus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Agapita -e ž osebno lastno ime Agapita: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … kmeteze S. Agapito tož. ed. (II, 194 s.) Dostopna literatura ne navaja nobene svetnice s tem imenom in nobene zavetnice kmetic s podobnim.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Agar -e in nepreg. ž osebno lastno ime Hagara: Kakor tudi je shluſila ta reuna shena Agar im. ed., inu nje ſyn Ismael ǀ tej reuni sheni Agar daj. ed. ǀ pokasal ta frishni ſtudeniz tej sapusheni Agar daj. ed. ǀ Ali Angel ſapovej Agari daj. ed., de ima ſupet verniti v' Abramovo hisho ǀ kadar ſara ſe je toshila zhes ſvojo Deklo Agar tož. ed. Hagára, lat. V Agar, Sarina dekla, ki je Abrahamu rodila Izmaela (SP 1 Mz 16,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Agata -e ž osebno lastno ime Agata: Is klejsh ſe spoſna S. Agatha im. ed. ǀ Na dan S. Agathe rod. ed. Divize ǀ ſo bily prishli ſnubit ſveto Agatho tož. ed. Sv. Agata, devica, mučena v Catanii med 249 in 251

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Ahan -a m osebno lastno ime Ahan: Ti, ti ta tatinski Achan im. ed., kateri kar moresh ukradesh ǀ tatinski kakor Achan im. ed. ǀ ta je bil en tat, kakor Ackan im. ed. ǀ od tiga folsh Preroka Balama: od Achana rod. ed. Ahán, Karmijev sin, ki je ukradel predmete zakletve in bil zato skupaj s svojo družino in živino kamenjan (SP Joz 7,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Ahior m osebno lastno ime Ahior: Letu ie skuſil Achior im. ed., ſakaj ie reſnizo Holofernuſu govuril, ga ie bil ſapovedal s' shtriki kakor eniga tatu ſveſat (II, 398) Ahiór, poveljnik vseh Amonovih sinov, ki je Holofernu svetoval, naj ne napade Izraelcev, ta pa ga je dal zvezati in odpeljati k Izraelcem (SP Jdt 5,5).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Akvila. krajšava (?) osebno lastno ime Akvilan (?): Taku bere Aquila. im. ed. (IV, 217) Ker je zapis na koncu povedi, ni mogoče z gotovostjo izključiti možnosti, da ni krajšava, da je mišljen teolog in škof Péter Akvílski (umrl 1361); → Akvilanus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Akvilinus -na m osebno lastno ime Akvilinij: Aquilinus im. ed. Ajdouski Rihter je bil sapovedal S. Floriana ſueſaniga k' ſebi perpelat (III, 272) ǀ Dokler Aquilinus im. ed. je vidil de skuſi obeno martro nej mogal lozhit S. Floriana od lubesni Boshje (III, 273) ǀ je v' rokah Aquilina rod. ed. puſtil (III, 274) Akvilínij, državni namestnik v Noriku, ki je okrog 304 na ukaz cesarja Dioklecijana iskal in mučil kristjane, med njimi tudi sv. Florijana, ki je bil tedaj vojaški uradnik pri posadki v Lavriaku, danes nem. Lorch, vzhodno od Linza.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Akvino zemljepisno lastno ime de Akvino cit. pril. osebno lastno ime Akvinski: Inu s. Thomas de Aquino samerka (I/1, 102) ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Dominicarny s' Thomasam De Aquino (III, 200) ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Thomas de Aquino (III, 428) Aquino, mestece v južni Italiji med Rimom in Neapljem, po katerem se je imenovala plemiška družina sv. Tomaža Akvinskega; → Tomaž 2., → Akvinas, → Akvinates.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

akvisgranensis cit. prid. aachenski: kaj vam sapovej Concilium Aquisgranænſe im. ed. s (IV, 36) V Aachnu sta bila koncila 798 in 816–819 ter shizmatični 1166; → Akvisgrana, → grangresis.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alabaster m 1. alabaster: roke Kakor te belle Narciſse, shnable Kakor erdezhe Koraude, vaſhe truplu Kakor ta belli Alabaster im. ed. (I/2, 19) 2. posoda za mazilo: je perneſla en alabaſter tož. ed. shlahtniga maſila (III, 372) ← lat. alabaster ← gr. ἀλάβαστρος ‛alabaster’ in ‛(iz alabastra narejena) posoda za mazilo’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Alba Reale -e -e ž zemljepisno lastno ime Székesfehérvár: Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah, v' Albi Reali mest. ed., v' Sigeti, v' Caniſſi, v' Peter Varadini (IV, 171) Alba Reale je it. ime mesta Székesfehérvár med Budimpešto in Blatnim jezerom, v katerem je bila do 1301 rezidenca madž. kraljev.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Alciatus m osebno lastno ime Alcijat: kakor od Shtorkil pishe Alciatus im. ed. (I/1, 175) ǀ sa tiga volo ſo vſy dolshni petelina zhaſtiti, kakor je sapiſſanu puſtil ta Vuzheni Alciotus im. ed. (IV, 343) Andrêj Alciját, it. Andrea Alciati (1492–1550), pisec pravnih, zgodovinskih in literarnih knjig

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Alcid -a m osebno lastno ime Alkeid, tj. Herakles: Od tot Poëti, de bi dali ſposnati to nepremagano muzh tiga ſerzhniga Alcida rod. ed., ſo njega malali s' Leuvio kosho, de bi dali ſaſtopit, de on je poſtaulen v' shtivejne teh Bogou (III, 102) Gr. bajeslovni junak Hêrakles, gr. Ἡρακλῆς, simbol moči in možatosti, se je po starem očetu Alkaju imenoval tudi Alkeíd, gr. Ἀλκείδης, lat. Alcides; → Herkules 1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Aleksandrinus -na m osebno lastno ime 1. Aleksandrinec: KaKor pravi Clemens Alexandrinus im. ed. ǀ ſim perſilem saupyti s' Suetem Clemenam Alexandrinam or. ed. 2. Aleksandrijski: Philo Alexandrinus im. ed. ǀ S. Cirillus Alexandrinus im. ed. je hotel rezhi ǀ Sveti Cyrillus Alexandrinus im. ed. je djal 1. Klêmen Aleksandrínec (160–216), krščanski filozof, ustanovitelj aleksandrijske teološke šole 2. Fílon Aleksandríjski (30 pr. Kr.–50 po Kr.), mislec, ki je skušal s pomočjo alegorij in mistike spojiti židovsko teologijo in gr. filozofijo. 3. Sv. Ciríl Aleksandríjski (umrl 444), cerkveni učitelj, patriarh

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Alensis m osebno lastno ime iz Halesa: Alexander Alenſis im. ed. govorj (II, 234) Aleksánder iz Halesa, srlat. Alexander Alensis (umrl 1245), sholastični filozof in teolog, frančiškan; → Ales.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Ales(ij) -sa m osebno lastno ime Aleš: S. Aleſſ im. ed. je bil v' Rimi rojen ǀ kakor naſh S. Aleſsi im. ed. ǀ pred ſmertio S. Aleſſa rod. ed. ǀ Oh velika, inu neperglihana pokorszhina S. Alſſa rod. ed. ǀ S. Aleſſu daj. ed. pak je sapovedal ǀ inu ga petlerju Aleſſu daj. ed. neſla ǀ glaſs is Nebeſs, kateri k' Aleſſi daj. ed. pravi ǀ vſy bote S. Aleſſa tož. ed. zhaſtili ǀ s' S. Aleſſam or. ed. Sv. Alêš, lat. Alexius, sin rimskega senatorja Evfemijana, je 17 let živel med berači v Edesi in umrl nepoznan v hiši svojega očeta med 402 in 417; → Aleksius.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

alfa -e ž alfa v metaforičnem pomenu začetek: G. Bug, kakor ſtuarnik je. Alpha im. ed., inu Omega (II, 284) ← gr. ἄλφα ‛alfa, prva črka alfabeta’; prim. SP Raz 1,8: Jaz sem Álfa in Ómega, govori GOSPOD Bog; Raz 21,6: Jaz sem Álfa in Ómega, začetek in konec.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Alkibiades m osebno lastno ime Alkibiad: Alcibiades im. ed. eno cello deshelo je bil v'goſtie povàbil, inu vſim obilnu dall pyti, inu jèſti (I/2, 67) Alkibíad, gr. Ἀλκιβιάδης (451–404 pr. Kr.), atenski državnik in vojvoda, Sokratov učenec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Alkuinus m osebno lastno ime Alkuin: Alcuinus im. ed. odgovorj (II, 50) ǀ Alcuinus im. ed. pravi, de ſonze je zhaſt tiga ſvejta (III, 332) ǀ Jeſt ſi nejſim letu ſmislil, ampak B. Albinus Alcuinus im. ed., katiri je djal (V, 180) Albín Alkuín (735–804), teolog, svetovalec in učitelj Karla Velikega; → Alkimus 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Amalek -a m osebno lastno ime Amalek: Jeſt ſim samerkal, inu sraital vſe karkuli je Amalech im. ed. hudiga ſturil mojmu isvolenimu folku (V, 232) ǀ Bug je konzhal krajla Amalecha tož. ed., inu vus njegou rod (II, 111) ǀ ti pak ſi ſe shonal, inu shiviga puſtil Krajla Amaleka tož. ed. (V, 479) Amálek, Elifazov sin in poglavar v edomski deželi (SP 1 Mz 36,12)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Amasus -sa m Amat: Is Katero arznio je bil oſdravil S. Amaſus im. ed. eniga bogatiga Gospuda ǀ ta Gospud Romaricus povabi v'gostie s. Amaſa tož. ed. (I/2, 96) Sv. Amát, srlat. Amatus (565–625), soustanovitelj samostana v Remiremontu in njegov prvi opat; → Amat(us)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Amat(us) -ta m osebno lastno ime Amat: kakor ſe bere od S. Ildephonſa Toletanskiga Shkoffa. Od S. Bonitia Alvernenskiga, od S. Amata rod. ed. Senonenskiga S. Thomasha Cantuarienskiga, letem MARIA Diviza je bila perneſla Mashni gvant (IV, 315) Dostopna literatura navaja dva svetnika s tem imenom: sv. Amáta iz Remiremonta (565–625), → Amasus, in sv. Amáta iz Sittna (umrl pribl. 690). Srlat. Senonensis je sicer pridevnik iz frc. krajevnega imena Sens.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Ambrož -a m osebno lastno ime Ambrož: kakor pravi S. Ambrosh im. ed. ǀ pravi S. Ambros im. ed. ǀ S. Ambrash im. ed., de je zhaſt S. Troyze ǀ S. Amrosh im. ed. pak pravi ǀ Nikar skuſi zhebelle kakor S. Ambrosha tož. ed. ǀ vprashajte Svetiga Ambroſa tož. ed. ǀ inu tu vam ſprizhem s' S. Ambrosham or. ed. Sv. Ambróž, lat. Ambrosius (340–397), cerkveni učitelj, nadškof v Milanu, zavetnik voskarjev in čebelarjev; → Ambrosius

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Amerika -e ž zemljepisno lastno ime Amerika: leta koſſ je Aſia, leta drugi je Affrica, leta tryeti je America im. ed., inu ta zheterti je Europa. Aſia, Affrica, America im. ed. ſo Ajdouske, inu Turske vere, lety ſe vſy fardamaio (V, 496) ǀ Sim ſe bil ſauſel, kadar ſim bral, de v' Ameriki mest. ed. shene okuli urata, inu rok na mejſti koraud, inu slateh keten kazhe savite noſſio (II, 32) Celina Amêrika je pri Janezu Svetokriškem imenovana tudi → Indije in → Novi svet.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Amos -a in nepreg. m osebno lastno ime Amos: Amos im. ed. Prerok je djal ǀ Kmet je bil Amos im. ed. Prerok ǀ sagvisha nas skuſi Amoſa tož. ed. Preroka ǀ je shugal s' kuſi Amos tož. ed. Preroka ǀ Nad leto neuſmilenoſtio ſe nemorem sdershati, de bi neklagoval s' Amoſam or. ed. Prerokam Ámos, prerok (SP Am 1,1, Tob 2,6)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Amsan -a m osebno lastno ime Amasa: Ioab je bil abnera, inu amſana tož. ed. vbyl (II, 356) Amasá, Jeterjev sin, ki ga ja Absalom namesto Joaba postavil za poveljnika vojske in ki ga je po Absalomovi smrti ubil Joab (SP 2 Sam 17,25).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Ana -e ž osebno lastno ime 1. Ana: Je bila ena Prerokina Anna im. ed., Fanuelova hzhy ǀ kakor je bila Anna im. ed. Phanuela Hzhy ǀ S'kuſi poſt Anna im. ed. ie bila radovitna ratala, inu s. Preroka Samuela porodila ǀ zhaſt ima S. Anna im. ed., de je bila Babiza Synu Boshjga ǀ Visir shena, inu Hzhi ta ſveti karſht prajmeio, inu Hzheri ime Anna im. ed. poſtavio ǀ S. Anna im. ed. v' tem meſſzi Jeſſeniku je porodila Mario Divizo ǀ ſvetoſt S. Annæ rod. ed. ǀ ſe bere od Anne rod. ed. Samvelave matere ǀ Ricchardus à S. Laurentio nisku ſe perkloni S. Anni daj. ed. ǀ je bil isvolil S. Anno tož. ed. sa Matter Mariæ Divize, inu sa Babizo Synu Boshiga Chriſtusa JEſusa ǀ Visir klizhe na pomozh S. Anno tož. ed., kar prezej vejter neha ǀ Elcana je v' mej vſemij drugimi ner ble lubil Anno tož. ed. ǀ cilu Turki v' ſvoj potrebi ſo pomozh per S. Anni mest. ed. nashli ǀ s'to nasramno loterzo Anno or. ed. Boleno nezhistu je shivil 2. Hana: Iokala ſe je Anna im. ed. Tobiava shena ǀ Anna im. ed. Tobiaua shena … milu ſe je jokala 1. Ána, prerokinja, Fanuelova hči iz Aserjevega rodu (SP Lk 2,36) 2. Ána, Elkanova žena in Samuelova mati (SP 1 Sam 1,2) 3. Sv. Ána, Marijina mati (novozavezni apokrifi) 4. → Bolena 5. Hána, Tobitova žena (SP Tob 1,9)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Anaksagoras m osebno lastno ime Anaksagora: Anaxagoras im. ed. Philoſophus je djal (III, 332) ǀ Anaxagoras im. ed., kadar je bil saſtopil (IV, 412) Anakságora, gr. Ἀναξαγόρας (500–428), atenski filozof, matematik in astronom, učitelj Perikleja, Evripida in morda Sokrata; → Anasagoras

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Anaksers -a m osebno lastno ime Anaksarh: ſim bral od Philoſopha Anaxersa rod. ed., katiriga Saurashniki ſo bily vlovili, ven shelesni moshnar poſtavili, ter ſo ga taku dolgu taukli, de vſe shile, inu koſty ſo bily resbili, inu reſtaukli (IV, 474) Anaksárh iz Abdêre, gr. Ἀνάξαρχος (pribl. 380–320 pr. Kr.), filozof Demokritove smeri, ki ga je Nikokreont Ciprski dal mučiti in ubiti.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Anas -a m osebno lastno ime Hana: Sydj ta offertni Annas im. ed. s' to Judousko Gosbodo ǀ Od Annasa rod. ed. ga pelleio h' Kaiffeshu ǀ s'verta Getſemani k'Annasu daj. ed., kaifeshu, Pilatuſhu, Herodeſsu, inu ſupet Pilatuſsu ǀ ſdaj tebe pelejo k' Anasu daj. ed. Judouskimu Mashniku, de bi njemu raitingo dal od tvojga Nebeskiga vukà Hána, gr. Ἅννας, lat. V Annas, veliki duhovnik (6–15), Setijev sin, ki je tudi po preteku svoje službe ohranil naslov in velik vpliv (SP Lk 3,2).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Andrada m osebno lastno ime Andrada: Piſhe Alphonſus Andrada im. ed., de v' Shpanski deſheli je bil en shlahtni Gospud v' tem lejti 1640 (III, 503) ǀ Pishe Pater Andreas Andrada im. ed. Jeſuieter (V, 218) 1. Alónso Andráda (1590–1672), biograf in asketski pisec 2. Morda je mišljen Andréas Nunéz de Andráda, avguštinec, samotar, avtor knjige Vergel de la escritura divina (Cordoba 1600)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Andrej -a m osebno lastno ime Andrej: Is taiſtiga Meſta Bethsaida je bil S. Peter, S. Andrei im. ed., S. Filip ǀ Ribizh je bil S. Andri im. ed. ǀ S: Andri im. ed. rajsha v'Schitio ǀ po exempelnu S. Andrea rod. ed. Svete miſly v' ſerze ukoreninit puſtil ǀ NA DAN SVETIGA ANDREA rod. ed. APOSTOLA ǀ Nuzoj Vgarska Krajliza Gertrudis Krajla Andrea rod. ed. Shena bo rodila eno Hzher ǀ obernimoſe k' S. Andreu daj. ed., kateru dua cella dny je perbit na krishu viſſil ǀ je bil poklizal dva brata, Petra, inu Andrea tož. ed., katera sta bila Ribizha ǀ Videm S. Andrea tož. ed., s' Krisham v' Rokah ǀ Nikar skuſi Jagnizhe, kakor S. Andrea tož. ed. Corſina 1. Sv. Andrêj, gr. Ἀνδρέας, apostol, brat sv. Petra, umrl na križu (SP Mt 4,18) 2. sv. Andrêj Corsini (1302–73), karmeličan in škof 3. Andrêj II., ogrski kralj (1205–35), oče sv. Elizabete; → Andreas

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

angelski2 -a prid. angleški: inu ſamkaj ſe rajma tu kar pishe Rupertus olkot, de v Angelshi mest. ed. ž desheli, tulikain kobilz je bilu pershlu enkrat kadar vſhe shitu je bilu ſdrelu (II, 41) V zapisu Angelshi je verjetno pogosta zamenjava črke k s h, prim. tako tudi S. Thomash Angelshi Dohtar (I/1, 42), namesto Angelski; → angelendarski, → engelendarski. Možno bi bilo tudi domnevanje tiskarske napake namesto Angles(h)ki in branje angleški.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Anibal -a m osebno lastno ime Hanibal: ble vſmilen je bil Anibal im. ed. Cartaginerski ǀ So Kakor Annibal im. ed., Kateri je vezhkrat vidil, de taisti ſloni ſo pobili njega lastne sholnerje ǀ ob zhaſsu tiga ſerzhniga Generala Anibala rod. ed. Hánibal, lat. Hannibal (246–183 pr. Kr.), kartažanski vojskovodja, osvojil vzhodno Španijo, premagal Rimljane pri Ticinu in ob Trebiji, prišel 211 pr. Kr. pred Rim in bil 202 pr. Kr. pri Zami premagan.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

anno (Christi) cit. prisl. v letu (gospodovem): v'tem Mesti Taranto, anno 1531 (I/1, 87) ǀ Pishe Luca Vuadingus anno Chriſti 1318 (IV, 99) ← lat. annō ‛v letu, leta’, abl. od annus ‛leto’ (in rod. od Christus ‛Kristus’)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

antikrist -a m antikrist: Antechriſt im. ed. bo vſe shaze tiga ſveta nashal (II, 409 s.) ǀ ta hudizhau Antechriſt im. ed., inu njegovi tovarshi bodò veliku ludij ſapelali (V, 2) ǀ ob zhaſſu tiga Antichriſta rod. ed. (IV, 3) ← srlat. Antichristus ← gr. Αντιχρίστος ‛kdor taji, da je Jezus mesija in da je telesno prišel na svet kot odrešenik’ (SP 1 Jn 1,18)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Antoninus -na m osebno lastno ime Antonin: enkrat S. Antoninus im. ed. Florentinski skoff ie memu ene hishe shal ǀ kadar Antoninus im. ed., inu Brutus Rimska Firshta na semli ſta ſe vojskovala ǀ Antoninu daj. ed. Ceſsarju Dohtary, ali Arzati ſo bily saudali h' shlushbi Commoda, de bi leta Ceſsar ratal 1. Sv. Antonín Pierozzi (1389–1459), škof v Firencah in teološki pisec 2. Márk Avrélij Antonín, lat. Marcus Aurelius Antoninus, rimski cesar (161–180) in pisec 3. → Anton 4. V drugem zapisu je Antoninus tiskarska napaka namesto Antonius, → Antonius 1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Apolo -a in nepreg. m osebno lastno ime Apolon: Bug Apollo im. ed. slednimu zhloveku je dal karkuli je niega proſsil ǀ ena kambra pak je bila, Appolo im. ed. imenovana ǀ Apollo im. ed. pak bi djal, de tu nar potrebnishi, inu zhestitishi je dobru suojmu blishnimu sturiti ǀ nehualite vashiga Boga Apolla rod./tož. ed. ǀ Tempel Boga Apollo rod. ed. je imel ſtu urat ǀ gre … Bogu Apollu daj. ed. offruati ǀ vprasha Apolla tož. ed. in Appoline cit. abl. v Apolonovi sobi: samerkajte kaj Plutarcus pishe od krajla Luculla, de leta krajl v' ſvoim duoru je imel ene gvishne kambre, v' katerih je goſtarje raunal ſvojm Priatelnom, ter uſaka kambra je imela ſvoje laſtnu imè, inu na leteh kambrah je bilu sapiſſanu kulikajn riht ſe ima perpravit, kadar v' taiſti kambri ſe imà jeſti; ena kambra pak je bila, Appolo imenovana, kadar krajl je djal jeſt hozhem jejſti v' tej, ali uni kambri, taku kuhary ſo vshe vejdli kulikajn riht imajo perpravit, kadar pak je djal, de bò jedil in Appoline, takrat vſe kar ſo snali, inu samogli, ſo perpravili, sakaj in Appoline je goſtil te ner lubshi priatele ǀ G. Bug ga je goſtil in Appoline Apólon, gr. Ἀπόλλων, lat. Apollō, bog prerokb, pesništva, umetnosti, dneva in sonca

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

aragonski prid. aragonski: Inu raunu leta lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski im. ed. m krajl Alphonſus tem Sakonskem Aragónija je bila od 1035 samostojno kraljestvo, v 12. stol. združeno s katalonskim in po 1469 s Kastilijo. Danes je to področje, ki obsega province Zaragoza, Huesca in Turnel, del Španije.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Aram m osebno lastno ime Aram, Ram: de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham, Iſaak … Aram im. ed. (II, 49) Áram, Semov sin, rodovni oče Aramejcev, severozahodnih Semitov, in eden Jezusovih prednikov (SP 1 Mz 10,22), v Novi zavezi Ram (SP Mt 1,3)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Arator m osebno lastno ime Arator: Ojlika je bila vſelej ſpomin te lubeſni inu myru, kakor Arator im. ed. je ſapiſſanu puſtil (II, 162) Arátor (6. stol.), rojen v Liguriji, krščanski pesnik, jurist in zgodovinar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Argonavtika -e ž stvarno lastno ime Argonavtika: Poëti nej ſo mogli prehualit ta hrib Parnaſſus, rekozh, de Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane … Flaccus ſvojo Argonautico tož. ed. (IV, 310) Mišljeno je nedokončano delo v osmih knjigah z naslovom Argonávtika, ki ga je napisal rimski pisec Valerij Flak med 70 in 95.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Arhimedes m osebno lastno ime Arhimed: Archimedes im. ed. je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij svesdamij, inu Planèti (I/1, 117) Arhiméd, gr. Ἀρχιμήδης (287–212 pr. Kr.), gr. matematik, fizik in astronom iz Sirakuz

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Ariabarcenis nepreg. m osebno lastno ime Ariobarcan: Veliko gvishnu lubesan je bil iskasal krajl Ariabarcenis im. ed. pruti ſvojmu Synu (IV, 447) ǀ zhe Syn Krajla Ariabarcenis rod. ed. ſe je jokal (IV, 447) Ariobarcán, satrap Artakserksa II. in od 368 pr. Kr. pontski kralj (umrl 336 pr. Kr.); → Ariabarcanus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Ariadna -e ž osebno lastno ime Ariadna: Ariadna im. ed. pak nej hotela tiga Shenina ǀ Ariadna im. ed. nej hotela Boga Bacuſa ǀ lepo Dekelzo Ariadno tož. ed. ſo hoteli Bacuſu sa Neveſto dati Ariádna, gr. Ἀριάδνη, hči kralja Minosa na Kreti, ki je Tezeju pomagala ubiti Minotavra in priti iz labirinta. Postala je Dionizova, tj. Bakhova žena in bila povišana med zvezde.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Ariamna -e ž osebno lastno ime Ariadna: ſe bere od Marciana kateri je bil vſel Pulcherio Ceſſarizo, Annaſtaſius Ariamno tož. ed. (III, 207) Ariádna, hči in prestolonaslednica vzhodnorimskega cesarja Leona I. (457–74)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Arias m osebno lastno ime Arij: kakor arias im. ed. Montanus piſse (II, 584) Bl. Árij Montán, srlat. Arius Montanus (1527–98), špan. razlagalec Svetega pisma in orientalist

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Armandus m osebno lastno ime Armand: Armandus im. ed. saſtopi te dushe v' vizah (V, 633) Verjetno je mišljen Armánd, frc. Jean-Armand le Bouthillier de Rancé (1626–1700), opat in reformator samostana Notre Dame de la Trappe v Normandiji.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Armenija -e ž zemljepisno lastno ime Armenija: ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie rod. ed. ǀ S: Ierni grè v'Armenio tož. ed., kir ty nar hudobnishi ludje ſo prebivali ǀ Ta Krajl je regeral v'Armenij mest. ed. Arménija, dežela med Malo Azijo, Kavkazom in Perzijo, v 9.–10. stol. samostojno kraljestvo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

asijanski -a prid. asiški: inu do par naſiga ſe je bil slekil pred Shkoffam Aſſianskem daj. ed. m (III, 512) Navedek se nanaša na dogodek marca ali aprila 1206, ko se je sv. Frančišek Asiški na trgu pred asiško stolnico vpričo škofa javno odpovedal vsem pravicam do dediščine po očetu in mu celo vrnil obleko; → Asizi.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Asizi zemljepisno lastno ime Assisi: Kadar pet taushent na enkrat yh je bilu v'tu Meſtu Aſsiſi im. ed. prishlu (I/2, 72) ǀ S. Clara je bila Hzhi eniga shlahtniga, inu bogatiga Gospuda v' lashki deſheli v' tem meſti Aſſiſi im. ed. (III, 415) Assisi, mesto v it. pokrajini Peruggia, rojstni kraj sv. Frančiška Asiškega in sv. Klare

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

astrologus -ga m astrolog, tj. kdor se ukvarja s prerokovanjem iz zvezd in astronom, zvezdoslovec: en Astrologus im. ed. je njemu prerokoval ǀ Aſtrologus im. ed. oblubi, de s'njega kunshtjo hitru bode povedal gdu ſo taisti kateri kradejo ǀ dokler je velike zhuda od tiga Aſtrologa rod. ed. shlishal ǀ ſe ſupet pruti Astrologu daj. ed. toshi, alj leta ga potroshta ǀ Letiga Aſtrologa tož. ed. s' Vgerske deshele je bil poklizal k' ſebi Hermanus Loterinski Firsht ǀ Videm eniga Astrologa tož. ed. kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda, Bukve prebera, inu glavo ſi lomi s'shtuderajnam ǀ urshoh te shkodlive urozhine pravio Aſtrologi im. mn., de je, dokler ſonze ſe najde v' tem Nebeſkem ſnaminu tiga leva ǀ Aſtrologij im. mn. pak pravio, de pride od ſveſde, pod katero zhlovek je roien ǀ Ariſtoteles firsht vſyh Philoſophu, inu aſtrologu rod. mn. ǀ Nej treba tebi hodit k'Aſtrologam daj. mn., ali k'Prerokom, de bi tebi pouedali tvojo ſrezho, ali neſrezho ǀ ſatoraj ſta bila Aſtrologe tož. mn. poklizala ← lat. astrologus ← gr. ἀστρολόγος ‛zvezdoslovec’, mlajše ‛astrolog’; → zvezdar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Asurus -a m osebno lastno ime Ašhur: Halaa Shena Aſſuruſa rod. ed. s' veliko martro … je bila porodila eniga Synu, ter mu je bila vſdela Jabes (IV, 382) Ašhúr, lat. V Ashur, Helin mož in Jabecov oče (SP 1 Krn 2,24)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Atilius -a m osebno lastno ime Atilij: Attilius im. ed. v' veliko bolezhino, inu martro je bil umerl ǀ Plato huali Marca Attiliuſa tož. ed. ǀ Cartagenenski folk ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes ſvojga Firshta Attiliuſa tož. ed. ſo bily en ſod puſtili ſturiti, kateri od ſnotrei je bil poln bodezhih shpiz, v' taiſtiga ſo bily Attiliuſa tož. ed. sa bily, inu ta ſod ſo po plazu valali Verjetno je mišljen Atílij Régul, lat. Atilius Regulus, rimski vojskovodja, ki so ga leta 255 porazili in zajeli Kartažani in o katerega usodi v kartažanskih rokah so krožile številne legende.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

atleta m atlet: Theagines Aletà im. ed. eniga celiga vola na enkrat je ſnedil (IV, 292) Tako razumevanje zapisa (← lat. athlēta ← gr. ἀϑλητής ‛borilec, tekmovalec, atlet’) temelji na vsebini in na sobesedilu, saj se v nadaljevanju omenja slavni atlet Milon iz Krotona. Manj verjetno je treba zapis pojmovati z odvečnim A kot zaimek → leta. Naglasno znamenje ne govori nujno za slednjo možnost, ker se v zaimku zapisuje zelo redko.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Avgusta ž zemljepisno lastno ime Augsburg: Kaj bi rekal Ceſſar Carolus. V. kateri 1530. v'tem Meſti Auguſta im. ed. ie bil ſapovedal. Blaſphemantes Sanctiſſimum Nomen Domini. Linguæ ad minimum perforatione, vel etiam abſciſſione, pro iniuriæ diuinæ grauitate caſtigandos eſſe, mandamus (II, 304) Augsburg, lat. Augusta Vindelicorum, švabsko, danes bav. mesto, v katerem je Karel V. 25. junija 1530 objavil izpoved protestantske vere, kot jo je njemu in državnemu zboru predložil Melanchthon.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Avicena -a m osebno lastno ime Avicena: Sturimo vſe kar vuzhi Gallenus, Hipocrates, Auicenna im. ed., Euſculapius, inu vſy Arzati, inu Dohtary (V, 542) ǀ Avicenna tož. ed. Firshta teh Arzatou s' ſtrupam en drugi Arzat ga je bil vumuril (II, 355) Avicéna, srlat. Avicenna, arab. Ibn Sina (980–1037), arab. zdravnik in filozof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Baal -a in nepreg. m osebno lastno ime Baal: So molili Boga, inu tudi Malika Baala tož. ed. (V, 512) ǀ sa urati tiga Tempelna ludje ſo molili tiga Malika Baal tož. ed. (V, 116) Báal, zahodnosemitski bog

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Babilon -a m zemljepisno lastno ime Babilon: Sdaj aku shelite ſpoſnati gdu je is Jeruſalema, ali pak is Bobylona rod. ed. poshlushajte kaj s' en jeſik govori ǀ V' Babiloni mest. ed. tudi ta dua Sveta Apoſtela veliko lubesan ſta iskasala ǀ en krajl v' Babyloni mest. ed. je bil ſturil poklizat vſe karshenike Bábilon, mesto ob Evfratu, prestolnica Babilonije. Zapisa mestniške oblike sta dvoumna in lahko spadata k → Babilonija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Bakhus -a m osebno lastno ime Bakh: de bi Bachus im. ed. vſaku lejtu kje dol en ſod ſlatkiga vina perpelal ǀ pild tiga Boga Saturna, Iupitra, Bachuſa rod. ed., Vulcana ǀ Prepovedal je Bachuſu daj. ed. offer tiga pijanſtua, inu poshreshnoſti ǀ Dekelzo Ariadno ſo hoteli Bacuſu daj. ed. sa Neveſto dati ǀ Oshtery sò molili Bacuſa tož. ed. ǀ ſo molili sa ſvojga Boga tiga poshreshniga, pianiga, inu nesramniga Boga Bachuſa tož. ed. Bákh, lat. Bacchus, Βάκχος, po izvoru traški bog bujne rasti, trte in vina

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Balaam -a m osebno lastno ime Bileam: Ti Balaam im. ed. ſi en velik norz, shivish kakor en hudizh ǀ edn pravi, de Balam im. ed. je bil ſlep ǀ od tiga folsh Preroka Balama rod. ed. ǀ Angeli nej ſo puſtili Balaamu daj. ed., de bi prekolnil ta isvoleni Boshj folk ǀ rekozh k'Balaamu daj. ed. ǀ bom lete ludij perglihal timu folsh Preroku Balamu daj. ed. ǀ je bil preſtrashil Balaama tož. ed. folsh Preroka ǀ je govorila s'Balamam or. ed. Bileám, lat. V Balaam, mož, kateremu je moabski kralj Balak ukazal, naj prekolne Izraelce, po božjem naročilu pa jih je moral blagosloviti (SP 4 Mz 22,5). Bileám se na drugih mestih SP pojavlja kot zapeljevalec Izraelcev (npr. SP 4 Mz 31,8) in kot tip učitelja krivega nauka (SP Raz 2,14).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Barcefa m osebno lastno ime Bar Cefa: Slaſti pak pravi Mojſſes Barcefa im. ed., de Shena pomaga Moshu v'Nebeſſa priti (V, 60) Bár Céfa (813–903), pisec, menih in kasneje škof v Bet Ramanu, Bet Kionaji in v Mosulu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Barlaam -a m osebno lastno ime Barlaam: Barlaam im. ed. odgovorj (IV, 410) ǀ kadar ta mladi Joſephat je vidil S. Barlaama tož. ed. (IV, 410) Bárlaam, oseba iz srednjeveškega romana Barlaam in Jozafat, ki opisuje, kako je puščavnik Barlaam pridobil indijskega princa Jozafata za krščansko vero.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Baruh -a m osebno lastno ime Baruh: Baruch im. ed. Prerok govorij od ſveſd poprei, kakor ſo bile ſtvarjene ǀ kakor pravi Baruh im. ed. ǀ inu s' Prerokam Barukam or. ed. djala Báruh, pomočnik in tovariš preroka Jeremije (SP Jer 32,12, Bar 1,2)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Batildis ž osebno lastno ime Batilda: takorshne dekle ſo bile S. Julia, S. Lubetia, inu S. Bathildis im. ed. (V, 44) Sv. Batílda, žena frc. kralja Ludvika II. in mati Hlotarja III. (umrla pribl. 600)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Bazilius -a/-ija m osebno lastno ime Bazilij: kar naſs vuzhi S: Baſilius im. ed. rekozh ǀ s. Basilius im. ed. nam da sastopit ǀ Alexander Ceſſarja Baſiliuſa rod. ed. Syn ǀ po beſſedah S. Baſiliuſa rod. ed. ǀ poshluſhajte S. Baſiluſa tož. ed. ǀ inu S. Baſilia tož. ed. s' meram puſtj ǀ Grætia s' Baſiliuſam or. ed. 1. Sv. Bazílij (330–379), cerkveni učitelj in pisec, škof v Cezareji v Mali Aziji 2. Bazílij, oče cesarja Aleksandra

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Beda -a m osebno lastno ime Beda: Poshlushajte tudi kaj pravi Beda im. ed. ǀ od kateriga pishe ta zhastiti Beda im. ed. ǀ Venerabilis Beda im. ed. pishe ǀ morem poterdit s' tem zhaſtitim Bedam or. ed. Sv. Béda Častitljívi, srlat. Beda Venerabilis (674–735), agl. menih, pisec in cerkveni učitelj je bil za svetnika razglašen šele 1899, zato pred njegovim imenom ni predimka → s.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Belarminus m osebno lastno ime Belarmin: Bellarminus im. ed. pak pishe od ene Gospe (I/1, 194) ǀ sakaj Belarminus im. ed. pravi (I/2, 211) ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Robertus Bellarminus im. ed. (III, 428) Bl. Róbert Belarmín (1542–1621), it. jezuit, kardinal in pisec, 1923 razglašen za blaženega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Beli Grad m zemljepisno lastno ime Beograd: Soliman Selimanau Syn je bil padil v' Ogersko deshelo, ter Ogre je bil premagal, inu ym je bil vſel Beli Grad tož. ed., inu Budo Krajlevu prebivalszhe (IV, 162) Sulejman II. Veličastni je 1521 zavzel Beograd in 1526 porazil Ogre pri Mohaču.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Benetke -etk ž mn. zemljepisno lastno ime Benetke: S. Iſidorus pishe, de v' Benedikah mest. mn. je bil en shlahten Gospud (III, 215) Benétke, it. Venezia, prestolnica Beneške republike. Ta in pri → Benetki navedeni zapis imata nedvomno hiperkorektni i med d in k, saj tvorjenke → Benečan, → Benečanka in → Benečija govorijo za izpeljavo iz osnove Benetk-. K hiperkorektnemu zapisu prim. → odka, → mačka idr.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

beneventarski prid. beneventski: Pishe S. Peter Damianus: De Firsht Beneventerski im. ed. m je imel eniga Cappelana (II, 513) Benevénto je mesto in pokrajina severovzhodno od Neaplja.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Benjamin -a m osebno lastno ime Benjamin: kaj ſe ie nekadaj godilu timu nedolshnimu Beniaminu daj. ed. ǀ kadar Joſeph je vidil ſvoiga lubiga brata Beniamina tož. ed. ǀ je poſtavil v'shakil tiga zartaniga Beniamina tož. ed. Bénjamin, najmlajši sin Jakoba in Rahele (SP 1 Mz 35,16 s.); → Benoni, → benjamin

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

bermati nedov. pridobivati za krščansko vero, oznanjati evangelij: Je bil sazhel bermat nedol. pod bandero krajla Nebeſkiga ǀ je shal v' ſamursko deshelo bermat namen., tuje pridiguat S Evangeli ǀ ga poshle v' dalne deshele bermat namen. ǀ Po letem je shal S. Philippus bermat namen. noter v' to deshelo Scythio (III, 251 s.) ← srvnem. wërben ‛novačiti’; Pleteršnik s. v. bẹ̑rmati in drugi viri navajajo le pomen ‛novačiti za vojsko’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Bernardinus -na m osebno lastno ime Bernardin: S. Bernardinus im. ed. Senenſis pravi ǀ Bernardinus im. ed. de Buſtis ǀ Bernardinus im. ed. De Buſti ǀ Pishe Bernardinus im. ed. Corius ǀ Se nenajdeo vezh Bernardini im. mn., de bi ſvoje koſſilu pershparali, inu te lazhne naſſitili 1. Sv. Bernardín Siénski (1380–1444), frančiškanski pridigar in pisec; → Bernard 2. 2. Bernardín iz Bústa (15. stol.), frančiškan, pisec 3. → Korius

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Bertarius -ija m osebno lastno ime Bertarij: Nad katerim mozhnu ſe zhudi S. Bertorius im. ed. rekozh ǀ Poshlushajte s. Bertaria tož. ed. (I/1, 97) Sv. Bertárij, srlat. Bertharius (pribl. 810–884), opat v samostanu Montecassino, pesnik in pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

beseda -e ž 1. beseda, tj. strnjena jezikovna enota in govorjenje: kakor je vſtal ta parva beſseda im. ed. je bila perneſite vina ǀ Katera beſseda im. ed. je Meſsu postala ǀ bo mogal od ſledne beſsede rod. ed., miſli, inu djania rajtingo dati ǀ od ſledne nenuznie boſſede rod. ed. ǀ grenku ijm pride eno shal beſsedo tož. ed. poterpeshlivu prenesti ǀ druge ſi s'beſsedo or. ed. vuzhil ǀ s'oſtro beſſedo or. ed. ǀ s'beſſsedo or. ed., s'diajnem G: Boga reshalio ǀ imate ſe varvat, de s'beſſedo or. ed. nereshalite ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo +or. ed., ni s'djanam pohushajna nedà ǀ greshna dusha rajshi ſi bosh sbrala to vezhno paklensko martro, Kakor eno ali dvej beſsedi tož. dv. ſpovedniku povedat ǀ s' dvema beſſedamy or. dv. ǀ Inu semkaj ſe dobru rajmajo beſsede im. mn., S. Maxima ǀ da bi te beſſede im. mn. vaſhe ſerzè omezhile ǀ is Boshyh beſſedy rod. mn. ſe dol vſame ǀ sa volo vashih nasramnih, inu Klafarskih beſsedij rod. mn. ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè Dohtary nimaio beſsed rod. mn. ǀ is Davidavih beſſejd rod. mn. ǀ kakor dolej vſamem s'beſſed rod. mn. S. Petra ǀ S. Anſelmus doli vſame s'beſsed rod. mn. S. Paula ǀ ſe bo mozhnu zhudil tem beſsedam daj. mn. ǀ pre naglu je vervala beſſedam daj. mn. te golufne kazhe ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede tož. mn. bom nuzal ǀ tuoje beſſede tož. mn. poshlusha ǀ Poshlushajte njega beſede tož. mn. ǀ po Christushavih beſsedah mest. mn. ǀ v'nenuznih beſſedah mest. mn. ǀ Pohleunoſt v'beſſedah mest. mn., ſtonovitnoſt v'veri ǀ s'taistimy lubesnivimy beſsedamy or. mn. ǀ s'temi beſsedami or. mn. ǀ s'kratkimy beſsadamy or. mn. ǀ s'milostovimi beſsedomij or. mn. je podvuzhil ǀ s'temy beſſadamy or. mn. ǀ Hudizh je hotel mene oslepit s' ſvojmi golufnimi beſedy or. mn. ǀ s'beſſedami or. mn. Davidave Hzhere Thamar ǀ s'beſsedami or. mn. Iuliana Toletana proſsim ǀ S. Gregor ſvisha s'beſſedamy or. mn. Iſaja Preroka ǀ s'beſsedamy or. mn. tiga Bogabojezhiga Hebronenskiga shkofa 2. obljuba: jest imam ushe beſsedo tož. ed. od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem 3. dar govora: Eden ſgubij nanaglom beſſedo tož. ed., inu ſe nemore ſpovedat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Betaven m zemljepisno lastno ime Bet Aven: Dalej samerkam de raunu tu mejstu podle je bilu imenuanu: Bethauem: im. ed. taku taistu mejstu imenuje Oſeas: Vlulate in Bethaven cit. abl. ed. (I/1, 224) ǀ Poshluſhajte S: Hieronyma: … Bethaven im. ed. dicta est, ideſt Domus inutilis, domus Idoli, domus iniquitatis (I/1, 225) Bét Áven, lat. V Bethaven, kraj pri Betelu v Palestini (SP Joz 7,2)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

biti1 sem nedov. biti, tj. pomožni glagol in obstajati: nej hotel drugazhi imenuan biti nedol., kakor ſijn tiga zhloveka ǀ nemoremo vſe bity nedol., kakor S: Theresia ǀ koku morio taku preprosti bitij nedol. ǀ zhe je bulshi bite nedol. shena, ali mosh ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola Maria Diuiza ozhiſzhena bita nedol. ǀ je lahkejshi … eno kazho v' nedrah noſſit, inu oskrunen nebiti +nedol., po shtriki pleſsat, inu nepadit ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti, inu Chrishan biti namen. ǀ Ieſt ſim 1. ed. en dober Pastir ǀ Sim 1. ed. beyshal od takushnih perloshnosti ǀ ſem 1. ed. vam ſapovedal ǀ Sem 1. ed. padla v'jamo tiga greha ǀ kakor uni shlushabnik Ceſaria Caroluſa, od kateriga ſjm 1. ed. bral ǀ Jeſt ſam 1. ed. menil ǀ Sa volo tiga ſin 1. ed. ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt ǀ ti ſi 2. ed. kriva ǀ Ti, ti 2. ed. ta tatinski Achan ǀ tuoja Hzhij je 3. ed. taku nemarna ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie 3. ed. voshila ǀ Bug Vſigamogozhi jé 3. ed. bil sapovedal v'ſtarim Teſtamentu ǀ cillu krajleustvu jebil 3. ed.+ njemu pred saurashnikom ohranil ǀ Vni ſgubleni Syn jeli 3. ed.+ proſsil ſvojga ozheta de bi ga hotel sa hlapza gori vseti ǀ nuzna, inu potrebna jeta 3. ed.+ S. molitva ǀ nam e 3. ed. hotel dati ſaſtopit Joel Prerok ǀ Bug ej 3. ed. hotel dati saſtopit ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei 3. ed. pridigual ǀ Jeroboam ſe ja 3. ed. bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil ǀ En Mashnik le 3. ed. bil poklizan k' enimu bolniku ǀ aku vashe djajne je 3. ed. angelſku, tuje +3. ed., aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +3. ed.+ ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò 1. mn./dv. tebe s' shaloſtio yſkala ǀ s'ene ſklede ſta 3. dv. jedila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta 3. dv. bila dva kupza, katera ſta 3. dv. snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ v'eni posteli sta 3. dv. ukupaj ſpala ǀ ſtà 3. dv. bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ on je glava mij ſmo 1. mn. glidij ǀ en teden ſmò 1. mn. pres Kruha ǀ ſatorai smò 1. mn. tudi dolshni ǀ bom iskasal kaku ſmô 1. mn. dolshni odpuſtiti ǀ vy ſte 2. mn. taku neusmileni ǀ kaku maihinu ste 2. mn. na moj exempel gledali ǀ ony ſo 3. mn. ſturili tiga Malika ǀ Drugi ſò 3. mn. minili, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ vſij elementi ſó 3. mn. bily njemu pokorni ǀ so 3. mn. njega ſfarili ǀ Kupzij sò 3. mn. molili Pluta ǀ takorshne Kuharze, só 3. mn. malu huale uredne ǀ ſó 3. mn. ſe s'Stephanom is vprashovali ǀ na vus glaſs ſu 3. mn. bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij s' glave pulit ǀ ſoga 3. mn.+ v' apnenizo verglij ǀ tudi Anania Azaria, Miſsael ſolo 3. mn.+ (?) bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ jest pak bom prih. 1. ed. piſsal kakor ſo ſlovenzi piſsali ǀ obene lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom prih. 1. ed. meſhal ǀ koku tedaj bon prih. 1. ed. ſnoſſila ǀ obene beſsede nebom +1. ed. sasnamval ǀ Jeſt nebòm +1. ed. vezh vam pridigual ǀ Boshij strah vaſs bodem prih. 1. ed. vuzhil ǀ jeſt vaſs nihdar ne bodem +prih. 1. ed. sapustil ǀ nebodem +prih. 1. ed. ijh vuzhil ǀ Angele bosh prih. 2. ed. sa tuoje tovarshe imel ǀ sakaj tedaj ne bosh prih. 2. ed. Boga sahvalil ǀ Moje Dete Kaj posh prih. 2. ed. sazhelu Kadar ta Koſs Kruha bosh prih. 2. ed. snedilu ǀ gledai de nebosh prih. +2. ed. v'greh padil ǀ Spumni, de bodesh prih. 2. ed. ta Prasnik poſvezhoval ǀ tuoje ozhij nebodesh prih. +2. ed. pravu odperla ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo prih. 3. ed. gouuril ǀ letu ne bo prih. 3. ed. mene prestrashilu ǀ leta guishnu ne bò prih. 3. ed. lona od Boga imel ǀ kaj bu prih. 3. ed. tebi pomagalu ǀ Kaj menish debo +prih. 3. ed. s'tebe ǀ nihdar vezh nebo prih. +3. ed. tebe reshalil ǀ vaſh ſtan vam nebò prih. +3. ed. nepotu de bi ne bily isvelizheni ǀ zhe on nebó prih. +3. ed. skoraj vſe prehodiszhe s' rok vſel ǀ Bug bode prih. 3. ed. tebi dal en obilni lon kakor Abrahamu ǀ de bodè prih. 3. ed. gvishnu potonil ǀ Bode prih. 3. ed. vni Kateri ſaurashi mashnike, inu duhoune Kirkuli samore, ijm shkodi, ijh opraula, inu vſe tu hudu Kateru more smiſlit ǀ Gdu ne bode prih. 3. ed. ſposnal de ta s. Molitva je nuzna ǀ koku tedaj ſe nebode prih. +3. ed. bal Boga Vſigamogozhniga ǀ obedua ſe bota prih. 2. dv. kaſſala ǀ Hodita sa mano, ter nebota prih. +2. dv. vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ Boga ſe bomo prih. 1. mn. bali ǀ aku ſe ne bomo prih. 1. mn. pobulshali ǀ volnu bomò prih. 1. mn. pushlushali ǀ de vſaj mertua bomò prih. 1. mn./dv. vkuppaj leshala ǀ my skuſi naſhe grehe nebomo prih. +1. mn. ſe neuredni ſturili ǀ nikuli sadoſti zhaſti, inu huale nebomò prih. +1. mn. mogli dati ǀ Aku bodemo prih. 1. mn. G: Bogu pokorni ǀ ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle, inu de budemo prih. 1. mn. prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale ǀ aku bote prih. 2. mn. v'gnadi Boshij ǀ vaſh lon ne bote prih. 2. mn. sgubili ǀ Nebeſhku krajlestvu botè prih. 2. mn. doſegli ǀ zhe li boſte prih. 2. mn. fliſsik, inu andohtlivu hodili poshlushat te S. pridige ǀ aku ſe ne bute prih. 2. mn. pobulshali ǀ obeniga lona od G: Boga nebote prih. +2. mn. imeli ǀ gledaite de skuſi nove grehe nepote prih. +2. mn. supet gnado boshjo od vaſſ ſtresli ǀ obene druge rizhij ſe nebotebali prih. +2. mn.+ ǀ Pokuro bodete prih. 2. mn. delali ǀ vij bodete prih. 2. mn. moja Nevesta, inu frishtina, inu Gospa mojga ſerza ǀ nihdar nebodete prih. +2. mn. bulshiga Mojstra neshli ǀ IEſt vejm de veliku nijh ſe bodo prih. 3. mn. zhudili ǀ ſhtrajfinge ne bodo prih. 3. mn. nad vaſs prishle ǀ ona dua bodo prih. 3. mn./dv. sa kruham tekla ǀ aku tudi nekateri ſe bodò prih. 3. mn. moijm pridigam posmehuali ǀ Ty isvoleni podo prih. 3. mn. veliku terpeli ǀ obeniga lona nebodo +prih. 3. mn. od G: Boga doſsegle ǀ ſvetlobe tiga rumeniga ſonza nebodò +prih. 3. mn. vidili ǀ debeli nebodó +prih. 3. mn. mogli po taku voskim potu hodit ǀ dokler v'grehi ostanejo, nezh lepshi nabodo +prih. 3. mn. ǀ bodi vel. 2. ed. veſsela ǀ Ne bodi vel. 2. ed. taku nor ǀ Nebodi +vel. 2. ed. taku foush, nevoshliu, inu neuſmilen ǀ vam nebodi +vel. 2./3. ed. teshku poshlushat ǀ Hvala, inu zhast bodi vel. 2./3. ed. do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ sdaj ne zviblajmo, de bi on nam ga okratel, ampak bodimo vel. 1. mn. sagvishani ǀ nebodimo +vel. 1. mn. taku preprosti ǀ Nebodmo +vel. 1. mn. sanikarni ǀ shegnani bodite vel. 2. mn. do vekoma ǀ Ne bodite vel. 2. mn. kakor je bila una ǀ nebodite +vel. 2. mn. taku nori ǀ bodio vel. 3. mn. kuſsi, ali drusgi, gledaj de yh dobru ſpezhesh ǀ veliku vekshi huale je bil del. ed. m vreden David ǀ ſe je bjl del. ed. m perglihal enimu pohleunimu Iagnetu ǀ s'kuſi molitu je bel del. ed. m njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ David s' mladiga je bol del. ed. m paſtir ǀ kadar danaſs bi nebil +del. ed. m en taku velik Prasnik ǀ kadar je bila del. ed. ž mlada ſi ij vſe perpuſtila ǀ obena shival jem nej bla del. ed. ž vezh pokorna ǀ ta grenka ſmert bi nebila +del. ed. ž Euo umorila ǀ kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu del. ed. s ǀ na ſvejtu, shkof ſe je zhudil sakaj je bilù del. ed. s ſhteri vre Kar je bil vmerl ǀ nej blu del. ed. s v' Rimi shlishat petlerja ǀ bosh sposnala, de bi nebilu +del. ed. s terbej tebi tulikain sa Nebu terpeti ǀ zhes enu majhinu ga vezh nejbilu +del. ed. s sgledat ǀ tamkaj ſta bila del. dv. m dua hudobna Zupernika ǀ Tista dua hudobna stariza … s'Kamenjam … ſama sta poſsuta bilà del. dv. m ǀ Sta bla del. dv. m dua goſpuda velika priatela ǀ ſta bila del. dv. s dua dreva ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily del. mn. m premagali ǀ ſo bilij del. mn. m perſileni Christuſa sbuditi ǀ kadar bi bilii del. mn. m vſii Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ Kateri bi bli del. mn. m radi vidli de bi osdravil ǀ vsy potoki, reke, inu morje bi nebili +del. mn. m ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ Kadar bi ſe nebilij +del. mn. m jokali, inu sdihualij ǀ bi vam vſega blage nebily +del. mn. m odnesli ǀ mejstu, is kateriga ty puntarski Angeli padli ſobili +del. mn. m ǀ njeh Sauraſhniki ſobily +del. mn. m taiſtu Mestu oblegli ǀ shabe ſo bile del. mn. ž vus Egypt, inu Faraona premagale ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem kropam nebile +del. mn. ž perſilene s' vishat ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila del. mn. s noter uderla ǀ Te vrata paklenska ſe ſo bile del. mn. s odperle zanikane sedanjiške oblike nej ſim 1. ed. vezh ſe zhudil ǀ nei ſim 1. ed. obeniga hudobnishiga mogal naiti ǀ jest nejſim 1. ed. obena loterza ǀ neiſim 1. ed. nezh dobriga, ampak veliku hudiga ſturil ǀ takushne vere neſim 1. ed. v' Iſraeli nashal ǀ de nej ſeim 1. ed. ranena, inu premagana poſtala ǀ Kruha nej ſi 2. ed. hotel dati ǀ nei ſi 2. ed. provi zhlouik temuzh podoba zhloueska ǀ ti neiſi 2. ed. boshio beſſedo shlishal ǀ vſe tuoje shivozhe dny ſe nejſi 2. ed. eno uro k' ſmerti perpraulal ǀ Nei 3. ed. vezh na ſemli reſnize ǀ ta nei 3. ed. obena kriviza, ali shkoda ǀ veliku lejt otrok ne 3. ed. imela ǀ nèj 3. ed. lepshi, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej 3. ed. tarduſti, de bi ogin taiſte neomezhil, nejſile 3. ed.+, de bi jo neumoſtril ǀ Zhaſt tiga Libana je ni 3. ed. dana, inu lepota tiga hriba Carmeli ǀ ta Philosophus nij 3. ed. mogal taisto dopolnit ǀ na semli naj 3. ed. veſſelja bres shaloſti, nej 3. ed. sdrauia bres bolesni ǀ Ta hudi pak li 3. ed. hitel rezhi ǀ Neli 3. ed.+ yh deſſet ozhiſzhenih? kej ſo tedaj ty devet ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela, inu obene ſrezhe nejſta 3. dv. imela ǀ ſe neiſta 3. dv. hotela spovedat ǀ nikuli neì ſta 3. dv. kaple kryvy, prelila ǀ dokler jo nesta 3. dv. posnala ǀ nejſmo 1. mn. nevoſhliui de vy ste taku veſseli ǀ nei ſmò 1. mn. ene dobre ſvete misli imeli ǀ tebi gliha nihdar nes ſmo 1. mn. vidli ǀ Neſmo 1. mn. nezh vluvili ǀ nei ſte 2. mn. nalosheni s' butaro teh grehou ǀ vy nejſte 2. mn. Boshy, dokler resnizo boshjo n'hozhete radi poshlushat ǀ nihdar nejste 2. mn. rajtat ſe vuzhile ǀ nikuli ſe neiſte 2. mn. s' pravo grevingo spovedali ǀ neſte 2. mn. gobe katere vſo tinto vſebe potegneio ǀ ako poprej nes ſte 2. mn. prau vasho dusho ozhiſtili ǀ nei ſo 3. mn. ludje temuzh Kazhe ǀ jo neiſo 3. mn. v' ſoſeski terpeli ǀ neiſò 3. mn. dopernesli ſad dobriga diaina ǀ vni ſtari Philoſophi, kateri nei ſò 3. mn. nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ nihdar ſe nejſo 3. mn. pustili pregovorit ǀ Boga ſe nei ſò 3. mn. bali, ludy ſe nejſò 3. mn. shonali ǀ Kuharze nejsó 3. mn. nikuli lazhne ǀ Ajdje neſo 3. mn. hoteli letega vervat ǀ ony neso 3. mn. potonili, kakor AEgypzery ǀ ony nèſo 3. mn. veruvali v' mene ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo 3. mn. ſpodli, ali udarili komaj biti prav biti, prav se goditi: s'vamij nebò poterplejna imel, ampak bodò djali, kumaj ij je 3. ed. konec biti končati se: li sheſt tednou nej bilu deshia, vener vſiga hozhe konez biti nedol. ǀ Kakor de bi imelu vſiga Konz biti nedol. ǀ kadaj tedaj bo konz 3. ed. lete vojske ǀ katerih nihdar nebò konez ǀ zhudu, de yh nej konz bilu del. ed. s ǀ ſizer bi bilu konez del. ed. m tiga zhloveskiga ſpola ven(kaj) biti končati se: ſakaj ta ſvejt je ena Comedia per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona, kadar ura pretezke, fironk ſe potegne, inu je vſe vun 3. ed. ǀ Beno ſapovej laſtauzam, de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun 3. prih., kar prezei ſo vumokenle ǀ je ushe ſpuvid vunkaj bila del. ed. ž žal biti žal biti: mu je bilu shal del. ed. s de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal del. ed. s, ampak sa volo dobizhika → bo, → bode

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Bitinius m osebno lastno ime Bitinijski: Pithius Bitinius im. ed. je bil taku bogat, de s' zhiſtiga ſlata je bil ſturil en velik drevu, inu eno terto s'ſlatimi grosdi (II, 410) Bitínija je bilo kraljestvo in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Biturika ž zemljepisno lastno ime Biturika: v' tej desheli Biturica: im. ed. Je ena Lutersh Mati dojla (III, 89) Bitúrika je sicer antično ime pokrajine okrog Bordeauxa, vendar stvarno bolj ustreza osrednjefrancosko mesto Bourges, ki je v lat. zapisano kot civitas Biturigum, Biturigae, Biturix in Biturigas.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Blesensis -sa in nepreg. m osebno lastno ime iz Bloisa: kar je djal Petrus Bleſenſis im. ed. ǀ kakor Petrus Bleſensis im. ed. pravi ǀ inu letu piſhe Petrus Bleſſenſis im. ed. s' temy beſſedamy ǀ sakaj pravi … Petrus Bleſsen: im. ed. ǀ s' beſſedamy Petra Bleſensa rod. ed. Srlat. pridevnik Blesensis se nanaša na frc. škofovsko mesto Blois pri Orléansu; → Blosius.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Blosius m osebno lastno ime Blosij: Pishe ludovicus Blosius im. ed. ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Ludovicus Bloſius im. ed. ǀ kakor poterdi Bloſius im. ed. rekozh ǀ ena dusha is viz je proſſila Ludovica Bloſiuſa tož. ed. Frančíšek Lúdvik Blósij, srlat. Franciscus Ludovicus Blosius, frc. François-Luis de Blois (1506–66), reformator benediktinskega reda in mistični pisec; → Blesensis

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Boetius m osebno lastno ime Boetij: Boetius im. ed. je piſſanu puſtil ǀ satoraj je djal Boetius im. ed. Anícij Mánlij Torkvát Severín Boétij, lat. Anicius Manlius Torquātus Severīnus Boethius (480–525), rimski državnik, prevajalec gr. filozofov in pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

bogoneroden -dna prid. brezbožen: Ah! gdu bo taku boganaroden im. ed. m de vſelej ne bo G: Boga sahualil, kadar eno gnado od njega preime ǀ vni Mosh je en loter, en greshnik boga narodni im. ed. m dol. ǀ kakor je shelil, inu proſsil ta boganarodni im. ed. m dol. Balaam ǀ Ie taisti boganerodni im. ed. m dol. Antiochus ǀ ta bogaboyezhi Ezechias, inu ta bognarodni im. ed. m dol. Manaſses ǀ boganerodna im. ed. ž shena s'velikim serdom odgovorji ǀ sa volo grehou tiga hudobniga Kraila Ahaba, inu te greshne krajlize Jazabel, inu nyh bogunerodniga rod. ed. folka ǀ nas bom perglihal timu boganarodnimu daj. ed. m Iſmaelu ǀ to naſho boganarodno tož. ed. ž Babilonio bo Konzhala ǀ ò boganarodni im. mn. m greshniki, inu greshinze ǀ Tem boganarodnem daj. mn. pak ǀ obogati s'ſvojo s: gnado te andohtlive dushe, te boganerodne tož. mn. ž pobye presež.> S. Iacob grè v'Ishpanio, kir ty nar buganarodnishi im. mn. m ludje ſo stonovali Prim. pri Kastelec-Vorencu Boganeroden ‛impius, irreligiosus, pregréſhen’, in pri Pleteršniku bogonerọ́den ‛gottlos’; tvorjeno iz sklopa Boga neroden.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Bolena -e ž osebno lastno ime Boleyn: od preshoſtva krajla Henrica, kateri ſe je bil ſalubil v'leto neſramno Anno Boleno tož. ed. (II, 369) ǀ s'to nasramno loterzo Anno Boleno or. ed. nezhistu je shivil (I/1, 108) Anne Boleyn (pribl. 1507–1536), druga žena angleškega kralja Henrika VIII. in mati kraljice Elizabete I.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Bonaventura -a m osebno lastno ime Bonaventura: S. Bonaventura im. ed. ſeraphinski Dohtar je piſſal ǀ taku tudi moj S. Bonoventura im. ed. ima lete ſuſebne try laſtnoſti ǀ pravi S. Bonaveetura im. ed. ǀ od moiga lubiga Pomozhnika S. Bonaventura rod. ed. Seraffinskiga Dohteria ǀ Na dan Svetiga Bonaventura rod. ed. Shkoffa ǀ bom perloshil beſſede S. Bonauentura rod. ed. ǀ S. Duh je bil dal S. Bonaventuru daj. ed. gorkuto Boshje lubesni ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Cardinali s. Bonaventura tož. ed. ǀ sa tiga volo s' S. Bonaventuram or. ed. porezhem Sv. Bonaventúra, pravo ime Giovanni di Fidanza (1221–74), frančiškan, kardinal in cerkveni učitelj

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Boterus m osebno lastno ime Botero: Samerkajte kaj piſhe Boterus im. ed. (I/1, 131) ǀ piſhe Ioannes Boterus im. ed. (I/2, 113) ǀ kar Boterus im. ed. piſhe (II, 32) Giovanni Botero (1560–1617), tajnik sv. Karla Boromejskega, začetnik preučevanja globokega morja in statistike

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

botrus cit. botrus: kir ta Noveſta ſvojga Nebeshkiga shenina pergliha timu grosdu Botrus im. ed. ← lat. botrus, botrys ‛grozd’ ← gr. βότρυς ‛grozd’ in ‛pelin’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

božji -a prid. božji: Iesus Kakor ſyn Boshy im. ed. m je vezh snal, Kakor vſy Angeli ǀ Prezej ſe preoberne, inu ſueſt shlushabnik Boshj im. ed. m rata ǀ tu S. Ime je en shaz Boſhy im. ed. m ǀ zhlovek je ena podoba, ali peld boshy im. ed. m ǀ v'kateri strah Boshij im. ed. m ſe najde ǀ Palza, inu shiba Boshja im. ed. ž pomenio leta S. strah ǀ milost Boshia im. ed. ž je vezhi kakor ſo vſy grehi tiga ſvèta ǀ Ta je ena ſlushabinza Boshya im. ed. ž ǀ Plato pravi: de zhlovek je ena boshja im. ed. ž shival ǀ Boshija im. ed. ž martra, katera na trugi je stala ǀ tedai strahu Boshijga rod. ed. m danaſs ijm bodem govuril ǀ varite ſe tiga ſerda Boshja rod. ed. m ned. (?) ǀ pres pumozhi Boshje rod. ed. ž ǀ Tempel ie prebivalshe te milosti Boshie rod. ed. ž ǀ ta shaz gnade Boshije rod. ed. ž ǀ s'poshlushainom boshje rod. ed. ž beſsede ǀ od miloſti Boshe rod. ed. ž ǀ bres gnade boſie rod. ed. ž ǀ tu dobru, inu hudu s'boshje rod. ed. ž roke poterpeshlivu vſeti ǀ Oblizha Boshjga rod. ed. s nihdar ne bò vidil ǀ de tuoj greh NamestniKu Boshijmu daj. ed. m spoſnashi ǀ dokler je ſtregil Synu Boshjmu daj. ed. m ǀ Boshy daj. ed. ž sapuvidi nej bil pokoren ǀ Sapushen od ludy ſe je k'Boshy daj. ed. ž dobruti obernil ǀ sdaj je zhaſs ta ſerd Boshy tož. ed. m utalashit ǀ lubio ſvoje otroke, inu vuzhè ſtrah boshj tož. ed. m ǀ gre na bosky tož. ed. m pot ǀ s'Kusi s. obhaijlu paK offramo ſijnu Boshjga tož. ed. m ži. ǀ Mojſses je bil sturil to skrinjo Boshjo tož. ed. ž poslatiti ǀ ony ſo terpeli sa Boshyo tož. ed. ž volo ǀ de bi imela sa Boshijo tož. ed. ž volo odpustiti ǀ Boshio tož. ed. ž martro v'roke da ǀ nej sadosti de ti Boshje tož. ed. s Ime nepridnu uſta neusamesh ǀ ſerze Boshie tož. ed. s ranio ǀ preklinaio Ime Boshije tož. ed. s ǀ ty lashniki neshlishio v'Boshje tož. ed. s tovarshtvu, ampak v'tovarshtvu teh hudizou ǀ v'strahu Boshijm mest. ed. m shivite ǀ v'gnadi Boshy mest. ed. ž ǀ v'shlushbi Boshij mest. ed. ž ǀ v'tej boshy mest. ed. ž veshi ǀ ſtonouitnu de v'Boshij mest. ed. ž shlushbi do Konza bo ostalu ǀ je bila taku ſtonovitna v'Boshy mest. ed. ž veri ǀ v'imenu Boshym mest. ed. s sazhnem ǀ pred Stolam Boshym or. ed. m ǀ s'boshym or. ed. m shlakam vdarjeni zhlovik ǀ nemorite ſe s'Boshjo or. ed. ž volo sglihat ǀ ty lubi Svetniki Boshy im. mn. m naſs vuzhio ǀ kaj pomenio te rame Boshje im. mn. ž ǀ yh vuzhijo molit teh deſset sapuvidi Boshyh rod. mn. ǀ ſe neboymo teh shtrajfing Boshjh rod. mn. ǀ s'Boshijh rod. mn. rouk pride ǀ de bi ſe mij vſijh nashih ſmertnih grehou popolnama ſpovedali, ſpovednikam namestnikom Boshijm daj. mn. ǀ my K'sapuvidam Boshim daj. mn. ſe neperpognemo ǀ slushabnike Boshije tož. mn. m nej ſo sposnali ǀ nekedaj Moiſses je rokè Boshje tož. mn. ž bil sadershal ǀ Nuzh inu dan je mene vuzhila sapuvidi Boshye tož. mn. ž dershati ǀ terbej tudi sapuvidi Boshije tož. mn. ž derſhati ǀ ti bi s' velikem poterplejnam te Boshie tož. mn. ž/s vſta obriſala ǀ mij hozhmo premislit vſe lastnusti, inu della Boshije tož. mn. s ǀ Imate po boshyh mest. mn. potah hodit ǀ po ſapuuidyh Boshyh mest. mn., inu zerkounyh ǀ shivite po Boshijh mest. mn. sapuvidah ǀ s'vſemy boshimij or. mn. arzniami O božji oblasti in božjem žlaku glej → oblast oz. → žlak.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Brabancija -e ž zemljepisno lastno ime Brabant: v'tej deſheli Brabantia im. ed. imenovani (II, 13) ǀ en ſhlachten Gospud is Brabantiæ rod. ed. (IV, 307) ǀ v' Brabanci mest. ed. en Gospud je imel eniga hlapza (V, 167) Brabánt, nekoč samostojno vojvodstvo, v 15. in 16. stol. središče nizozemske kulture, danes pokrajina na Nizozemskem in v Belgiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

braninga -e ž obramba: kir nash Svetli Ceſſar ſe nej mogal taku hitru h' braningi daj. ed. perpravit (IV, 151) Hibridna tvorba iz sloven. osnove in pripone -inga ← nem. -ung

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Braviler m zemljepisno lastno ime Brauweiler: v' tem Grofovem gradi Braviller im. ed. je imela ohzet biti (V, 91) Brauweiler, kraj pri Kölnu, v katerem je bila v 11. stol. iz darov grofa Ezza in njegove žene Matilde, hčere Otona II., ustanovljena opatija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

brez predl. z rod. brez: kateri je en zhiſt Duh bres teleſſa ǀ G. Bug je ſpoſnal, de reven bi bil Mosh bres Shene ǀ ſapovej garmado pogaſſit, Thamar s' meram breſs vſe shtrajfinge ſpuſtit Različica brez se uporablja le v četrti in peti knjigi. V prvih treh se z izjemo dveh primerov v drugi dosledno uporablja → prez.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Brida -e ž osebno lastno ime Brida: nemozemo vſe bity, kakor je bila S: Brida im. ed. ǀ Kakor ozhitnu ſam Christus enkrat S. Bridi daj. ed. je dial ǀ ſama Maria Diviza je bila S: Brido tož. ed. ſagvishala Irsko ime Brigit se skrajšano glasi Brid, kar se ohranja tudi v agl. Bride, frc. Bride in nem. Britta; → Brigita, → Brigida.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Brutus -a m osebno lastno ime Brut: kadar Antoninus, inu Brutus im. ed. Rimska Firshta na semli ſta ſe vojskovala (III, 91) ǀ Brutus im. ed., kadar je bil Antoniusa is Rimske deshele pregnal (IV, 175) ǀ On te ſerzhne Vojshake Brutuſa rod. ed., inu Caſſiusa je bil premagal (V, 109) Décim Júnij Brút, lat. Decimus Junius Brutus (pribl. 84–43 pr. Kr.), Cezarjev vojaški poveljnik in eden zarotnikov proti njemu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Bzovius m osebno lastno ime Bzovij: sakaj ta vuzheni Bzovius im. ed. je djal (IV, 116) Verjetno je mišljen Bzôvij, srlat. Bzovius, s pravim imenom Abram Bzowski (17. stol.), polj. dominikanec, zgodovinar, pisec cerkvenih analov v 9. knjigah, obsegajočih obdobje od 1198 do 1571, ki so izhajale v Kölnu 1621–30, manj verjetno Abraham Bzovius, avtor del De Conceptione Immaculata B. Maria Virginis in De Stigmatibus S. Catharina Senensis; → Bizonius.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

c. krajšava & c. in tako dalje: od tot poſhila sa nijm ſuoje Bashadore te Angelze Variche, Pridigarje & c.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

cas -a m čas: dokler je zaſs im. ed. te miloſti ǀ nei vezh zaſſa rod. ed. k' eni dobri ſmerti ſe perpravit ǀ ob zaſsu mest. ed. taiste velike lakoti ǀ ukratkim zaſſu mest. ed. ima vumrejti V korpusu se beseda pojavlja le v navedenih štirih zgledih. Verjetno gre za samo pisno, morda celo zgolj tiskarsko križanje med sopomenkama → cajt in → čas. Možnost naključne napake je manjša, saj je taka tiskarska napaka razmeroma redka. Predlog → čez je npr. 805-krat zapisan kot zhes in le dvakrat kot zes oz. zeſ; → čajt.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Ceadus -da m osebno lastno ime Cead: jest hualem tiga Bogabojezhiga shkoffa Ceadda tož. ed. (I/1, 27) Sv. Cead (umrl 672), yorški in lichfieldski škof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Cedron m zemljepisno lastno ime Cedron: krajl Salamon je bil prepovedal timu ſemei pod shtrajfingo te ſmerti nima zhes potok Cedron tož. ed. ſtopit (II, 556) ǀ naloshen s'butaro naſhij grehou gresh zhes Cedron tož. ed. (II, 557) Cédron, potok in dolina med Jeruzalemom in Oljsko goro

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Ceres ž osebno lastno ime Ceres: ſo tej Bogini Ceres im. ed. s'shita en kranzel ſturili (I/1, 172) ǀ Piſheio Poeti de Kadar ta Bogina Ceres im. ed. je vidila de nje hzhi nej hotela dobriga ſturiti (I/2, 40) Cêres, lat. Cerēs, boginja poljedeljstva in zakona

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Chronica Fratrum minorum cit. mn. stvarno lastno ime Kronika bratov minoritov: ſe bere in Cronicis F. F. Minorum abl. mn (III, 514) ǀ Sakaj in Cronicis F.F. Minorum abl. mn. ſim bral (III, 624) Chronica Fratrum minorum observantiae (1480) je naslov dela Bernardina iz Fosse; → kronika.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Cicero -na m osebno lastno ime Ciceron: Cicero im. ed. pak je djal, de tu nar nuznishi je tu lepu govorjenie ǀ Berite cicerona tož. ed., ter bote nashli ſapiſsanu ǀ obeden nijma meni samirit, aku bom jeſt s'Ciceronam or. ed. rekal Márk Túlij Cíceron, lat. Marcus Tullius Cicerō (106–43 pr. Kr.), rimski državnik, govornik in pisec; → Tulius

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

cimerski prid. cimbrijski: Cimmerski im. ed. m krajl, en dan ſe je s'ſvojo krajlizo kregal (II, 306) Címbri so bili Germani, ki so proti koncu 2. stol. pr. Kr. krenili proti jugu današnje Nemčije, v Galijo in v Španijo. Rimljani so jih dokončno premagali 101 pr. Kr.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Cina m osebno lastno ime Cina: Auguſtus Ceſſar bi bil mogal pravizhnu puſtit umorit tiga puntarskiga Zinna tož. ed., kateri je vezhkrat yskal perloshnoſt Auguſta vbyti, vener je bil njemu odpuſtil (V, 593) Verjetno je mišljen Lúcij Kornélij Cína, lat. Lucius Cornelius Cinna, konzul (87–84 pr. Kr.), ki pa je deloval proti Juliju Cezarju in ne proti cesarju Avgustu.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Cingo zemljepisno lastno ime Cingo: Sposnaj ti krajlevſtvu Portugalsku, Franſku, Shpansku, Polsku, Nemshka, inu lashka deshela inu celli ſvejt, tudi ta novi v' Indiah, Gongo, Songo, Zingo tož. ed. (?) Verjetno izmišljeno ime, rimajoče se na → Songo in → Gongo.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Ciprian(us) -na m osebno lastno ime Ciprijan: Kadar je letu S. Cyprianus im. ed. shliſhal ſe je zhudil ǀ S. Cijprianus im. ed. poterdi ǀ Taku je djal Cartagoneſerjom S. Cyprian im. ed. ǀ S. Cijprian im. ed. pravi ǀ vaſs sfetovam s'S. Cyprianam or. ed. ǀ shiher porezhem s'S. Cyprianam or. ed. Sv. Cecílij Cipriján (200/10–258), krščanski pisec in mučenec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Ciriakus -a m osebno lastno ime Cirijak: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Rabelnij s. Ciriacuſa tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Ciriják, diakon in mučenec (umrl 303)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

cukati -am nedov. cukati: shena ga sazhne zukat nedol., ter samerka de sa pravu je mertu ǀ vduvo vſy zukaio 3. mn., inu pregaineio ǀ ſa ſukno ga zukajo 3. mn. ǀ kateru je mater ſa ſuknio zukalu del. ed. s ǀ inu kokar Iezabelo bodo zukali del. mn. m inu tergali ti paklenski pſy ǀ Sa lasije ſo ga zukalj del. mn. m ← srvnem. zucken ‛hitro in močno potegniti’; → cikati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čajt -a m čas: bo skorej zhait im. ed. sheti ǀ sdaj je zhait im. ed. ſe opyanit pri čajti pravočasno: S. Duh per zhaitu bò reſvetil to Gospodizhno Claro ǀ sa tiga volo per zhajti mu leben okrati V korpusu se beseda pojavlja le v navedenih štirih primerih. Verjetno gre za samo pisno, morda celo zgolj tiskarsko križanje med sopomenkama → cajt in → čas. Naključna napaka, zapis zh namesto z, je sicer precej redka, prim. vſe zheiſte ſo odperte (IV, 205); → čajtinge, → cas.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čast1 -i ž čast: TErbej Sposnati de Ptolomeus Egijpterski Krajl je bil zhast im. ed. vſiih Egijpterski Kron ǀ Noeſs je nyh ozha vſe zhasti rod. ed. ureden ǀ lete lubeſnive beſsede tiga dobrutliviga Dauida vſe zhasti rod. ed., inu huale ſo bile vredne ǀ Obene zhastj rod. ed. tudi Ceſar Tiberius ſi nej bil sadubil ǀ nej hotel vezh shlishat od obene zheſtj rod. ed. ǀ h' zhaſti daj. ed. Mariæ Divize je bil sapejl ǀ S. Hiacinthus vſako Sabboto ſe, je k' zhaſti daj. ed. Mariæ Divize poſtal ǀ k'veliki zhaſti daj. ed. yh polsdigne ǀ Bogu k'zhasti daj. ed. vſe nyh della offrajo ǀ Sdaj k'zhaſti daj. ed. Boshi ſe neshenio ǀ vſe vaſha della Bogu h'zhasti daj. ed. offrajte ǀ Bogu pak h'zhastij daj. ed. nemoresh smeram polure per s: maſhi stati ǀ ſo bily sazheli Altarje dellat h' zhaſtu daj. ed. S. Sebaſtiana ǀ zhast tož. ed., inu hualo toistom ſo pely ǀ Ajfrajte sa zhast tož. ed. Boshijo, inu Bug bode aifral sa zhaſt tož. ed. vaſho ǀ zhiaſt tož. ed., inu hualo G. Bogu dadò ǀ veliko zkaſt tož. ed. doſezhi proſſio ǀ per sdrauiu, inu zhasti mest. ed. vaſs ohrani ǀ s'veliko zhaſtio or. ed., inu oblaſtio v'lepeh, inu v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ nihdar obeden nej s'takushno zhastiò or. ed. v'Nebu prishal, Kakor Maria Diuiza ǀ ſe bo prikasal s'takorshne zhastjo or. ed. v'oblakih ǀ vſe zhaſtj im. mn. mogozhnoſti, inu bogaſtva malu zhaſſa na tem ſvejti terpè ǀ vſe zhaſty im. mn., kratki zhaſſi, veſſelje, troshti, lushti, inu bogaſtva njmaio ſtanovitnoſti ǀ kulikajn lejt menite de bi jeſt mogal lete poſvejtne rezhy, inu zhaſti tož. mn. vshivat ǀ Leta slati pehar pomeni blagu, danarie, lepoto, zhaſtj tož. mn., lushte tiga meſſa ǀ velike shenkinge, zhaſty tož. mn., inu ſvojo Hzher sa sheno njemu oblubi dati ǀ Ali vener vſe lete zhastij tož. mn. je premagala zhast Ceſarja Trojana ǀ zhaſt zhes vſe zhaſtii tož. mn. Zapis zhastu se pojavi 6-krat in vsebuje napačno zapisan izglasni polglasnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

češčena si Marija -e - -e in nepreg. ž zdravamarija: inu n'hozhete vashe mlade otrozhizhe navuzhiti to S: Molitvo. Zheszhena ſi Maria tož. ed. ǀ Beatus Alanus pak kodarkuli je hodil zheſzhena ſi Maria tož. ed. je molil ǀ Sveto Vero, Ozha nash, inu zheſzhena ſi MARIA tož. ed. malit ǀ ſazhne zheshena ſi Maria molit tož. ed. ǀ kadarkuli eno zheszhena ſi MARIO tož. ed. je ſmolila ǀ ſo ſe navuzhili S.S. TROYZO zhaſtiti … inu vſakateri Ozha Nash, inu Zheszhena ſi Mario tož. ed. s' leto lepo hualo skleniti ǀ katera imà ſtu, inu petdeſſset zheszhena ſi MARIA rod. mn. ǀ tu je ſtu inu petdeſſet zheszhena ſi Marij rod. mn. ǀ try ozhe nashe, inu try zheszhene ſi Mariæ tož. mn. ſmolit → avemarija, → češčena Marija, → čaščena si Marija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

čudež -a m čudež: ta Sacrament je en tak velik zhudesh im. ed., inu Mirakel ǀ Maria Diviza je bila en shpegu, inu zhudesh im. ed. teh zhednosti ǀ bi ta zhudeſh im. ed. ſe sgodil ǀ je bil en velik zudesh im. ed. ǀ ſo k'vejeriu prishli de bi taisti zhudesh tož. ed. vidili ǀ s'tem zhudeshom or. ed. Mojſses njemu je hotu rezhij ǀ v'katerem ſe najdeio vſi zhudeſhi im. mn., inu Mirakelni moje Nebeſke mozhy ǀ Ieſt samerkam de veliku zhudeshu rod. mn. Mojſses zhes Faraona je bil sturil ǀ verouati njegouem djainu, zhudeſhom daj. mn., inu mirakelnom ǀ je velike zhudeshe tož. mn. dellal ǀ vy zhudeshe tož. mn., inu mirakelne nevidite ǀ aku hribe s'beſsedo prenasha: aku zhudasha tož. mn. kodarkuli hodi della ǀ s'kusi njega bo zhudedeſha tož. mn. takushna delal ǀ nemara sa zhudesha tož. mn., inu shtrajfinge ǀ nad temi zhudeshi or. mn. ſe ſo mozhnu zhudili Tomšič 1930: 10, domneva, da zapisi kažejo na čudeš, -a. Zapisa zhudasha (s ponaglasnim akanjem) in zhudesha imata končnico pod vplivom oblike čudesa od → čudo, zapis zhudedeſha pa poleg tega še pomotoma ponovljeno zaporedje črk de.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

da vez. 1. da: IEſt vejm de veliku nijh ſe bodo zhudili, de jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ nemorem terpeti, di bi my dva ſaurashnika bila ǀ Satorai vſijh vishah ſe pofliſsajo da ta greshna dusha v'ſpuvidi samulzhij svoje grehe ǀ dobru vejm deta Stari Eſsiodus je pustil ǀ tedaj sklenenu ostane deſmo dolshni popolnama vſijh nashih grehou Mashnikom ſe ſpovedati ǀ Kadar je klejshe nuzal, videozh deſò njemu pokorne 2. če: de bi mirakelne dellal, bodo ſodili, de Zupra ǀ My bi tulikaj nemarale sa leta ogin, kateri nas shgé, inu pezhe, de bi li mogle ushivat, inu vidit Oblizhe Boshie Različici da in di sta več kot stokrat redkejši od različice de.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Dalila -e ž osebno lastno ime Dalila: Dalila im. ed. je bila ſapelala ſamſona ǀ v' krili te nesramne Dalile rod. ed. ǀ kadar porej shtriki te lubesni pruti Dalili daj. ed. ǀ ſe je bil ſalubil v'leto Philiſtersko sheno Dalilo tož. ed. ǀ ſa volo nezhiſtoſti, katero je tribal s' Dalilo or. ed. Dalíla, Filistejka, ki je zapeljala Samsona, mu ostrigla lase in tako odvzela moč (SP Sod 16,4).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Damascenus -na m osebno lastno ime Damaščan: Je rejſs, de tudi S. Joannes Damaſcenus im. ed. je bil veliko lubeſan od Mariæ Divize prejel, v tem kir Leo Iſſauricus je bil sapovedal njemu deſno roko odſekat ǀ Kakor S. Damaſcenus im. ed. pravi ǀ taku resklada S. Dameſcenus im. ed. ǀ Poshlushajte Nem. Nem. beſſede S. Damaſcena rod. ed. ǀ rekozh s' Svetim Damaſcenam or. ed. Sv. Jánez Damaščán (pribl. 676–med 754 in 787)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Damian(us) -na m osebno lastno ime 1. Damijan: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Arzati S. Coſma inu Damiana tož. ed. (II, 194) 2. Damiani: S: Peter Damianus im. ed. lete beſsede perloshi ǀ naſs opomina s. Damianus im. ed. ǀ Kakor S. Damianus im. ed. ǀ Sklene S. Damianus im. ed. ǀ satoraj je djal S. Peter Damian im. ed. ǀ s' beſſedamy S. Petra Damiana rod. ed. 1. Sv. Damiján, mučenec za časa Dioklecijana, skupaj s sv. Kozmo zavetnik zdravnikov, lekarnarjev, kirurgov, zobozdravnikov idr. 2. Sv. Péter Damiáni (1007–72), teološki pisec, kardinal in cerkveni učitelj

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Damon m osebno lastno ime Damon: kakor je Damon im. ed., inu Pithias, kateri na mejſti tiga perviga je bil porok pred krajlam Dionyſiuſam, dokler Damon im. ed. pred ſmertio je shelel damu pojti, inu teſtament ſturiti (III, 248) Dámon, gr. Δάμων, pastir v gr. in rimskem idiličnem pesništvu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

dasilih vez. čeravno, čeprav, dasiravno: jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku, dokler doſehmal obeden nej tiga ſturil, de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli, kakor je moj Vippauski ǀ ſtonoviten oſtane, inu de si lih potres pride ǀ ne bode njemu odshal, de si lih ima ledih rokè ǀ Inu de bi ſi lih mosh preprost bil, ſte dolshne ga sanashat Sklop iz veznika → da, členka si in prislova → glih2 po zgledu nem. obgleich še ni dokončno formiran, kar se kaže v pisavi narazen, tmezo v zadnjenavedenem primeru in v skoraj stokrat redkejših različicah → dalih in → dasiglih.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Datan -a m osebno lastno ime Datan: kokar Daton im. ed., inu Abiron punt ſazhneo zhes Mojſeſsa (II, 40) ǀ kakor je bila posherla Chore, Datana tož. ed., inu Abirona (III, 479) ǀ ſemla … katera ſi bila posherla te greshne chore, dathana tož. ed., inu abirona (II, 561) Datán, lat. V Dathan, eden upornikov proti Mojzesu in Aronu (SP 4 Mz 16,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

davri -i ž mn. duri: dauri im. mn. ſo dobru saperte ǀ Boshje meſtu je imelu dvanajſt dauri rod. mn., ali urat ǀ kulikajn daury rod. mn., ali urat ima taiſtu Nebesku Meſtu ǀ hisha pres dauri rod. mn. ǀ eni k' dauram daj. mn., drugi k'oknam ſe perblishejo ǀ ſo vkna, inu dauri tož. mn. ſaperali ǀ na dauri tož. mn. tiga ſilnu nehvaleshniga zhloveka, tarkash ǀ Pred Nebeskimij dauri or. mn. Maria Magdalena je puſtila ſvoje ſolſe Dolenj. in notr. davri, znano že pri piscih 16. stol., je nastalo iz *də̀vri, kar je po premetu iz *dvə̀ri (štajersko dvȅri) < slovan. *dvь̀ri, prim. iz rod. *dvьrí posplošeno gor. in kor. dȗri (Ramovš 1936: 166). Zapise Janeza Svetokriškega je treba verjetno brati kot ̍dou̯ri, kar je potrjeno v vipavskem, idrijskem in cerkljanskem govoru in izkazano že pri Krelju. Govorjeni ou̯ se namreč pri Janezu Svetokriškem pogosto zapisuje hiperkorektno kot au, prim. paun za → poln (Tomšič 1930: 5, 2).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Delrio m osebno lastno ime Delrio: od katerih pishe Delrio im. ed. (I/1, 183) ǀ od katere pishe Delrio im. ed. (IV, 349) ǀ Martinus del Rio im. ed. pishe od eniga Richteria s' imenam Petrus (III, 267) Martin Anton Delrio (1551–1608), flamski jezuit, državnik in teolog; → Delrius

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Demostenes m osebno lastno ime Demosten: Demoſthenes pak je djal (IV, 52) ǀ reſniza: kateru je bil tudi ſposnal Domoſthenes im. ed. (II, 392) Demósten, gr. Δημοσϑένης, govornik in državnik (384–322 pr. Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

deset -ih in nepreg. štev. deset: je bil poterdil s'Kuſi taisto pergliho teh deſset rod. mn. diuiz ǀ Tu Nebesku Krajleuſtvu je enaku deſſedim daj. mn. Divizam ǀ Reslomite ta S. Vblat na deſset tož. mn. koſzu ǀ de en ſam deſſet tož. mn. Turkou premagal bò ǀ G: Bug ijm je bil dal deſet tož. mn. sapuvidi na tablah sapiſane ǀ zheszhene Marie Vere, inudeſſet +tož. mn. S. Sapuvidi vuzhite Ta števnik je pregiben samo v navedenih dveh primerih. V prvem gre za citat na začetku pridige (III, 413), v drugem se pojavi v lastnem besedilu (V, 494).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Desiderius m osebno lastno ime Deziderij: krajl Desiderius im. ed. kadar samerka de Duhouni stan ble Bogu dopade kakor deshelski, suojo krono sapusti (I/1, 82) ǀ Deſiderius im. ed., kateri je bil oslepil (III, 289) ǀ Deſiderius im. ed. Krajl ſvoje Krajlevſtvu sapuſtj, inu ven Kloshter ſe saprè (IV, 132) Dezidêrij je ime langobardskega kralja za časa Karla Velikega, ki pa ni zapustil svojega stanu, in redovniško ime papeža, bl. Viktorja III. (1026/7–87), ki je izhajal iz stranske veje lombardijskih vojvodov iz Beneventa.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Dion m osebno lastno ime Dion: Gdu navej de ta Vuzheni, inu saſtopni Dion im. ed. skoraj bi bil vumerl od prevelkega zhuda, kadar je vidil de ta slana, inu grenka morska uoda je bila slatka ratala, kadar ta neuſmileni Trinog Dionyſius je bil is Siracuſe pobegnil (III, 92) Díon iz Sirakúz, gr. Δίων (409–353 pr. Kr.), filozof in državnik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

dober -bra prid. dober: on je en dober im. ed. m, inu brumen zhlovik ǀ Tak strah je dobar im. ed. m, inu nuzin ǀ ta dobri im. ed. m dol. Paſter hitreshi ſvoie ouzhize v'hleuh ſpravi s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ dobra im. ed. ž beſſeda dobru tož. ed. s mejstu najde ǀ nam je potrebnu dobru im. ed. s inu s: Shivejne ǀ gorè ie ſtutaushenkrat temu, kateri dobriga rod. ed. m ſadu neperneſe ǀ nihder dobriga rod. ed. m konza nymaio ǀ nasha della pres dobre rod. ed. ž manunge nezh nevelaio ǀ njemu oblubi is ſuoje fraij, inu dobre rod. ed. ž vuole vſe poverniti ǀ ony bi bily pobre rod. ed. ž vole ǀ ſad tega dobriga rod. ed. s della ǀ ena iſvelizhena dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju ſvojmu dobrimu daj. ed. m priatelnu ǀ k'tej dobri daj. ed. ž vezherij ǀ Tu pervu drivu je takorshen ſad rodilu de zhloveka od ſmerti je rejshilu, inu per dobrimu daj. ed. s ſdrauiu obdarshalu ǀ vy letimu en dober tož. ed. m sfet n'hozhete dati ǀ nihdar taku dobriga Mosha tož. ed. m ži. nebo vezh ushafala ǀ terbej eno zhisto, inu dobro tož. ed. ž spuvid ſturiti ǀ vam oblubi enu dobru tož. ed. s prebivalshe ǀ po suoij dobri mest. ed. ž voli ǀ te pravizhne v' dobrem mest. ed. s djainu je poterdoval ǀ katera naſſ oſkerbj, s' dobrem or. ed. m ſadom ǀ ſposnash de K'tebi v'vaſs nehodi s'dobro or. ed. ž mislio ǀ Scitery pak ſo en slat pehar s' dobrem or. ed. s vinam nepolnili ǀ ſta bila dua dobra im. dv. m Moiſtra ǀ kakor dobri im. mn. m bratje ſe ſo lubili ǀ taKushni Duhouni, de ſi dobri im. mn. m ne bodo isvelizheni ǀ moje pridige nebodo taku nuzne, dobre im. mn. ž, inu vuzhene, kakor ſe morebiti moij priateli troshtajo ǀ naſha dobra della im. mn. s enu zhiſtu slatu rataio ǀ vera pres dobrih rod. mn. del nemore nam pomagat ǀ vera nej sadosti, temuzh terbej tudi roke dobrijh rod. mn. dell imeti ǀ bò od teh dobryh rod. mn., inu pravizhnih reslozhen ǀ sazhetik vſih dobreh rod. mn. del ǀ jest hozhem lete moje dobre tož. mn. m priatele pohleunu bugat ǀ takrat sgubi vſe njega dobra tož. mn. s della ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal te hudobne, s' dobrimy or. mn., te greshne s'pravizhnimy ǀ s' dobrimi or. mn. beſſedami gledaio potalashit te nevolne dobro s dobro: Poeti ſi ſo bili leto fabulo ſmislili, de tu dobru im. ed. je ſvoje prebiualszhe v' nebeſſih imelu ǀ ſposnajo tu hudu od dobriga rod. ed. ǀ David veliku nuzniga, inu dobriga rod. ed. je bil Saulu sturil ǀ Konez timu hudimu, inu sazhetek timu dobrimu daj. ed. je bila sturila ǀ zhloviK sa volo greha Adama, inu Eve je veliku vezh nagnen K'hudimu, KaKor paK K'dobrimu daj. ed. ǀ Jeſt vejm, de moj lubi Ozha je vſmilen, inu hitru posabi na rashalajne, inu skuſi eno dobro tož. ed. ſe potalashi ǀ ijh bo v'dobrem mest. ed. poterdila ǀ de nemore nezh s' lepem, inu dobrem or. ed. opravit V zapisu eno dodobro tož. ed. ž ſmert ſturij (I/1, 193) je očitna tiskarska napaka. Primerniške in presežniške oblike so navedene pri → boljši.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

dobro prisl. dobro: My dobru vejmo kaj od ſledniga zhloveka Iob praui ǀ ſemkaj ſe dobru rajma kar piſhe S. Antoninus Primerniške in presežniške oblike so navedene pri → blje, → bolje, → boljše.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

doprinašati -am nedov. 1. opravljati, delati, vršiti, izvrševati: karsheniki ſo dolshni dobra della dopernashat nedol. ǀ Bug vſiga mogozhni je Slednimu dal enu gvishnu, inu lastnu mejstu na ſvejtu, kir morio prebivat, inu njeh opravilu dopernashat nedol. ǀ ludje nej ſo hoteli dobra djajna doparnashat nedol. ǀ morimo nar poprej ſe greha varvat, potle dobra djania doparnaſhat nedol. ǀ bomo sazheli ſvet ſad dobrih dell doparnaſſat nedol. ǀ kir tajſtoh volo dopernashash 2. ed., kakor tvoih nerbulshih priatelou ǀ Ti vſe tvoje shivozhe dnij druſiga ſadu nedopernashash +2. ed. ampak sauzh te hudobnoſti ǀ G. Bug pak tulikajn vgmera ſvojo miloſt, de zhuda velike dopernasha 3. ed. ǀ shlushi hudizhu v' tem kir njega volo doparnaſha 3. ed., inu greshna della doparnasha 3. ed. ǀ S. djania nedoparnasha +3. ed. ǀ v' tej vishi zhaſſ dopernashamo 1. mn. ǀ v'teshke velike grehe nedopernashamo +1. mn. ǀ dobra della doparnashamo 1. mn. ǀ nespodobne rezhy eni noſſezhi sheni dopernashate 2. mn. ǀ koku vaſh andverh dopernashate 2. mn. ǀ druga della ſiher v'dellaunik ſe dopernashaio 3. mn. ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim djainiu doparnashajo 3. mn. ǀ G. Bug n'hozhe te ſanikernè, inu lene v'Nebu imeti, temuzh te fliſſne kateri nenuznu zhaſs nedopernashajo +3. mn. ǀ prangaimo, inu lushte tiga meſſa dopernashajmo vel. 1. mn. ǀ Doparnashaite vel. 2. mn. ſad dobriga djania, de eno dobro ſmert bote ſturili ǀ Ceſar Domitianus she nespodobnishi della je dopernashal del. ed. m ǀ de bi zhudeſsa, inu mirakelne doparnashal del. ed. m ǀ garda ſi ratala, kakor hudizh zhegar volo ſi vſelej dopernashala del. ed. ž ǀ S. Paulus, inu S. Barnabas v'tej Meſti liſtris ſo velike zhuda, inu mirakelne dopernashala del. dv. m ǀ nespodobna della nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali del. mn. m ǀ takushna zhudeſha bodo tudi tij faush Preroki doparnashali del. mn. m ǀ ſte pyli, kuartali, pleſsali, inu ſtu nespodobnih dell dopornashali del. mn. m 2. preživljati (čas): vſe prasnike s'goſtario, inu jegro doparnashate 2. mn. ǀ ta shlahtni zhaſs dopernaſsate 2. mn., s'pyanzhvajnom, s'pleſsom, s'igrajnom ǀ Se ie okuli klatil, po gaſſah, inu plazah poſtopal, Zhaſs nenuznu v'iegrah, na lovu, in s'hudem tovarshtvam dopernashal del. ed. m ǀ v'taki vishi je zhaſs doparnashal del. ed. m ǀ neuznu Zhaſs ſo dopernashale del. mn. ž V drugem pomenu je beseda kalk po nem. zubringen ‛preživeti, preživljati’ iz zu ‛k, do’ in bringen ‛nesti’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Doroteus -a m osebno lastno ime Dorotej: Kadar leto hiſtorio S. Dorotheus im. ed. je premishloval (II, 177) ǀ poshlushaite kaj pravi S. Dorotheus im. ed. (V, 127) ǀ Poshlushajte beſsede S. Dorotheuſa rod. ed. (II, 177) Morda je mišljen Dorotêj (3. stol.), škof v Tiru in pisec, ki pa ni svetnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

dražiti -im nedov. dražiti, tj. spravljati koga v jezo in hujskati, podpihovati: sdaj je zhaſs ta ſerd Boshy utalashit, nikar Boga drashit nedol. ǀ sazhne tiga otroka drashit nedol., inu shzipat ǀ hudizh vſe skuſi okuli vaſſ hodi, inu drashi 3. ed., de njega ime ſludi, inu hudizhij vſtah imate ǀ vy paK s'vaſhim offertnim, inu nezhistim guantom G. Boga she ble drashite 2. mn. ǀ Nej hudizh, inu ludje mene drashio 3. mn. kolikar hozheo ǀ hudizh vſemi moio sheno, katera je bila urshoh, de ſim jeſt mogal golufat … ter je mene drashila del. ed. ž, de tem vbogim ſim nyh blagu iemal

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Drekselius m osebno lastno ime Drekselij: ad kateriga pishe Drexelius im. ed. (V, 198) Jeremíja Dreksélij, nem. Jeremias Drechsel, srlat. Drexelius (1581–1638), jezuit, profesor humanistike v Augsburgu in Dillingenu, pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

drevje -a s drevje: hribi, inu doline, dreuie im. ed., inu vſe tu kar Bug ſtuaril je ſvoiga ſtuarnika zhasti, inu huali ǀ Takushni ſo kakor vnu drevie im. ed., kateru v'Indiah raste ǀ je poſtavil v' leta vſe ſorte dreuia rod. ed. ǀ ſi bil ſapovedal ſemli de bi imela roditi roſse, zheliſzhe, dreuie tož. ed., in ſad ǀ Ajdouski Bogouvy kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tu dreuje tož. ed. ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene … shene v'drevje tož. ed. ǀ kakor je kapelz vodè v' morij, praha na ſemli, liſtia na druvij mest. ed., inu ſveſd na Nebu ǀ O Adamavi Otrozi, kateri s'dreviom or. ed. ſe guantate ǀ vasha della ſo drevia im. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

drugde prisl. drugje: Inu dargdi praui ǀ Jeſt nebom dergdi exempelne iskal ǀ Kadar kej derhdi de bi bily letu ſturili ǀ S. Ambrosh darhdi nameſti S. Paula leto poterdi Prim. pri Alasii drugde ‛in altro luogo’, pri Kastelec-Vorencu drugdi ‛alibi’; → drugje.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Druzila -e ž osebno lastno ime Druzila: S. Ioannes to mortvo Druſillo tož. ed. je bil oſhivil (II, 200) SP omenja hčer Heroda Agripe in Feliksovo ženo z imenom Druzíla (SP Apd 24,24), ne pa tudi, da bi jo sv. Janez oživil.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

duhoven -vna prid. duhoven: Duhouni im. ed. m dol. stan ble Bogu dopade kakor deshelski ǀ kakor je shivel Adolphus duhouni im. ed. m dol. ſyn S. Francisca ǀ ona je njegova duhouna im. ed. ž naveſta ǀ veliku veſſelje duhounu im. ed. s, inu teleſſnu ſe vidi ǀ Bug je dusha tiga duhouniga rod. ed. m ſvejta ǀ od veliziga zhuda, inu dohouniga rod. ed. m troshta ǀ katera n'hozhe osdravit od te duhoune rod. ed. ž ſvoje bolesni ǀ druge ſtuarij ſò sgol truplu, katere nimajo nezh duhouniga rod. ed. s ǀ Svejſtu, inu veſſelu imash deſſetino tvojmu duhounimu daj. ed. m Ozhetu, inu Paſteriu opravit ǀ Zhe v'Duhouni tož. ed. m ſtan ſtopi ǀ bulshi arznie ſe nenajde sa nasho duhouno tož. ed. ž bolesan ǀ nyh shlahtni Boppen bom na duhouno tož. ed. ž visho reshloshil ǀ koku ſte v'vashim duhounim mest. ed. m ſtanu shiveli ǀ v' duhonem mest. ed. m ſtanu ǀ v'duhonim mest. ed. m ſtanu shlushba je ble G. Bogu dopadezha, kakor v' deshelskim ǀ Taku ſe godi v'bolesni duhouni mest. ed. ž te dushe ǀ kateri ſvoj nuz, inu dobizhik s' shkodo teleſſno, inu duhouno or. ed. ž blishnyh iszheo ǀ ti Duhouni im. mn. m Arzati ne bodo mogli tuoje rane osdravit ǀ Glihi vishi ty duhouni im. mn. m Mojſtri imaio ſturiti ǀ od vashih duhounih rod. mn. bolesni bote oſdravili ǀ naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam, inu tulikain drugig gnad, nikar li teleſsneh, temuzh tudi duhouneh rod. mn. nam ſtury ǀ is doholnih rod. mn. rezhy ſim ſe shpot dellal ǀ ſkusi letu vſem Shkoffom, inu duhounem daj. mn. Gospudom en lep exempel puſtil ǀ naſha duſha je podversena duhounim daj. mn. bolesnom ǀ vuzhiti vashe duhoune tož. mn. m otrozhizhe ǀ shaze duhoune tož. mn. m ſadobiti ǀ od naſs preſhene vſe duhoune tož. mn. ž bolesni ǀ sa nashe dohoune tož. mn. ž bolesſni ǀ pomenio te ſedmere Duhoune tož. mn. ž/s della Svete miloſti ǀ v'nevarnih duhounih mest. mn. bolesnah ſe najde ǀ inu io oskerbel s'dohounimi or. mn. troshti duhovni m duhovnik: En Duhouni im. ed. ga gre obyskat, ga sazhne opominat ǀ ta Duhouni im. ed. je bil hudobin, kakor Balaam ǀ hudizh v' podobi eniga Duhouniga rod. ed. je bil veno Cerkvu prishal ǀ greshinza timu Duhounimu daj. ed. ſe je ſmejala ǀ Je bil smalal eniga Duhouniga tož. ed., inu sapiſſal ǀ prideta dua Duhouna im. dv. to Goſpo obiskat ǀ Mashniki, inu Duhouni im. mn. taisto puſledno uro bodo pomagali tvojmu isvelizhenu ǀ Duhouni im. mn., kateri v'Kloshtri saperti pod oblastio svojga Vishishiga morio prebivat ǀ Prideio Duhouni im. mn. ga sazhneio pregovariat de bi jo prozh poslal ǀ Faimoshtri, inu drugi Duhouni im. mn. zheſs folk poſtauleni ǀ Duhounij im. mn. ſo bilij od njega pregnali petnajst taushent hudizhu ǀ Tudi veliku Duhounih rod. mn., inu Mashniku ſe fardama ǀ njegovem Duhounem daj. mn. shivesha v' kloshtri je bilu premankalu ǀ velike almoshne je poshilal vbogim Duhounim daj. mn. ǀ ſe perporozhish tem Duhonem daj. mn. ǀ sapovej de bi imeli pojti k'Duhounim daj. mn. ǀ Sveti Duh je Ozhetom … inu Duhounom daj. mn. sapovedal ǀ poshle vuprashat te Duhoune tož. mn. ǀ k'ſadnimu poklizheio Dugoune tož. mn. ǀ s'drugimi Duhounimy je govuril or. mn. ǀ S. Germanus Shkoff pride s' ſvojmi Duhonimi or. mn. proſſit Krajla ǀ s'úſemi Duhouni or. mn. je ny nepruti shal Zapis doholnih vsebuje vokalno harmonijo in hiperkorektno zapisani -l- za govorjeni -u̯-.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Durandus m osebno lastno ime Durand: pishe Gulielmus Durandus im. ed. (III, 267) ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Durandus im. ed. (III, 428) 3. Víljem Duránd, srlat. Guillelmus Duranti(s), znan tudi kot Durandus à Mende (pribl. 1235–1296), kanonist in liturgik, škof v Mendu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

eccl. cit. krajšavacerkven: Zhaſtimo ponishanu ta S. Sacrament Eccl. in Hymno Krajšava stoji za lat. ecclēsiasticus ‛cerkven’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

eccl. cit. krajšava cerkven: Zhaſtimo ponishanu ta S. Sacrament Eccl. in Hymno Krajšava stoji za lat. ecclēsiasticus ‛cerkven’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Edesa ž zemljepisno lastno ime Edesa: je bil prishal v' tu meſtu Edeſſa im. ed. imenovanu (III, 364) ǀ v' tej desheli Edeſſa im. ed. imenouani (III, 527) Edésa, lat. Edessa, danes turš. Urfa, mesto in pokrajina med Anatolijo in Mezopotamijo.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Edom -a m zemljepisno lastno ime Edom: Taku govori G. Bug: Try pregrehe bom odpuſtil Edomu daj. ed., to zheterto pak pregreho mu nebom odpuſtil (V, 597) Édom, dežela med Mrtvim morjem in Akabskim zalivom (SP 1 Mz 32,4), v Novi zavezi imenovana grecizirano Idumeja; → Idumejet, → Judemeja, → Judemejar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Efrem -a in nepreg. m osebno lastno ime Efrem: tu Kar pravi S. Ephrem im. ed. ǀ kakor poterdi S. Effrem im. ed. ǀ pravi S. Effraim im. ed. ǀ ſe joka S. Effrem im. ed. rekozh ǀ Bugaimo my S. Ephrema tož. ed. ǀ shiher s'Svetem Ephraim or. ed. ſaupjem Sv. Éfrem (306–373), cerkveni učitelj

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Egeas -a m osebno lastno ime Egej: Kadar je AEgeas im. ed. Deshelni Oblaſtnik vidil ǀ Kumaj tu ſnamine S. Krisha ſo bily ty Rabelni po sapuvidi AEgeasa rod. ed. perpravili (III, 591) Egêj, lat. Aegeas (1. stol.), rimski prokonzul, ki je apostola sv. Andreja obsodil na bičanje in smrt na poševno postavljenem križu.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Egidius -ija m osebno lastno ime Egidij: S. S. Joanes, & Paulus Marterniki imaio ſuſebno oblaſt zhes ta lufft. S. AEgidius im. ed. zhes urozhino (III, 434) ǀ S. Ozha Franciſcus je enkrat hudizha vidil, ter je djal ſvojmu tovarshu Egidiu daj. ed. (II, 243) 1. Sv. Egídij (tudi Tílen in Ílj), srlat. Aegidius (650–721), puščavnik in opat, zavetnik proti ognju, strahu in kugi; → Tilih 2. Egídij, tovariš sv. Frančiška Asiškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Egina ž zemljepisno lastno ime Ajgina: bom perglihal inimu sdravimu ſtudenzu, od kateriga pisheo, de ſe najde v' tej desheli AEgina im. ed., inu kakor en bolnik v' taiſti pogleda, percei od vſakatere bolesni oſdravi (IV, 199) Ajgína, gr. Αἰγίνα, otok med Peloponezom in Atiko

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Ekertus m osebno lastno ime Eckhart (?): Angelzi eno ſuſebno slatkust ſo pozhutili, Kadarkuli tu ſ. Ime ſo imenovali, Kakor je djal Appat Eckertus im. ed. (I/2, 34) Morda je mišljen Johannes Eckhart (pribl. 1260–1328), benediktinec, prior v Erfurtu, profesor teologije v Parizu in Strasbourgu, pisec.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Eksod. krajšava stvarno lastno ime Eksodus: kar stoij piſsanu. Exod. c. 12 (I/1, 31) Éksodus, lat. V Exodus, gr. Ἔξοδος, Druga Mojzesova knjiga in druga knjiga SP

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Elianus m osebno lastno ime Elijan: piſhe Elianus im. ed. od Slona ǀ Od shtorkel pishe Elianus im. ed. ǀ Elianus im. ed. pishe od eniga pſſa ǀ taku pishe AElianus im. ed. ǀ Nad katerim nenuznim dellom AElianus im. ed. ſe je zhudil Klávdij Eliján, lat. Claudius Aeliānus (pribl. 170–280), rimski višji duhovnik in pisec, sofist, avtor knjige o življenju živali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Eliazer(us) -(us)a m osebno lastno ime Eliezer: Eliazar im. ed. je Boga na pomozh klizal ǀ Eleazer im. ed. ſe k' ny perblisha ǀ Eleazerus im. ed. doli ſede ǀ ta ſtari inu brumni Eleazarus im. ed. je djal tuiſtym, kateri ſo njega pregovarjali, inu proſſili ǀ odgovorj v'imeni Eliazaruſa rod. ed. ǀ Vuzhimo ſe tudi od Eleazerusa rod. ed. Shlushabnika Abramaviga ǀ Eliazera tož. ed. huali S. Piſſmu ǀ hozhe perſilit tiga pravizhniga Eliazara tož. ed. ǀ Abraham je bil poslal ſvojga shlushabnika Eliezara tož. ed. iskat Neveſto ſvojmu Synu Iſacu Eliézer, Abrahamov najstarejši služabnik, ki je upravljal vse njegovo imetje in katerega je Abraham poslal v Mezopotamijo iskat ženo za sina Izaka (SP 1 Mz 15,2, 24,2)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

eliksir m eliksir: O Nebeshki Elixier im. ed.! O Boshja Arznia! (I/1, 88) elixir vitae cit. eliksir življenja: nam je perneſel taisto shlahtno, inu nar nuznishi arznio Elixier vitæ tož. ed. imenovano (I/1, 87) ǀ je k'nam prishal en Arzat, kateri imà to pravo arznio Elixier vitæ tož. ed. (I/1, 88) ← srlat. elixir < lat. ēlixūra ‛prevretek’ (in rod. od vīta ‛življenje’)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Eneas m osebno lastno ime 1. Enej: Italia, je bil sazhel vupitij Enæas im. ed. kadar je bil lashko dezhelo saghedal (I/1, 72) 2. Enejev: Inu AEnæas im. ed. Silvius pravi (I/2, 166) 1. Enêj, lat. Aeneas, gr. Ἀινείας, trojanski junak, ki se je ob padcu rešil iz gorečega mesta in po dolgih blodnjah prišel v Italijo. 2. Sílvij Enêjev, lat. Silvius Aeneas, postumni sin Eneja in Lavinije, bajeslovni začetnik kraljev z Albe Longe

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Eristikonus m osebno lastno ime Erizihton: Eriſticonus im. ed. ſe je bil sameril tej Bogini Venus, satorai je bil shtrajfan, de vezhno lakoto terpi, sakaj de ſi lih jei, vener ſe nemore naſitit (I/2, 76) Erizíhton, gr. Ἐρυσίχϑων, Mirmidonov sin, ki je posekal drevesa v Demetri posvečenem gaju in bil zato obsojen na nepotešljivo lakoto.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Erledus m osebno lastno ime Erled (?): Inu AErledus im. ed. poterdi rekozh (III, 156) Na robu je referenca AErled. in Comp.Spe c. 29.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

etc. cit. krajšava in tako dalje: negolufaite per deſſetini tiga poſta, de bi vezhkrat na dan jeidili, kir en ſamkrat vam je perpuſzhenu. etc. Krajšava stoji za lat. et cetera ‛in drugo, in ostalo’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

evange. krajšava evangelij: pishe S. Grogor. Hom. 38. in Evange: cit. abl. ed. (I/1, 68) → evang., → evangel, → evangeli(um)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Evlogius -ija m osebno lastno ime Evlogij (?): S. Eulogius im. ed. je bil tiga andverha ǀ de bi vſy kovazhy, inu shlosary po exempelnu S. Eulogiusa rod. ed. ſturili (V, 39) Življenjepisi omenjajo dva svetnika z imenom Evlógij, Evlogija iz Aleksandrije (umrl 607) in Evlogija iz Cordobe (pribl. 800–859), vendar noben od njiju ni bil kovač ali zavetnik tega poklica. Pač pa je zavetnik kovačev sv. Elígij (pribl. 588–660), ki se je v mladosti izučil za zlatarja in kovalca denarja.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

f. krajšava frater, tj. samostanski brat: F. im. ed. Leo kateri je bil njegou Spovednik je djal (III, 517) ǀ kakor ſe bere in Cronicis F. F. cit. rod. mn. Minorum (III, 514) → frater

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

fas cit. per fas & nefas pravično in nepravično: Eden per fas, & nefas v'kupaj blagu ſpraula (I/1, 18) ǀ drugiga nei miſlil, ampak li blagu per fas, & nefas vkup ſpraulat (I/1, 193) ← lat. per ‛s pomočjo, skozi’, fās ‛božje pravo, božja pravica’, &, kar stoji za let. et ‛in’, in nefās ‛nepravično dejanje, zločin’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

favš1 nepreg. prid. nepravi, nepristen, lažen, potvorjen, kriv: Faush im. ed. m prizhaviz ſe ſgovarja de dobizhik ga je oslepel ǀ ta krivizhna ſobda, inu faush im. ed. s sprjzhuaine zhes te vboge sirote ǀ nej hotel od te faush rod. ed. ž Luterske vere odſtopit ǀ kakor eniga faush tož. ed. m preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi sturili ǀ Vezhi dejl Hosterju ſe fardama sakaj faush tož. ed. ž mero imaio ǀ takushna zhudeſha bodo tudi tij faush im. mn. m Preroki doparnashali ǀ yh je hotel podvuzhiti kakushni viſhi imaio ſposnati te prave njega Iogre, od teh faush rod. mn. ǀ G. Bogu zhaſt vſame inu drugem faush daj. mn. bogovom jo dà ǀ faush tož. mn. s piſsma dellaio ← nem. falsch < srvnem. valsch ← stfrc. fals < lat. falsus ‛nepravi, nepristen, potvorjen, izmišljen, kriv’; zapisi v tem in sledečih dveh geselskih člankih utegnejo kazati na izgovarjavo fovš(-) (prim. zapise auzhiza za → ovčica, paun za → poln), → folš1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Feniks m osebno lastno ime Feniks: tij greshnij ſo perglihani tej tizi phænix im. ed. ǀ kakor ſmert te Tize Phœnix im. ed., katera ſe ſama ſeſgje ǀ Ta shlahtna tiza phenix im. ed. imenovana, kadar sazhne ſtara, inu teshka prihajat ǀ s'zhervizha supet ena lepa, mlada, inu shlahtna tiza phenix im. ed. poſtane ǀ Danaſſ ta nebeſki Phenix im. ed. ſe je poloshil v' tu lepu deshezhe, inu v' zhiſtu gnesdu Féniks, gr. φοὶνιξ, bajeslovni ptič, ki se, ko ostari, sam zažge in iz pepela vrne mlad.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Ferdinand(us) -da m osebno lastno ime Ferdinand: Ferdinand im. ed. je bil ſpoſnal, ta v'svoij mladosti je bil v'en nazhisti greh padil ǀ Ferdinandus im. ed. Shpanski krajl s' ſvojo vojsko je bil oblegil tu meſtu Coimbrio ǀ je ſtal Ferdinandus im. ed. ta II, s' Odleriam ǀ Jeſt bi mogal Nem. Nem. povedat od Ferdinanda rod. ed. Antolina Generala 1. → Antolin 2. Fêrdinand II. hábsburški (1578–1637), češ., ogrski in hrv. kralj ter nem. cesar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Filaretus m osebno lastno ime Filaret: Ta vuk tudi je bil dopolnil Filaretus im. ed. (I/1, 163) Morda je mišljen Antonio Pietro Filarete (1400–69), it. kipar in arhitekt.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Filip(us) -pa m osebno lastno ime Filip: Philippus im. ed. pak Macedonski krajl je bil te misli, de slatu je letu nar nuznishi ǀ Philippus im. ed. ſpanski krajl ǀ ta bogaboyezhi Philippus im. ed. Diez ǀ kej ſi ti ò S. Philippus im. ed. Nerius ǀ ſe bere od Marciana kateri je bil vſel Pulcherio Ceſſarizo, Philippus im. ed. Joanno ǀ gdu je bil podvnzhil Sveto Eugenio Ajdouske Bogove sapuſtiti, katire nje Ozha Philip im. ed. je molil ǀ Is taiſtiga Meſta Bethsaida je bil S. Peter, S. Andrei, S. Filip im. ed. ǀ Filip im. ed. Macedonski Krajl je vedil ǀ V' S. Mathiu ſe je nashla vera S. Petra … Dobruta S. Philippa rod. ed. ǀ Gliha je bil S. Philippu daj. ed. ǀ Naj li hualio krajla Philippa tož. ed. Tetrarca ǀ naprej poſtavi … S. Philippa tož. ed., inu S. Jacoba Apoſtelna ǀ Herodias je bila ſvoiga porozheniga Gospuda Phillippa tož. ed. sapuſtila 1. Fílip Makedónski (382–336 pr. Kr.), oče Aleksandra Velikega 2. Fílip II. (1527–98), španski kralj 3. → Diez 4. Sv. Fílip Nêri (1515–95), apostol Rima 5. Sv. Fílip, apostol (SP Mt 10,3) 6. Fílip, četrtni oblastnik v Itureji in Trahonitidi (SP Lk 3,1) 7. Fílip, Herodov brat (SP Mr 6,17)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

florentinski prid. florentinski: enkrat S. Antoninus Florentinski im. ed. m skoff ie memu ene hishe shal (II, 265) ǀ Hugo Florentinski im. ed. m Firsht, kateri en greshen, in nesramen leben je pelal (II, 506) ← lat. Flōrentīnus, it. fiorentino; → Florencija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Forum mundi cit. stvarno lastno ime she vſelej je zhudnishi tu kar In Toro Mundi abl. ed. berem (I/1, 87) Iz na robu navedene reference In foro mundi je očitno, da je Toro napačno natisnjeno namesto Foro. Dela z naslovom Forum mundi po dostopnih virih ni najti.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Francisk(us) -ka m osebno lastno ime Frančišek: S. Ozha Franciſcus im. ed. je enkrat hudizha vidil ǀ S. Franciscus im. ed. je bil vmerl takrat, kadar to britko martro Chriſtuſa Ieſusa je premiſhlual ǀ Kadar Sveti Franciſcus im. ed. Xaverius Apoſtel noviga ſvejta, je bil v'taiſte Indianske deshele od Svetiga Ignatiuſa poslan ǀ S. Franciſcus im. ed. de Paola im. ed. vſame v' roko gorezhe vogle ǀ kar pishe Franciſcus im. ed. Alverez ǀ kakor pravi Franciſcus im. ed. Mayeron ǀ Franciſcus im. ed. Mendoza od S. Antona pravi ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Franciſcus im. ed. Svarez … Franciſcus im. ed. Tolletanus ǀ Franciſcus im. ed. Baldus je djal ǀ satorai Franciſcus im. ed. Vatablus pravi ǀ pishe Franciſcus im. ed. Ximenius ǀ v' tem Meſti Salamanca ſe naide en vuzhen Pater Dominicanar, Franciſcus im. ed. de Victoria ǀ Ta vuk tudi je bil dopolnil ta shlahtni Franciscus im. ed. Pizzarus ǀ en Oberſter Franciſcus im. ed. s' imenam, gre zhes Tartarie ǀ Moj S: Ozha Francisk im. ed. je veni veliki, bolezhini ſe nashal ǀ S. Francisk im. ed., inu S. Anton ſe letei Goſpei prikasheio ǀ satorai Franciſcus im. ed. Vatablus pravi ǀ Chriſtus pravi: Franciſce cit. zv. ed., ti nezh lubishiga nemoresh meni shenkat ǀ od rojſtua Svetiga Franciſca rod. ed. ſtu lejt poprej je prerokoval v' Benetikih ta bogaboyezhi Appat Joachimus ǀ Amadeus ordna S. Franciſca rod. ed. ǀ berem od Polj. Franciſca rod. ed. de Bergamo Capucineria ǀ Franciſcu daj. ed. tudi vſi elementi, inu shivali ſo pokorne bile ǀ G: Bug poshle eniga Angela s'Nebeſs, de bi S: Francisku daj. ed. ſagodil ǀ Videm S. Franciſca tož. ed., nad letem eniga Seraphina ǀ proſſio tiga bogaboyezhiga Pater Franciſca tož. ed. Hispalensa ǀ cilu v' Zirku je shla sa S. Franciſcam or. ed. ǀ Se nenajdeio vezh Fransciski im. mn., de bi tem bolnem, inu gobaſtem ſtregli 1. Sv. Frančíšek Asíški s pravim imenom Giovanni Bernardone (1182–1226), redovni ustanovitelj 2. Sv. Frančíšek Ksavêrski (1506–52), zavetnik misijonov 3. Sv. Frančíšek Páolski (1416–1507), ustanovitelj reda najmanjših bratov 4. → Alverez 5. Frančíšek Tolédski (1532–96), filozof, teolog in razlagalec Svetega pisma 6. → Mendoza 7. → Vatablus 8. Frančíšek iz Viktórije, profesor teologije v Salamanci (16. stol.) 8. Frančíšek Ksiménez, špan. Francisco Ximénez de Cisneros (1436–1517), frančiškan, kardinal 9. → Majron 10. → Suarez; → Francišk

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Frontinus m osebno lastno ime Frontin: Piſse Iulius Frontinus im. ed., de leta Ceſar je bil oblegil s' ſvoje vojsko enu veliku Meſtu (II, 425) ǀ Zhudu veliku pishe od exempelna Frontinus im. ed. (V, 579) Sékst Júlij Frontín, lat. Sextus Iulius Frontīnus (40–100), rimski vojni in tehnični pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Frumencius -ija m osebno lastno ime Frumencij: Inu veliku kupzou je bilu, kateri en Svet leben ſò pellali, kakor je bil Sveti Frumentius im. ed. (IV, 403) ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Kupzij S. Frumentia tož. ed. (II, 194) Sv. Fruméncij (pribl. 300–pribl. 360), misijonar in škof v Etiopiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Gaeta ž zemljepisno lastno ime Gaeta: Skuſil je tudi uni ohernik v' tem meſti Gaeta im. ed., katiri tu kryvizhnu blagu nej hotel povernit (V, 217) Gaeta, mesto ob Tirenskem morju med Rimom in Neapljem

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Galfridus m osebno lastno ime Galfrid: Kakor je samerkal Galfridus im. ed. (IV, 227) ǀ kakor je samerkal Galfridus im. ed. (V, 206) ǀ Gelfridus im. ed. tukai pravi (I/2, 62) Morda je mišljen Gálfrid Monemetéški, srlat. Galfridus Monemetensis (pribl. 1100–54), škof in pisec, manj verjetno Gálfrid, agl. Godfrey, valiž. Gruffyd, avtor dela Historia regnum Brittaniae, napisanega med 1118 in 1135.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Gen. krajšava stvarno lastno ime Genesis: najdem v' Svetim Piſſmi. Gen. c. 41. samerkanu od tiga brumniga, nedolshniga Patriarcha Joſepha Génesis, gr. Γένεσις, Prva Mojzesova knjiga in prva knjiga SP

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Gencian(us) -na m osebno lastno ime Gencijan: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Oshterij S. Gentiana tož. ed. (II, 194) Sv. Genciján, zavetnik gostilničarjev in hotelirjev

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Genesius -a m osebno lastno ime Genezij: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Comedianti s. Geneſiuſa tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Genézij, lat. Genesius (mučen 286 v Rimu), zavetnik igralcev in plesalcev

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Getsemani zemljepisno lastno ime Getsemani: Christus je bil shal v'ta vèrt Gethſemani im. ed. molit ǀ v' tem Verti Gethſemani im. ed. ǀ 7000 Kapelz krivi v'verti Getſemani im. ed. ie … prelijl ǀ s'verta Getſemani im. ed. k'Annasu, kaifeshu ǀ Judje je bil perpelal Jskariot v' ta Vert Gezemani im. ed. ǀ de bi naſs oshivil v'pungradi Getſamani im. ed. ǀ kadar ſò ta ſadni krat v' verti Gethſeſnani im. ed. s' Chriſtuſam molili Getsémani, pristava in vrt pri Jeruzalemu, kjer so Jezusa po zadnji večerji prijeli služabniki velikega duhovnika (SP Mt 26,35).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

glavnja -e ž bakla: Lucifer is lete nebeske roshe bi nebil ratal ena ſmerdezha Kopriua, is Svetle ſvejsde, ena paklenska glauna im. ed. ǀ v' taiſtim ogni imaio vſta taku ſuhe kakor eno gorezho glauno tož. ed. ǀ s' eno gorezho glauno or. ed. je bil s'ſvoje kamre ſtepu eno loterzo ǀ glavo de ima kakor en lintuorn, ozhy kakor duei gorezhi glauni im. dv. peklenska glavnja kot psovka: Molzhi ti paklenska glauna im. ed. Prim. pri Kastelec-Vorencu gorèzha glavnîa ‛torris’ in pri Pleteršniku glȃvnja ‛ein angebranntes Stück Holz, der Feuerbrand, die Fackel’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

glih1 -a in nepreg. prid. enak, podoben, primerljiv: en takorshen je glih im. ed. m eni spaki ǀ kadar je hotel Svetiga Franciſca ſebi glih daj. ed. m v' podobi sturiti ǀ nej ſó glih tož. ed. m lon imeli ǀ greh vſelej ſebi gliho tož. ed. ž shtrajfingo perneſse ǀ s' glih or. ed. s veſſeljam, inu dopadeinam Gospud je bil gori vſel taiſtiga hlapza ǀ s'glih or. ed. s opravilam, nej ſó glih lon imeli ǀ v' Jeſſeni, kadar dan, inu nuz ſta gliha im. dv. m ǀ njeh pushtobi ſo glih im. mn. m njegovim pushtabam ǀ ſo bilij spazhenij, inu glih im. mn. m tej napametni shivini ratali ǀ lashniki ſo glih im. mn. m hudizhom ǀ Ti nezhisti ſo snotrej glih im. mn. m temu Krajlu ← srvnem. gelīch ‛enak, enako’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

gliha -e in nepreg. ž enakost, primerjava, primerljiv človek ali stvar, par: Inu taku gliha im. ed. je bil S. Franciſcus Chriſtusu, de nej mogal ble gliha im. ed. biti ǀ S. Bernardus je bil gliha im. ed. S. Thadæuſu ǀ Ta nar ſhlahtniſhj je ta tjza Phænix, Sakaj neima ſebi glihe rod. ed. ǀ v' cellem Meſti Atthenes nej bilu njemu gliha rod. ed. ǀ katerimu K'glihi daj. ed. ſledna mogozhnoſt je Slaba, sledna ſaſtopnoſt ie nepametna ǀ ena ſe vſmili zhes to drugo, kadar v'potrebi vidi ſvojo gliho tož. ed. ǀ ſe hozhe dobru oſhenit, ima gledat de ſvojo gliho tož. ed. vſame ǀ 50. lejt je v' takorshneh grehah shivil, de malu gliha rod. mn. ſe je njemu neshlu brez vse glihe neprimerljivo: G. Bug pres vſe glihe je vezh pruti zhloveku, kakor ta zhlovik pruti tej nepametni shivini ǀ na ſvejtu je pres vſe glihe vezh neovernih, inu Ajdiu, KaKor Katolish, inu tisti vſy ſe fardamajo ← srvnem. gelīche ‛enakost’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Glossa (ordinaria) cit. stvarno lastno ime Glossa ordinaria: Kir ſam G. Bug Mashnike poſtaulene zhes Zerku te deshele Asiæ je imenoval Angele, kakor Gloſſa im. ed. resklada ǀ kakor Gloſſa im. ed. zhes enajſto poſtavo teh Pripuviſti govorj ǀ Gloſſa im. ed. Ordinaria resklada ǀ Gloſsa im. ed. pravi ǀ gloſſa im. ed. taku resklada Glossa ordinaria je naslov dveh razlag Svetega pisma, ki sta ju napisala Walafrid Strabo (umrl 849) in Bernard iz Parme (umrl 1263).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Gomora -e ž zemljepisno lastno ime Gomora: Sodomo, in Gomoro tož. ed. je bil poshgal ǀ G. Bug ſe je bil pravizhnu reſerdil zhes Sodomo, inu Gomorro tož. ed. ǀ ogin ima Sodomo inu Gomorrho tož. ed. poshgati ǀ vſy ſo bili v' tejh meistah ſodomi, inu v' Gomori mest. ed. sgoreli Gomóra, mesto v južnem Kanaanu, porušeno v katastrofi (SP 1 Mz 18,17–19,29)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Gongo zemljepisno lastno ime Kongo (?): Sprizhaj nam Lisbona, kir je bil S. Anton rojen. Sposnaj ti krajlevſtvu Portugalsku, Franſku, Shpansku, Polsku, Nemshka, inu lashka deshela inu celli ſvejt tudi ta novi v' Indiah, Gongo im. ed., Songo, Zingo (III, 306 s.) Verjetno je mišljeno kraljestvo Kóngo v ekvatorialni Afriki, kamor so po 1490 množično prihajali portugalski misijonarji. Janez Svetokriški je, sicer že po izidu svojih knjig, opravil cenzorski pregled znamenite knjige Potopis po Kongu misijonarja polj. Antona Zucchellija iz Gradišča (podatek o cenzorskem pregledu navajata Kožuh in Kralj 2000: 158).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

gospoda -e ž gospoda: Judouska Gospoda im. ed., je miſlila koku bi mogla S. Jacoba na ſvoj tall perpravit ǀ IudausKa Gospoda im. ed./mn. ſo ga bily sa Capitana poſtavili ǀ bote hoteli pres mire jeſti, inu pijti, kakor Gospada im. ed. ǀ veliku Rimske Gospode rod. ed. ſò bily na ohzet povabeli ǀ grè k'Iudouski Goſpodi daj. ed. ǀ sa novu lejtu shenkam taku Goſpodi daj. ed., kakor kmetom ǀ Vna, ſe huali de vſaketeri Goſpody daj. ed. ſi uppa kuhat ǀ Obedn ſe nej potſtopil Krajlu povedat de bi ſe h' ſmerti perpravil, sakaj veliki Gospodini daj. ed.+ nej navada povedat, de bi ſe h' ſmerti perpravili ǀ en dan je bil povabil Rimsko Goſpodo tož. ed. v'gostje ǀ kakor je nauada danaſhni dan per Gospodi mest. ed. ǀ Cicero je shelel, de bi ſyn pred Rimsko Gospodo or. ed. enu lepù govorjene naprei perneſel ǀ Sydj ta offertni Annas s' to Judousko Gosbodo or. ed. Kongruenca z glagolom v množini v drugem zgledu temelji na pomenu in torej ne kaže na slovnično množino samostalnika; → gosposka.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

gosposka -e ž gosposka: kadar bi tebe tvoja Goſpoiska im. ed. Rabelnu zhes dalla ǀ vasha goſpojska im. ed. je s'vamy neuſmilena ǀ ta Vishishi Duhouna Gospoiska im. ed. ſo posnali ranziga Nem. Nem. saſtopnoſt ǀ Pisheo S. Euangeliſti di Iudouska Goſpoſta im. ed. … Sò ſvit dershali, koku bi Ieſuſa pregnanu vjeli, inu vmurili ǀ s'unej Rihtne goſpojske rod. ed., katera ima od boga oblaſt te kryvizhne vmorit ǀ inu okuli Gospojke rod. ed. ſvoj spodobni, inu pravizhni lon iskati ǀ nej na ſvejti huishi Gospoiske rod. ed. kakor je vasha ǀ Bug pak ga je sapuſtil, inu sapovedal Gospoiski daj. ed., de ga imà pregainat ǀ plazhai Gospojſki daj. ed. deſſetino ǀ prezej tezhe h'Gospojski daj. ed. taiſto pershono toshit ǀ ſe bojsh pregreſhit tuoij poſvetni Gospoijski daj. ed. ǀ Aku imaio hudo Gospoisko tož. ed., druſiga nedelaio, ampak taiſto kauneio ǀ ſo ga shli pred Goſpoisko tož. ed. toshit ǀ sa suojo Goſpojsko tož. ed. ſo ijh sposnali, inu bugali Kongruenca z glagolom v množini v tretjem in četrtem zgledu temelji na pomenu in torej ne kaže na slovnično množino samostalnika; → gospoda.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

gosti2 godem nedov. gosti: ſò snali goſti nedol., zitrat, piskat ǀ prèd tem Pildam je pustil gòſti nedol. ǀ En drug cell dan ſturj godit nedol., inu trobentat, de bi goſli, inu trobente prizhe bile njegoviga veſſelja ǀ nuzh, inu dan gode 3. ed. ǀ kakor ſe godè 3. ed., taku ſe pleſhe ǀ hudizh rad ſe najde kir godio 3. mn., cittraio, inu plesheio ǀ vſy Angely, inu Svetniki citraio, inu godyo 3. mn. na nyh nebeske Zitre, inu gosle ǀ Leta je ena Muſika, per kateri ſe eni shtikilzi godeio 3. mn. ǀ Orglaio, godeo 3. mn., poiò, leipu muſizeraio ǀ Edn, kateri nikoli ni godil del. ed. m, teshku njemu pride goſti nedol. ǀ de bi vſe skusi okuli njega godili del. mn. m, inu trobentali ǀ lepu ſo zitrali, godli del. mn. m, inu peili Zapisi godil, godili in morda godit so hiperkorektni.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Gotard(us) -da m osebno lastno ime Gotard: S. Gothard im. ed. ſe je bil porodil v' Parski desheli tu lejtu 980 ǀ S. S. Joanes, & Paulus Marterniki imaio ſuſebno oblaſt zhes ta lufft. Zheſs kathar S. Gothardus im. ed. ǀ Od Naſhiga lubiga Pomozhnika S. Gotharda rod. ed. piſhe Petrus Antonius Homodei ǀ poshle ſvojga Synu k' S. Gothardu daj. ed. ǀ je Gotharda tož. mn. isvolil sa ſvojga ſuſebniga shlushabnika Sv. Gótard (960–1038), menih in škof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

grab m grob: ſim bral de na grab tož. ed. tiga ſerzhniga, inu zhedniga Vojszhaka Aiacis ſo bili ſturili smalat vſe zhednoſti v'podobi Shenski (III, 423) Ta hapaks legomenon je verjetneje tiskarska napaka kot izposojenka iz nem. Grab, saj je na isti strani dve vrstici višje in pet nižje zapisano → grob.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Gregor(ius) -ja m osebno lastno ime Gregor: Piſhe s. Gregor im. ed. ǀ S. Gregor im. ed. Nazianz. ǀ Nam ſamore ſprizhat Gorgonia, od katere pishe S. Gregor im. ed. Nazianzenus nye brat ǀ pravi S. Gregor im. ed. Thaumaturgus ǀ Kar piſhe Gregorius im. ed. Turonenſis ǀ Gregor im. ed. Agrigentius s' enem perſtem ſledno boleſan je pregnal ǀ Kakor pravi Gregorius im. ed. Nijſsenus ǀ Gregorius im. ed. Taumathurgus ſapovej enimu hribu de ſe ima s'mejſta preſeliti ǀ Gregorius im. ed. Magnus. Gregorius im. ed. Neſſenus. Gregorius im. ed. Neoceſarienſis ǀ Papesh Gregorius im. ed. XIII. je djal ǀ slezhij vunkaj Gregoria tož. ed. s'te luknje teh Kazh 1. Sv. Grêgor Véliki, papež (591–604) 2. → Naciancenus 1. 3. → Tavmaturgus 4. Sv. Grêgor Tourski (538/9–594), nadškof v Toursu 5. Grêgor Níški (pribl. 344–395), cerkveni oče, teolog, govornik in pesnik 6. → Neocesariensis; → Grogor

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

grešen -šna prid. grešen: nemorimo ſposnat gdu je pravizhin, ali greshin im. ed. m ǀ ſi taku hudoben, inu greshen im. ed. m ǀ Gdu je tedaj ta greshni im. ed. m dol. zholovik ǀ ta greshna im. ed. ž dusha shalostna postane ǀ taistu greshnu im. ed. s Mestu je imelu Kozhanu biti ǀ od tiga greshniga rod. ed. m zhloveka mozhnu reshalen ǀ nihdar ſvoje Milostive ozhy neoberne od te greshne rod. ed. ž sgrevane dushe ǀ hozhe dopolnit shelje ſvojga greshniga rod. ed. s ſerza ǀ od ſvojga greſniga rod. ed. s shiveina neha ǀ sa volo njega hudobniga, inu hreshniga rod. ed. s shulejnia ǀ Iob ſe nemore sadosti prezhudit timu greshnimu daj. ed. m zhloveku ǀ hudizh jo uabi k'taisti greshni daj. ed. ž perloshnosti ǀ en greshen tož. ed. m, in nesramen leben je pelal ǀ kadar en zhlovek ima en hud greshin tož. ed. m jeſik ǀ Sakaj tedaj vaſh greshn tož. ed. m leben nepobulshate ǀ O Gospud poshli zhes ta greshni tož. ed. m dol. ſvejt sthrajfinge ǀ bi njega grèshni tož. ed. m dol. jesik imel v'taistih S. Ranah oprati ǀ Sapovedal Nebeſsom ſtrelat v'tiga greshniga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ spazhi tega greshniha tož. ed. m ži. zhloveka ǀ sfarij to greshno tož. ed. ž dusho rekozh ǀ de bi v'greshno tož. ed. ž perloshnoſt padili ǀ tulikaj skarbi ſa tu shkodlivu, inu greshnu tož. ed. s telu naſhe ǀ nje grèshnu tož. ed. s truplu lepotizhit ǀ po nyh greshni mest. ed. ž voli yi puſtili shiveti ǀ tulikain ſe ti pred tem neurednim greshnim or. ed. m zhlovekam ponishash ǀ tebe s'nashim greshnim or. ed. m djaniom reshalimo ǀ s'tem greshnem or. ed. m krajlam Henricuſam ſaupyesh ǀ Taku ſe godi v'mej Bugom, inu tem greshnom or. ed. m, kadar moli ǀ veliku pohushajne s'tuojm greshnom or. ed. m shivejnom dash ǀ gredò s'greshnem ſerzam or. ed. s h' Svetimu obhailu ǀ ſo bily enkrat try greshni im. mn. m tovarshi ſi naprei vſeli, de en dan hozheo dobre vole biti ǀ tij greshni im. mn. m ſo toshili ſe rekozh ǀ tankaj grèshni im. mn. m ludje prebivaio ǀ tij greshnij im. mn. m ſo perglihani tej tizi phænix ǀ aku shelite vy greshne im. mn. ž dushe vezh takushnih exempelnu imèti ǀ greshna im. mn. s della ſo bile na vago poſtaulene ǀ nehualeshnost precleta teh greshnih rod. mn. ludi ǀ ſlabi zholnizhi … polni luken hudijh sheijl, inu greshnyn rod. mn. nauad ǀ sa isvelizhenie nashih grèshnih rod. mn. dush ǀ s'krijvavimij ſolsami bi ſe zhlovik imel nad nepametio teh greshnijh rod. mn. ludij jokati ǀ s'preprostih ſtury vuzhene, s'greshnih rod. mn. ſtury pravizhne ǀ v'Cerkvi s'grèſhnih rod. mn. imamo pravizhni ratat ǀ tem greshnim daj. mn. Iudom je djal ǀ Joh tem greshnem daj. mn. ǀ Jeſt hozhem moj hudi naturi, inu greshnem daj. mn. sheljam ſe super poſtavit ǀ te greshne tož. mn. m ludy vabi de bi ſe Spokorili ǀ de bi te grèſhne tož. mn. m ſodil, inu fardamal ǀ moje meſsu je hotelu mene v'greshne tož. mn. m lushte perpravit ǀ de bi ty paklensky volky reſtargali te greshne tož. mn. ž dushe ǀ greshna tož. mn. s della doparnasha ǀ tovarshtvu ſi vſelej shelil imèti s'temi greshnimi or. mn. primer.> vſak dan greshnishi im. ed. m prihaiash ǀ kaj more na ſvejtu hujshiga, inu greshnishiga rod. ed. s biti, kakor na mejſti Boga, kazhe, mazhike, inu hudizha molit ǀ zhe vezhKrat ſmo gajshleni greshnishi im. mn. m prihajemo ǀ ony ſo bily veliKu grèshnishi im. mn. m; ìnu hudobniſhi presež.> ta folk je ner huishi, inu greshnishi im. ed. m ǀ tiga nerhudobnishiga, inu greshniſhiga tož. ed. m ži. zhloveka ſo neuſmilenu martrali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

greti2 nedov. iti, hoditi: navado ſturè shentovati, inu preklinat blè, kakor voda nasdul tezhi, golufati blè kakor grèti nedol., opraulat, inu marmrat zhes ſvoiga blishniga, ble kakor pſsy lajat Ta nedoločnik je vpliv vipavskega govora. Določne in deležniške oblike so navedene pri → iti.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Gutenberger m osebno lastno ime Gutenberg: Jeſt dershim v' mei timi ner nuzhnishi kunshti, kunsht Bukve drukat, katiro kunsht ner poprei ſi je bil ſmislil Joannes Guttenberger im. ed. (V, 458) Johannes Gutenberg (med 1394 in 1400–1468), izumitelj tiskanja s premičnimi, litimi črkami

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Ham -a m osebno lastno ime Ham: Set, inu Iaphet sta brumna, Cham im. ed. je neſramen ǀ ta greshni Chaam im. ed. enu cellu lejtu je v' zholni brumnu, inu zhiſtu shivil ǀ Nojeſs je bil prekounil ſvojga ſijnu Chama tož. ed. ǀ Ty nepresherni Caamij im. mn. bi shpot nedellali s'ſvoyh ſtariſhyh Hám, Noetov sin in Jafetov ter Semov brat (SP 1 Mz 5,32)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Helena ž osebno lastno ime Helena: bres vſe glihe je lepshi, inu lubishi, kakor Helena im. ed. (V, 15) ǀ vſy lepi Narciſſi, inu lepe Helene im. mn. letem perglihane ſo ene negnuſne Spake (V, 187) Heléna, gr. Ἑλένη, zgled antične ženske lepote, hči Zevsa in Lede, Menelajeva žena, ki jo je Paris odpeljal v Trojo, kar je bil razlog trojanski vojni; → Elena.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Henoh -a m osebno lastno ime Henoh: Henoh im. ed. je shivil v'ſakonskim ſtanu, ter je imel veliku otrouk ǀ sa en Exempel naprej poſtavem Henoha tož. ed. Hénoh, Jeredov sin in Metuzalemov oče (SP 1 Mz 5,18)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Henskenius m osebno lastno ime Henskens: Pishe Pater Godefridus Henſchenius im. ed. Jeſuitar (V, 159) Gódefrid Hénskens (1601–81), flamski jezuit in hagiograf

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Her m osebno lastno ime Er (?): Her im. ed. je bil s' naglo ſmertio shtrajfan (II, 370) Ime se navaja med osebami, ki so bile kaznovane zaradi nečistosti ali prešuštvovanja. Po vsej verjetnosti je mišljen Judov sin Êr (SP 1 Mz 38,3), lat. V Her, o katerem pa SP ne poroča, da bi bil kaznovan zaradi te pregrehe, temveč le, da je bil hudoben in da ga je Gospod zato usmrtil.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Hermenegild -a m osebno lastno ime Hermenegild: Ta perva je bila Ingunda, katera je bila ſvojga mosha krajla Hermenegilda tož. ed., inu cello shpansko deshelo na pravo vero perpravila (V, 66) Sv. Hermenegíld (umrl 585), sin zahodnogotskega kralja Leovigilda, ki je iz arijanstva prestopil v krščansko vero. Zato ni postal kralj, pač pa ga je dal lastni oče zapreti in po enem letu obglaviti.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Herodež -a m osebno lastno ime Herod: gdu nevej de Herodesh im. ed. Agripa je bil vumerl Kakor ena nepametna shivina ǀ ta je bil nezhist, kakor Herodesh im. ed. ǀ Herodes im. ed. je bil sapovedal njega v'jezho poſtavit, inu k'ſadnimu glavo odſekat ǀ ty veliki grehi Faraona, Herodesha rod. ed., Davida, Manaſſa, Iezabele ǀ Od Annasa ga pelleio h' Kaiffeshu, od Kaiffesha h' Pilatusu, od Pilatusa h' Herodeshu daj. ed., pousot je terpel tepejne, sashpotovajne, sapluvajne ǀ s'verta Getſemani k'Annasu, kaifeshu, Pilatuſhu, Herodeſsu daj. ed., inu ſupet Pilatuſsu ǀ nash odreshenik Chriſtus Iesus Herodesha tož. ed. nej hotu imenuat Krajla, ali zhloveka, temuzh mu pravi liſiza ǀ ta hudobna Herodiades, katera v' preshoshtvi je shivela s' Krajlam Herodesham or. ed. ſvojm Shogram 1. Heród Agrípa I., lat. Herodes Agrippa (10 pr. Kr.–44 po Kr.), judovski kralj 2. Heród Antípa, lat. Herodes Antipas, četrtni oblastnik nad Galilejo in Perejo (4 pr. Kr.–40 po Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Hilos -a m osebno lastno ime Hilos: Piſſary pravio, de G. Bug je bil nerpoprej dal letu spoſnajne Chiloſu Centauruſu daj. ed., de on je sgruntal mozh, inu nuz tiga sheliszhia (IV, 194) Hílos, gr. Ὕλλος, sin Herakleja in Dejanejre

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Himenej -a m osebno lastno ime Himenaj: Ti Sakonski pak sò moliliboga Hymenea tož. ed. (II, 159) Himenáj, gr. Ὑμέναιος in Ὑμήν, svatbeni bog

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Historia scholastica cit. stvarno lastno ime Historia scholastica: H' poterdejnu tega najdem in Hiſtoria Scolaſtica abl. ed., de vezhkrat en zhern vuol v' AEgypti is vode je prishal (V, 167) Historia scholastica je naslov dela, ki ga je 1169–76 napisal frc. teolog Peter Comestor (umrl pribl. 1178).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

hiševanje -a s poslovanje: Sturi rajtingo od tuojga hishovajna rod. ed. (I/1, 204) Zapis je citat iz SP Lk 16,2 na začetku pridige. Glagol hiševáti, ki ga Pleteršnik navaja v pomenu ‛das Hauswesen verwalten, haushalten’, je tu pomensko dalje razvit kot gr. οἰκέω ‛gospodinjiti’ in ‛gospodariti, upravljati z’ iz οἶκος ‛hiša’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Homobonus -n(us)a m osebno lastno ime Homobonus: Homobonus im. ed. je shivil po ſvojm ſtanu ǀ Angely is nebeſs ſo prishli v'shtazuno tiga Svetiga Shnideria Homobonuſa rod. ed. ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Shniderij S. Homobona tož. ed. Sv. Homobónus Kremónski (pribl. 1150–93), trgovec, zavetnik krojačev, čevljarjev, trgovcev in kovačev

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Homodei m osebno lastno ime Homodei: Od Naſhiga lubiga Pomozhnika S. Gotharda piſhe Petrus Antonius Homodei im. ed. (III, 281) Na robu je referenca Pet. Ant. in Vita S Gothar.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

horenpandelj -na m uhan: S. Clara ſvoje lepe guante slejzhe, ſvoje slate perſtene, inu horenpandelne tož. mn. prozh od ſebe vershe Vzglasni h- je protetičen in verjetno predstavlja izgovor γ-. Nem. beseda Ohrenband, katere manj. je predloga slovenski, pomeni pravzaprav iz zlate ali srebrne žice narejen uhan, ki se zatakne za uhelj, tako da ga ni treba preluknjati.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

hosta -e ž hosta: njega Cerku je bila gora, hrib, inu goſta im. ed., njega pridige ſo bilij Iagarski roshizhi (II, 320) ǀ ſapovej Simonides de mu ima pot s'kuſi eno hoſto tož. ed. pokaſat (II, 122) Zapis goſta je hiperkorekten in temelji na podobnosti glasu h s kraškim γ < g.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Hostiensis m osebno lastno ime Hostiensis: Drago Hostienſis im. ed. na tem ne zvibla (I/1, 92) ǀ Taku resklada Drago Hoſtienſis im. ed. (IV, 362) Verjetno je mišljen it. kanonist in pisec Enrico Hostiensis (umrl 1271), vendar ni jasno, zakaj bi se njegovo krstno ime prevajalo s sloven. Drago, morda zaradi podobnosti z it. imenom Arrigo, ki tako kot Enrico izvira iz nem. Heinrich < srvnem. Heinrīch.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

hrast -a m hrast: Hraſt im. ed. lahku ſe puſtj ſekat ǀ Abſolon pak ſa ſvoje laſſij na en hraſt tož. ed. ſe je bil obeſſil ǀ najde kmeta de ſe je nen hrast tož. ed. obeſel ǀ venim bodezhim grastu mest. ed. ſydi ǀ on je bil oviſſil na graſtu mest. ed. ǀ pod letem hraſtam or. ed. ym bom mogal pridiguat Zapisa z g- sta hiperkorektna in temeljita na podobnosti glasu h s kraškim γ < g.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

hruška -e ž 1. drevo hruška: de ena Hrushka im. ed. rodj zheshne, inu orehe ǀ kadar bi vy imeli v' vashim pungradi eno hrushko tož. ed., zheishno, ali iablano 2. sad hruška: n'hozheo eno hrushko tož. ed. s' en diamant dati ǀ zhaka de bi hrushke im. mn. raſle ǀ veni skledi ſo bile zukrene iabauka, v'drugi zukrene grushke im. mn. ǀ taushent hrushk rod. mn. bi ſi mogli kupit ǀ 40. lejt bi nikuli dobriga ſadu nebile pernesle, ampak zhervive gnile hrushke tož. mn., zheishne, inu iabouka Zapis grushke je hiperkorekten in temelji na podobnosti glasu h s kraškim γ < g.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Hugo -g(on)a m osebno lastno ime Hugo: pravi Hugo im. ed. Cardinalis ǀ Ta vuk tudi je bil dopolnil Hugo im. ed. Cardinal ǀ kakor pravi Hugo im. ed. à S. Victore ǀ pravi Hugo im. ed. Charenſis ǀ Hugo im. ed. Carenſis perloshj ǀ pishe Hugo im. ed. de S. Victore ǀ Hugo im. ed. Victorinus je sapiſſanu puſtil ǀ Taku resklada Hugo im. ed. Florentinus ǀ Hugo im. ed. Florentinski Firsht, kateri en greshen, in nesramen leben je pelal ǀ S. Steffan tudi ſe je prikasal timu bogaboyezhimu Appatu Hugonu daj. ed. ǀ zhakamo Firshta Hugona tož. ed. ǀ Poſhluſhajte Huga tož. ed. Cardinala 1. Húgo Kándid, srlat. Hugo Candidus (umrl 1099 ali kasneje), kardinal 2. Húgo iz samostana sv. Viktorja (1096–1114), filozof, teolog in mistični pisec 3. Húgo iz San Cara (pribl. 1190–1263), kardinal 4. Neki opat z imenom Húgo 5. Neki florentinski knez z imenom Húgo; → Ugo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

hymnus cit. hvalnica: Zhaſtimo ponishanu ta S. Sacrament Eccl. in Hymno abl. ed. (IV, 331) ← lat. hymnus ‛pesem hvalnica’ ← gr. ὕμνος

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Idokus m osebno lastno ime Jošt (?): kakor vaſs vuzhj Idocus im. ed. Clitoveus (IV, 421) Na robu je referenca Idoc. Clit. in c. 6. Luc. Prim. srlat. Jodocus ‛Jošt’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

igra -e ž (družabna ali hazardna) igra: ǀ k'ſadnimu ſvojo sheno je bil gori na jegro tož. ed. poſtavil ǀ ta Ceſſar je rad jegral jegro tož. ed. Skako imenovano ǀ sarà to iegro tož. ed. sa slu vſame ǀ Vni, katiri vej de per vinu, inu iegri mest. ed. Boga, inu ſvojga blishniga reshali, vener Quarte hrani, inu pyanſtua anat ſi naprej neuſame ǀ vſe prasnike s'goſtario, inu jegro or. ed. doparnashate ǀ Nej ſo otrozhje jegre im. mn., nej ſo fable vezhnuſti ǀ sheme, inu norzhie ſte v' andoht obernili, ſmejh v' ſolſſe, veſſelje v' shaloſt lebenge v' poſt, jegre tož. mn. v' molitvo, pleſse v' boshje poti ǀ v'jegrah mest. mn., v'oshteriah, v'pleſsoh, v'shelmarij, inu v'grehoh ǀ Zhaſs nenuznu v'iegrah mest. mn., na lovu, in s'hudem tovarshtvam dopernashal

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

in2 cit. predl. z abl. v: pishe S. Grogor. Hom. 38. in Evange: ǀ kakor berem in ſpeculo exemplorum ǀ od kateriga ſim bral in Vita Patrum ← lat. in ‛v’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Ingunda ž osebno lastno ime Ingunda: Ta perva je bila Ingunda im. ed., katera je bila ſvojga mosha krajla Hermenegilda, inu cello shpansko deshelo na pravo vero perpravila (V, 65 s.) Ingúnda, srlat. Ingundis (6. stol.), frankovska princesa in Hermenegildova žena

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ino vez. in: je nuznu, inu potrebnu piſsat, inu drukat v'ſlednem jesiku ǀ S: Pridigam ſe ſo posmehuvali, jnu shpotali ǀ pred oblizham tiga ſerditiga, inv pravizhniga Rihteria Nebeſkiga ǀ enkrat ſim ozhy inuc pamet odperl ǀ ſo bily veliKu grèshnishi; ìnu hudobniſhi ǀ Sadoſti bodi tebi, de Svetniki, înu Svetu piſſmu tebe sagvisha ǀ inù ſmerdejti sazhne ǀ je poshgal Sodomo inn Gomoro ǀ drugem ga kashe, inuſe s'taistam shtima ǀ Vſe tu kar je sauurashtua vurednu ſe lubi, inushtima ǀ ſe je treſsil, iuu milu jokal ǀ enimu bogatimu Gospudu shlushil, in ta Gospud je njega en dan vuprashal kaj hozhe sa suoj lon imejti ǀ Si vidil kugo, ino morjo ǀ inu gerd, onu oſtuden Kakor ena nepametna shiuina rata ǀ kaj Goſpud Bug pravi, no is Nebeſſ nam govarj ǀ pred ſpovednika poklekneijo, trij, ali shterij grehe vſakadajne povedo nu njega ſpuvid skleneo V korpusu je 14573 zapisov inu, inv, inn, iuu ipd., ki kažejo na izgovor inu, 40 in, 7 ino, 1 no in 1 nu. Zapis onu je tiskarska napaka.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Insule Filipine cit. ž mn. zemljepisno lastno ime Filipini: meni ſe sdj, de bi neshli tulikajn mertvih, kulikajn ſo bili neshli v' trupli eniga Crocotila in Inſulis Philippinis abl. mn., namrezh ſtu glau zhloveskih Filipíni, novolat. Insulae Philippinae, otočje v jugovzhodni Aziji, poimenovano po špan. kralju Filipu II.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Isavrikus m osebno lastno ime Isavrijec: Leo Iſſauricus im. ed. je bil sapovedal njemu deſno roko odſekat (III, 456) Lêon III., vzhodnorimski cesar (717–41), znan tudi pod priimkoma Isávrijec in Sírec. Rojen je bil v Siriji in ne v Isavriji, kot so nekdaj menili.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

iskati iščem nedov. iskati, tj. iskati z namenom najti in želeti, hoteti: sazhne te Nebeshke shaze yskati nedol. ǀ per pridigi nimate druſiga iskati nedol., ampak to gorezho resnizo ǀ Krajl puſtj iskat nedol. taiſtu sheliszhe ǀ nimamo yſkati nedol., na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ Abraam njega Ozha ta je bil shal v'Egypt Kruha yskati namen. ǀ Bug je bil shal isKat namen. Adama ǀ gre prezej, yskat namen. tu prepovedano drivu ǀ na semlo ſi prishal to shkodlivo shival iskati namen. ǀ Ne bo prishal, kakor ta parvi krat yſkati namen. te sgublene ovzhize ǀ poshle ijskat namen. Mashnike ǀ ſo bilij shli po skriniah denarje ijskati namen. ǀ ga gre yshat namen., ga najde veni ſenizi ǀ Ieſt yszhem 1. ed. moje lube bratie ǀ jo vshe dolgu zhaſſa iszhem 1. ed. ǀ li tvojo edino zhast jiszhem 1. ed. ǀ Jeſt neyszhem +1. ed. moje zhaſti ǀ kaj ti lubesnivi, inu lepi mladenizh letot yszhesh 2. ed. ǀ ga yshzhesh 2. ed. po hribah, inu dolinah ǀ proſſish, inu iszhesh 2. ed. kej bi mogal en frishin trunk vdobit ǀ s'veſseilom yszhes 2. ed. ſmert ǀ yszhe 3. ed. eno teſno ſpranizo ter s'kusi taisto lejse ǀ Ta zhlovik ga iszhe 3. ed., inu tudi naide ǀ zupernje yſzhe 3. ed., inu cilu Boga satay ǀ ſamu tu Nebeſhku yshzhe 3. ed. ǀ v'vſijh vishah ijszhe 3. ed. njega ob leben perpravit ǀ ijſzhe 3. ed. buzhe, kumare, zhebu, inu zheſsen ǀ sastoin ijshzhe 3. ed. ta hudobni shkoduat timu pravizhnimu ǀ drugiga neijshzhe +3. ed., semuzh tebe podkopat ǀ Sdaj pak ſe na Shaffaryh nezh druſiga neyszhe +3. ed., temuzh de ſo ſveſty najdeni ǀ Kadar dergdi nasho pumozh ijszhemo 1. mn. ǀ Ali ſakaj druge exempelne yſzhemo 1. mn. ǀ kaj druſiga skuſi nashe dellù iszhemo 1. mn. ǀ Vy yſzhete 2. mn. Ieſuſa Nazarenskiga, tiga krishaniga ǀ naulesh yszhete 2. mn. takorshna mozhna vina, de vaſſ opianio ǀ sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi ijshzhete 2. mn. ǀ Ah vij nepametni Kateri te preproste ijhzhete 2. mn. ogolufati ǀ volnu v'nevarnost ſe podado, inu perloshnosti yszheio 3. mn. ǀ ſame yſzheio 3. mn. perloshnoſt s'drugimi moshmij snanje dellat ǀ sa boshjo zhast nemarajo, ampak ſuojo lastno yſzhejo 3. mn. ǀ ſupet iſzheio 3. mn. perloshnoſt ǀ Nej li iszheio 3. mn., inu proſſio zhaſtj ǀ tudi nijh s'laternami ijszheio 3. mn. ǀ firbizhnu ijſzheo 3. mn. vejdit djaine ǀ na semli nyh lon yshzhejo 3. mn. ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo, ga fliſsnu yshzheio 3. mn. ǀ Nej ty drugi ludje yſhzheo 3. mn. nyh ſrezho ǀ yszhio 3. mn. po nedrah ǀ skarbnu yshejo 3. mn. Dohtarja de bi njeh telu osdravil ǀ ſvoj nuz, inu dobizhik s' shkodo teleſſno, inu duhouno blishnyh iszheo 3. mn. ǀ tedaj li mleku, inu vouno yszheo 3. mn. ǀ Ony mene neishzheo +3. mn., ampak mojo veliko doto ǀ zhe resniza je taku nuzna, potrebna … sakaj jo ludje nelubio, neshtimaio, inu neijshzheio +3. mn. ǀ vener ty nemarni ludje letu neshtimaio, neiszheo +3. mn. ǀ G. Bogu dopasti neyshzhejo +3. mn. ǀ ludy kateri skuſi ſvoje dobra della neyszheio +3. mn. zhaſt boshio ǀ Letu yszhi vel. 2. ed., letu sheli, letu proſſi ǀ Kar je tam gori yszhite vel. 2. mn. ǀ Iszhite vel. 2. mn., inu lubite Boga taku bode vaſha dusha shivela ǀ Ishzhite vel. 2. mn. v' hishi Euphemiana ter bote nashli tiga Svetiga Mosha ǀ per Christuſu ijszhite vel. 2. mn., taku bodete letu neshli ǀ Nikar tedaj Nem. Nem. neyshzkete +vel. 2. mn. vaſho zhast ǀ Jeſt nebom dergdi exempelne iskal del. ed. m ǀ Abſolom s'eno veliko vojsko ga je yskal del. ed. m ǀ Ie ijskal del. ed. m Krajl ſaul vſijh vishah Davida tiga nedolshniga vubiti ǀ ta presheshna Herodiades je iskala del. ed. ž perloshnoſt ǀ v'teh S: Ranah yskala del. ed. ž ǀ vashe ſerze bo … te posvetne rezhij bo sanizhualu, inu te Nebeshke ijskalu del. ed. s ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò tebe s' shaloſtio yſkala del. dv. m ǀ aku li bomo NebeſhKu Krajleustvu yskali del. mn. m ǀ s'laternami vaſs bodo pod semlo ijskali del. mn. m ǀ po ſvojh shejlah bodo Vuzhenike iskali del. mn. m ǀ pò uſot ſo njega ijskali del. mn. m vumorit ǀ de bi s'laternami fliſsik ijshali del. mn. m pod semlò ǀ de bi hualo, inu zhaſt per ludeh neyskali +del. mn. m ǀ taiſti, kateriga ſò yskale del. mn. ž je bil od ſmerti gori vſtal ǀ po Tempelni ſo iskale del. mn. ž ſvojga Lubiga

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

iti grem dvovid. iti: sapovej de bi imeli jet nedol. gledat ǀ jest ſe od vaſs lozhim, inu v'Nebu grem 1. ed. ǀ pod drugiga Firshta gresh 2. ed. prebivat ǀ kam grèsh 2. ed. ò Abraam ǀ potle gre 3. ed. sa pomozh ga proſsit ǀ S: Ierni grè 3. ed. v'Armenio ǀ Nej gré 3. ed. sdaj en bushiz dua vineria enimu bogatimu shenkat ǀ en mernik shita ym poslu negrè +3. ed. ǀ nikuli desh negre +3. ed. ǀ ta nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè +3. ed. k'S. Mashi ǀ tergre +3. ed. ſa nje shtimo ven borsht ǀ inu vſem hudu grède 3. ed., dokler ta kuga po desheli ludy morj ǀ leta dua Jogra greſta 3. dv. sa Chriſtuſam ǀ s'pravo andohtio, inu pohleunostio gremo 1. mn. v'Cerku ǀ My negremo +1. mn. molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit, inu opraulat ǀ po kai greſte 2. mn. v Cerku ǀ Vy grèſte 2. mn. v'Cerku vno, inu letu gledat ǀ sa ſledno majhino rejzh greste 2. mn. toshit ǀ vſtanete, greshte 2. mn. v' Zerku, ter v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete ǀ ty domazhi gredo 3. mn. v'kambro gledat ǀ eden h' meni v'vaſs hodi, kadar mati gredo 3. mn. pozhjvat ǀ prezej gredò 3. mn. gledat, kaj sheli, inu proſsi ǀ beſſede negredò +3. mn. v' uſta, inu v' garlu, ampak noter v' uſheſſa ǀ nikatiri cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò +3. mn. ǀ na tihijm vun je s'njo shal del. ed. m ǀ sdaizi je shal del. ed. m tiakai ſe skriti ǀ je shel del. ed. m ſam gledat ǀ je bil shall del. ed. m v' tajſto kapello molit ǀ hudizh je bil mene omotil, de ſam kjekaj shla del. ed. ž ǀ de bishila +del. ed. ž Iesuſa proſsit ǀ en dan cellu meſtu je s' proceſſio shlu del. ed. s v' to Boshjo vesho ǀ eno nouo streho ſi pustiti s'sydat, de bi blagu poslu neshlu +del. ed. s ǀ tudi ta dua ſta sapuſtila ſvoj zholn, inu Ozheta, ter ſta sa Chriſtuſam shla del. dv. m ǀ prezei ſo shli del. mn. m v' Tempel Boga Mars sahualit ǀ raijshi ſo shlij del. mn. m vun na nijve orat, koppati, ſe trudit ǀ s' pravo andohtio shly del. mn. m obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga Ieſuſa ǀ Israelske shene ſo njemu nepruti shle del. mn. ž s'zittrami, s' goſli an iti 1. tikati se, zadevati: Raymundus meneozh, de njega an gre 3. ed. ǀ kar an gre 3. ed. teh poſvejtnih, inu teleſſnih rezhy ǀ kadar je anshlu te dushe, inu Isvelizhajna je bil ſlep … kadar pak je anshlu del. ed. s teleſsa, je bil pameten je dobru videl, inu ſposnal 2. biti mar: kaj nam an grè 3. ed. ta hudobni, neverni folk ǀ kaj mene an gredo 3. mn. drugi ludje jeſt skerbim ſam ſabe, inu sa mojo hisho gori iti potrošiti se: Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu del. ed. s iti za iti za: da bi tebi ſa glauo nashlu +del. ed. s Zapis grède je verjetno križanec med gre in pojde, ki se pojavi 3 vrstice višje; → greti2. Zveza an iti je delno prevzeta, delno kalkirana po nem. angehen ‛tikati se, zadevati’; prim. pri Kastelec-Vorencu antizhe, angrè ‛attinet’, mene angrè ‛me concernit’, kai tebe angrè, kai je tebi mari ‛quid ad te?’; → tikati, → vzeti.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

izegnan prid. izgnan: is katiriga hudizh je imel isegnan im. ed. m biti skuſi spuvit (V, 209) Polglasnik med predpono in korenom je morda iz pslovan. polglasnika v krepki poziciji: *jьzъ-gъnanъ. Prim. tudi zapisa iſignati pri → izgnati in iseſhlu pri → iziti.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Izmael -a m osebno lastno ime 1. Izmael: Iſmael im. ed. ſe iegra s'Isalkam ǀ Ismael im. ed. inu Iſaac de ſi glih ſyna eniga Pravizhniga Ozheta Abrahama nej sta mogla pod eno ſtreho prebivat ǀ je shluſila ta reuna shena Agar, inu nje ſyn Ismael im. ed. ǀ ſe je bil resfrishal ta polmertvi Jsmael im. ed. ǀ Noter da Iſmaelu daj. ed. de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ Porodj Iſmaela tož. ed., kateriga od Abrama je bila snoſila ǀ ta shena Agar je bila vodo od Boga ſproſſila sa ſvojga malu uredniga Synu Ismaela tož. ed. ǀ Agar pak she li v' tej desheli Canaan je bila Iſmaila tož. ed. porodila ǀ cell dan je po pushavi s'ſvojm ſynom Iſmaelam or. ed. hodila ǀ s' ſvojm ſynam Ismaelam or. ed. ſe je mogla pobrat s' hishe Abrahamaue 2. Jišmael: Velik faratar je bil Iſmael im. ed. katiri ſe je bil v' goſtie Godoliuu povabil, inu po tem kir je njega dobrugoſtil, sdere tolih ter nanaglim Godolia tož. ed. per miſi okuli permeſe (V, 162) 3. Izmail: Selim Baiazetau Syn je bil premagal Iſmaela tož. ed. Perſianskiga Krajla 1. Izmaél, sin Abrahama in Hagare (SP 1 Mz 16,11) 2. Jišmaél, Netanjajev sin (SP 2 Kr 25,23, Jer 41,1) 3. Izmaíl, perzijski kralj (15.–16. stol.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Jafet m osebno lastno ime Jafet: venim zholnu Set, inu Iaphet im. ed. sta brumna, Cham je neſramen (I/1, 168) ǀ Venem zholnu ta brumni Iaphet im. ed., inu ta neſramni chaam (II, 346) Jáfet, lat. V Iapheth, praočak, Noetov sin in Hamov ter Semov brat (SP 1 Mz 5,32)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Jan(us) -na m osebno lastno ime Jan: Ajdje ta pervi lejtni meſiz ſo praſnovali praſnik Boga iana rod. ed. (II, 308) Ján, lat. Iānus, bog vrat in prehodov, začetka in konca

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Jefte -a in nepreg. m osebno lastno ime Jefte: kadar tu shlishi Iephte im. ed. ǀ sa volo ſmerti te nedolshne Hzhere Generala Jephte im./rod. ed. ǀ pres vſiga urshoha ſo bily sazheli ſaurashit tiga ſerzhniga, modriga, inu ſvestiga Generala Iephte im./tož. ed. ǀ nad Hzerio Generala Jephta rod. ed. ǀ ſe sazhneo grevat de Iephta tož. ed. ſo s'nyh mesta ſtepli Jéfte, lat. V Iephte, izraelski vojskovodja (SP Sod 12,7, Heb 11,32)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Jeroboam -a m osebno lastno ime Jerobeam: na tvistim mejstu Bethel, je bil ta hudobni krail Ieroboam im. ed. sapovedal postavit dua Malika ǀ Jeroboam im. ed. ſe ja bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil, inu pod Jeruſalemskiga Krajla ſe podal ǀ Ti ſi bil kakor uni hudobni Ierobaom im. ed. ǀ Kaj ſe je bilu sgodilu Krajla Ieroboan rod. ed. sheni ǀ Prerok Amos je enkrat shal pridigvat resnizo temu pregreshnmu krajlu Jeroboamu daj. ed. ǀ Ieroboama tož. ed. pregovorij ǀ Ta Iſraelſki folk, kateri je bil pod Krajlam Jeroboam or. ed. je bil Bogaboyezh Jerobeám, lat. V Ieroboam, Nebatov sin, upornik proti Salomonu in kasneje izraelski kralj (SP 1 Kr 11,26)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Jezabel(a) -le ž osebno lastno ime Jezabela: Ti, ti ſi una nesramna Jezabel im. ed., katera ſe lepotizhish, nagoto kashesh ǀ je bila loterska, inu nesramna, kakor Iezabel im. ed. ǀ sa volo grehou tiga hudobniga Kraila Ahaba, inu te greshne krajlize Jazabel im. ed. ǀ pſij, kateri ſo bily krajlizo Jezabel im. ed. reſtargali ǀ s' kuſi to greshno krajlizo Iazabel im. ed. ǀ Prekleta je bila Iezabela im. ed., ter pſy ſo jo bily reſtargali ǀ ty veliki grehi Faraona, Herodesha, Davida, Manaſſa, Iezabele rod. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina, ni lete offertne, inu golufne Jazabele rod. ed. ǀ ie reſnizo krailize Iezabeli daj. ed. govuril ǀ kokar Iezabelo tož. ed. bodo zukali inu tergali ti paklenski pſy ǀ Elia kadar je v' puszhavo bejshal pred Krajlizo Jezabelo or. ed. ǀ Te nezhiste Iezabele im. mn., bi ſe nelepotizhile, inu s'nyh shivotam mreshje moshkim perſonam neproſile Jezabéla, lat. V Iezabel, Etbaalova hči in Ahabova žena (SP 1 Kr 16,31)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Jezus -a m osebno lastno ime Jezus: Jesus im. ed. je gartroshe tergal, kranzelne pletel ǀ je enkrat Ieſus im. ed. S. Catharini Senenski dial ǀ Christus Iesus im. ed. ſe S. Gertrudi perkashe ǀ JESVS im. ed. pak oſtru k' njemu je djal ǀ obena druga rejzh y nej naprej prishla, ampak Chriſtus Jeſus im. ed. ǀ Ieſes. im. ed. Kir samerkaite de tu ſvetu Ime imà pet buchſtobou ǀ ſte molili, zhaſtili, inu hualili Svetu Reshnu TELV Odreshenika nashiga Chriſtuſa Jesusa rod. ed. ǀ lozhen biti od teh lubih Svetnikou, od Marie Divize, od Christuſa Ieſuſa rod. ed. ǀ martra inu ſmert Chriſtuſa Jeſuſa rod. ed. ſe ſpomina per S. Mashi ǀ kadar je kry vidil je ſpolnil na ta kryvavi put Chriſtuſa Jesuſa rod. ed. ǀ De Mashniki ſò Nameſtniki Synu Boshjga Chriſtuſa JESVSA rod. ed. obeden nima zviblat ǀ je bil lete Boshje Pashete na meſtu Chriſtusa Jeſusa rod. ed. vumoril ǀ koku ſe je godilu Synu Boshimu Chriſtuſu Jesusu daj. ed. ǀ ſo bily perpelali eniga mutiza k' Nashimo Odresheniku Chriſtuſu JESUSU daj. ed. ǀ s' dellam je mogal ſashlushiti ſhivejne ſebi, Jeſuſu daj. ed., inu Marij Divizi ǀ Je en Capitan k'Jeſuſu daj. ed. ſtopil ǀ tezhe k'Iesuſu daj. ed., inu ga proſsi sa leto gnado ǀ karsheniki ſo taku nehvaleshni Chriſtuſu JESUſU daj. ed. ǀ Nashimu zartanimu JESVSV daj. ed. uſe drugazhi ſe je sgodilu ǀ ſo ieſuſu daj. ed. kadillu offrali ǀ de bi ti tuoje krajlevſtvu ſapuſtila, inu v' Ieruſalem prishla Ieſuſu daj. ed. offruvati ǀ Vy yſzhete Jesusa tož. ed. Nazarenskiga tiga krishaniga ǀ Spomnite na Chriſtusa JESUSA tož. ed. ǀ na drugu nej miſlil dokler je shivil kakor na ſvoiga lubiga Ieſuſa tož. ed. ǀ Jeſuſa tož. ed. shalio ǀ Goſpud pomeni nashiga Goſpuda Chriſtuſha Jesuſa tož. ed. ǀ Chriſtuſa JESUSA tož. ed. ſo pregainali ǀ ta dua Turna pomenio JESVSA tož. ed., inu MARIO ǀ ſe najdem per Chriſtuſu Jesusu mest. ed. ǀ prebivio v' Chriſtuſu Jeſuſu mest. ed. ǀ O dusha moja! imi ti vſaj poterplejne s' JESVSAM or. ed. ǀ sa ſvojm sheninom Iacobom Chriſtusham Iesuſam or. ed. Jézus Krístus, lat. V Iesus Christus, gr. Ἰησοῦς Χριστός (med 7 in 2 pr. Kr.–med 29 in 33 po Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Joanez -a m osebno lastno ime Janez: je vidil S. Joannes im. ed. v' Rosodivejni ǀ kateriga zheulou jermene S. Ioannes im. ed. Kersnik nej bil ureden odvesat ǀ Ioannes im. ed. Gualbertus ta je bil en pravi karshenik ǀ Ioannes Aretinus im. ed. piſſe De ena Matti je imela ſvojga ſijnu bolniga ǀ Ioannes im. ed. de Fano pishe od duejh Franciſcaneriu ǀ pravi ta Vuzheni Joannes im. ed. Gerſon ǀ Joannes im. ed. Rheatinus vſak dann s'veliko andohtio je S. Masho shlishal ǀ ſe nemore prezhudjt Polj. Ioannes im. ed. Pineda nad to nesrezheno dobruto ǀ Ioannes im. ed. Baptista Vitellius pishe ǀ Joannes im. ed. Climacus Kloshter, semelsku Nebo imenuje ǀ tudi S. Joannes Damaſcenus im. ed. je bil veliko lubeſan od Mariæ Divize prejel ǀ Judje ſo shlishali velike rezhy od S. Joanneſa rod. ed. ǀ Na rojstveni prasnik S. Joannesa rod. ed. Karstnika ǀ ſe bere od Pater Joaneſa rod. ed. de Parma Generala Naſhiga Ordna ǀ Od te bogaboyezhe Mattere S. Ioanneſa rod. ed. Gerſona ſe tudi bere ǀ Nezh naporezhem od S. Catharine Senenſis, inu od Ioannesa rod. ed. de Alvernia ǀ prepovesh Joanneſu daj. ed., de nimà sapiſſat kar je vidil ǀ je bila sapovedala Papeshu Joannesu daj. ed. XXII ǀ Chriſtus v'silnu zhudni podobi ſe je bil prikasal S: Ioannesu daj. ed. ǀ Mashniki ſo bily poslali Levite k' Joanneſſu daj. ed. Kerſtniku ǀ Sholnery ſo premagali, inu pobili Joanneſa tož. ed. Trinoha ǀ ſapovej Joannesa tož. ed. v'jezho diati ǀ poklizal ie bil Ioanneſa tož. ed., kateri je bil Diviza ǀ kaj je Syn Boshi govuril od ſvoja S. Rus. T. per S. Joanneſu mest. ed. na 6. polj. ǀ per S. Ioanneſu mest. ed. na 12. polj. ǀ Ta Vſmileni Iesus govorij per S: Ioanneſsu mest. ed. ǀ En lep exempel inu navuk vſy imamo nad S. Joanneſam or. ed. ǀ vaſs proſſim s' S. Joannesam or. ed. 1. Sv. Jánez, lat. V Ioannes, gr. Ἰωάννης, evangelist; → Janez 2. Sv. Jánez Krstník (SP Mt 3,1) 3. → Gvalbertus 4. Neki Jánez iz Arezza 5. Neki Jánez iz Rieta 6. → Gerson 8. Jánez iz Pinéde (1558–1637), jezuit in filozof 9. Jánez iz Párme (1209–89), glavni predstojnik minoritov 10. → Vitelius 11. Janez XXII., papež (1316–34) 12. → Boterus 13. → Klimakus; 14. → Damascenus 15. → Mancius

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Jozefat1 -a m osebno lastno ime Jozafat: Joſephat im. ed. je pohleunu G. Boga na pomozh klizal ǀ kadar ta mladi Joſephat im. ed. je vidil S. Barlaama ǀ Krajl Josephat im. ed. je Boga proſſil ǀ rano tiga greha prejeli, de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham … Ioſophat im. ed. ǀ pogleda s' ſvojmi miloſtivimi ozhmy na pokuro, inu poſt Joſephata rod. ed. 1. Józafat, lat. V Iosaphat, gr. Ἰοσαφάτ, izraelski kralj (SP 1 Kr 15,24) 2. Józafat, oseba iz srednjeveškega romana Barlaam in Jozafat, ki opisuje, kako je puščavnik Barlaam pridobil indijskega princa Jozafata za krščansko vero.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Jozef(us) -fa m osebno lastno ime Jožef: David je bil pohleun, vener Patriark Joſeph im. ed. je bil zhiſtishi ǀ Sama Maria Diviza, inu S. Ioseph im. ed. ſe ſo zhudili ǀ de bi Ioſeph im. ed. ſe nemaszhaval zhes nyh, kir ſo ga bily predali ǀ Joſeph im. ed. je vidil ſvoiga lubiga brata Beniamina ǀ Puſtil je bil Joſeff im. ed. ſvoj plajsh v' roki une nezhiſte Egypterske Firshtine ǀ Iosep im. ed. je bugal, gre, ijh najde ǀ Iosephus im. ed. à Leoniſsa ordna Capucinerskiga ǀ pravi Joſephus im. ed. Hebræus en Judouski Rabin ǀ Iosephus im. ed. Venetus piſhe ǀ Ta Bogaboyezhi Gerſon velik shlushabnik S. Joſepha rod. ed. ǀ berem od ioſepha rod. ed. Patriarka iacoba synu ǀ je shpishan bil od S. Josepha rod. ed. ǀ kakor je bil Angel Gabriel oſnanil S. Joſephu daj. ed. ǀ kakor je bil uni Faraonau shlushabnik pruti timu brumnimu Josephu daj. ed. ǀ eno nuzh ſe je ſajnalu timu mladimu, inu nedolshnimu Iosephu daj. ed. ǀ Iogrom je bil sapuſtil ſvoje Svetu Reshnu Telu … Nicodemu, inu Ioſephu daj. ed. ab Arimathia ſvoje martvu Truplu ǀ krajl Faraon je ner ble lubil Joſepha tož. ed. ǀ Ie vidila shena vniga egypterskiga firshta tiga lepiga Ioſepha tož. ed. ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Tishlerij S. Ioſepha tož. ed. ǀ Iosepha tož. ed. una Egijpterska Firshtina nej mogla sturiti v'presheshtvu pasti ǀ tiga nedolshniga Josepha tož. ed. Ismaeliterjom sa 20 ſrebernikou Bratje ſo bili predali ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu, njega previdejnje v'Ioſephu mest. ed. ǀ de G. Bug tebe vidi, bi s' tem brumnem Joſepham or. ed. rekal ǀ ſo ſtali pred njeh bratam Ioſepham or. ed., kateriga ſo bily Iſmaejiterjam predali 1. Jožef, lat. V Ioseph, gr. Ἰωσήφ, Jakobov sin, svetopisemski očak (SP 1 Mz 30,24) 2. Sv. Jóžef, mož device Marije 3. Jóžef iz Arimatêje, Jezusov učenec, ki je Pilata prosil, da bi Jezusovo truplo sneli s križa in položili v grob, ki ga je bil dal narediti zase (SP Mt 27,57) 4. Sv. Jóžef iz Leonesse (1556–1612), kapucin, pridigar 5. Neki judovski rabin z imenom Jóžef

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Jubal m zemljepisno lastno ime Jubal: Jubal im. ed. je bil ta pervi, katiri ſi je bil ſmislil Muſico (IV, 425) Jubál, oče vseh godcev na citre in flavto (SP 1 Mz 4,21)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Juda(s) -da m osebno lastno ime Juda: otroku ime da Iuda im. ed. ǀ Iuda im. ed. je imel vekshi greh Kakor Tamar ǀ kakor Juda im. ed. odyde, Thamar vſtane ǀ kakor Iudas im. ed. Iskariota, kateri je bil prishal k'Chriſtuſu ǀ Iudas im. ed. Machabæus bi ne bil ſapovedal preklinauze shive ſeshgati ǀ Machoberski. Firsht Iudas im. ed., kateri je taku govuril ſvoijm sholnerjom ǀ S. Judas im. ed. Thadeus gre v' Meſapotamio, v' Arabio, v' Ponto, inu Judæmeio ǀ Thamar Neveſta Patriarka Juda rod. ed. je zhakala ǀ ie folsh prizhe pelal zhes Iuda tož. ed. Machoberia 1. Júda, lat. Iūdas gr. Ἰούδας, sin Jakoba in Lee, praoče po njem imenovanega judovega rodu (SP 1 Mz 29,35) 2. → Iškarijot 3. Júda Makabêjec, vojskovodja (SP 1 Mkb 2,66) 4. Sv. Júda Tadêj, lat. V Iudas Thaddaeus, apostol in mučenec (SP Mt 10,3, Jn 14,22)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Judit -e in nepreg. ž osebno lastno ime Judita: ena shena Iudith im. ed. je bila Olophernuſao glavo odſekala ǀ ſveta je bila Judith im. ed., katera vſe ſvoje uppajne je v' G. Boga poſtavila ǀ Leta vduva je bila Sveta Judish im. ed., katera nej bila shla objskat Generala Olofernuſa, de bi s' taiſtem greshila ǀ kar od Judithe rod. ed. ſtoy piſſanu ǀ Mashnik Ioachim je od te brumne Iudithe rod. ed. djal ǀ Gdu je bil dal serze, inu muzh tej zartani Gospej Iudit daj. ed., de Olofernuſa je bila vbila ǀ Ie vidil Olofernes to lepo Iudith tož. ed. ǀ Judith tož. ed. ſo bily obranili, de ſvoj leben, inu poshtejne nej bila sgubila, kadar je k' Olopherniuſu hodila ǀ nje ſoſedje ſo jo tulikajn shtimali kakor Bettulerij Iuditho tož. ed. ǀ je bil ogolufal Firshta Sichem s'Dino. Holofernuſa s' Juditho or. ed. Judíta (SP Jdt 8,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Julianus -na m osebno lastno ime Julijan: Iulianus im. ed. mertou doli pade ǀ kar Iulianus im. ed. je puſtil sydat zhes dan, po nozhi je vſe okuli padlu, inu ſe poderlu ǀ Kateru nam bi mogal poterdit Julianus im. ed. ǀ veſſelje, katiru ſta imela Julianus im. ed., inu njegova Neveſta Baſiliſſa ǀ pohleunu tebe s'beſsedami Iuliana rod. ed. Toletana proſsim ǀ bliſi kloshtra tiga Appata Juliana rod. ed. ǀ Angel odpre ene slate Bukve, inu Julianu daj. ed., inu Baſiliſſi pokashe de tudi nyh jmena ſo noter sapiſſane ǀ De bi tebi pokorne bile kazhe, kakor S. Mohariu Appatu: Levi, kakor Julianu daj. ed. Puszhauniku ǀ sapovej Nebeſsom Iuliana tož. ed. Apostata vubiti ǀ Juliana tož. ed. Apoſtata s' Nebeſs je bil grum ubil ǀ Spumnite vaſs proſſim na Juliana tož. ed. Ceſſarja, kateri v' Conſtantinopoli ſi je bil naprej vſel eno Zerku ſidat 1. Sv. Juliján, mož sv. Bazilise, mučen 304 ali 311 v Egiptu 2. Juliján I., škof v Toledu (6. stol.), avtor apologetskih in moralnih traktatov 3. → Apostata 4. → Mancius

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Julija ž osebno lastno ime Julija: je skuſila Julia im. ed. Ceſſarja Pompeuſa Shena (IV, 381) ǀ takorshne dekle ſo bile S. Julia im. ed., S. Lubetia, inu S. Bathildis (V, 44) 1. Júlija, lat. Iulia (pribl. 76–54 pr. Kr.), hči Julija Cezarja in Pompejeva žena 2. Sv. Júlija Kartažánska, sužnja, mučena okrog 250

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Julijana -e ž osebno lastno ime Julijana: s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Purgarze s. Iuliano tož. ed. (II, 194 s.) Morda je mišljena sv. Julijána (3.–4. stol.), mučenka. Dostopna literatura pri tej svetnici omenja le, da se k njej priporočajo porodnice in da k njej molijo za varstvo proti nalezljivim boleznim.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Julius -a m osebno lastno ime Julij: Julius im. ed. Ceſſar je shlishal de Catulus je piſſal zhes zhaſt ǀ Iulius im. ed. Ceſar po tem Kir je bil Afrikanerij premagal je bil petdeſsent taushent mys pustil s'temi nar shlahtnishimi spishamy naloshit ǀ Piſse Iulius im. ed. Frontinus, de leta Ceſar je bil oblegil s' ſvoje vojsko enu veliku Meſtu ǀ Marcus Antonius je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta Iudiusa rod. ed. Rimskimu folku ǀ ga bodo njegovi ſaurashniki, ali priateli okuli pernesli kakor Juliuſa tož. ed. Ceſſaria 1. → Cezar 2. Sékst Júlij Frontín, lat. Sextus Iulius Frontinus (pribl. 40–103), upravitelj Britanije (74–77), rimski vojni in tehnični pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Junon -a ž osebno lastno ime Junona: Saturnu ſò offrovali ludy … Junonu daj. ed., ouzhize, sakaj je myr lubila (III, 80 s.) ǀ ga nepelò gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra, nikar ti pavij kakor Iunona tož. ed. (I/1, 64) Junóna, lat. Iūnō, Jupitrova sestra in žena; → Juno

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Jupiter1 -tra m osebno lastno ime Jupiter: Bug Iupiter im. ed. je bil shenkal suoij Ami Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano ǀ Vaſh Jupiter im. ed. je bil en velik Preshishnik ǀ piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra rod. ed. ǀ ſonze je Syn Boga Jupitra rod. ed. ǀ Kadarkuli ſvoje Saurashnike ſó premagali percei Jupitru daj. ed., inu Marsu ſo hualo, inu zhaſt dali ǀ Ie prepovedal Iupitru daj. ed., inu drugem Bogovam offer tiga ſerza ǀ mozhnu potegne ſa kateno, ter Iupitra tož. ed. na ſemlo slezhe ǀ sa Boga molio Jupitra tož. ed., kateri je bil ta nervekshi presheshnik ǀ semla je bla shla pred Jupitra tož. ed. Nebù toshit ǀ imate vashe ſerze per Bachuſu, per Marſu, per Saturnu, per Jupetru mest. ed., tu je per offerti, per nevoshlivoſti, per nezhisſtoſti, per ſaurashtvi, inu poshreshnoſti Júpiter, lat. Iuppiter, sin Saturna in Ree, rimski vrhovni bog

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Justinus -na m osebno lastno ime Justin: ozhitnu pravi Iuſtinus im. ed. Micho ǀ S. Iuſtinus im. ed. Orgelitanus odgovorij ǀ S. Iuſtinus im. ed. odgovory ǀ S. Iustinus im. ed. Marternik praui ǀ poterdi Iustinus im. ed. Micho ǀ Kir Juſtinus im. ed. Michovienſis saſtopi ǀ Juſtinus im. ed. Polonus ozhitnu pravi ǀ bodem s'tem andohtlivem Iustinam or. ed. rekal 1. → Mihoviensis 2. → Orgelitanus 3. Sv. Justín (mučen pribl. 165), filozof in cerkveni oče 4. → Polonus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Kajn -a m osebno lastno ime Kajn: Cain im. ed. tudi je tulikain tiga Nedolshniga Abelna brata ſvojga ſaurashil ǀ ta hudobni Cain im. ed. ga neuſmilenu vbye ǀ Cajn im. ed. nej sposnal nedolshnost Abelnavo ǀ ſmò bratie tiga Caina rod. ed., kateri je nidal Abelna ǀ ſe morio perglihat timu hudobnimu kmetu Cainu daj. ed. ǀ Caina tož. ed. je bil resdrashil de ſvojga brata Abelna ie bil vbil ǀ tauſhenkrat poboj doperneſil s'Cainam or. ed. ǀ Tij nevoshlivi Cainij im. mn. bi neſaurashili ſvoje blishne ǀ Ah kulikajn takorshneh Cainu rod. mn. ſe najde na ſvejtu Kájn, lat. V Cain, gr. Κάιν, hebr. Kájin, sin Adama in Eve, Abelov brat (SP 1 Mz 4,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Kajus -ja m osebno lastno ime Gaj: Papesh Cajus im. ed. od S. Sebaſtiana pravi ǀ Piſhe Boronius de Ceſſar Caius im. ed. ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes Iudje ǀ Ceſſar Cajus im. ed. Caligula je bil Rimskim Purgariom dall ǀ goſtarie, inu vezherie Krajla Aſſvera, Krajlize Kleopatre, Ceſſaria Vitelliusa, Caja rod. ed. Caligula, ſe imaio skriti 1. Sv. Gáj, papež (283–96) in mučenec 2. Gáj Júlij Cézar Kalígula, lat. Gaius Iulius Caesar Germanicus Caligula, rimski cesar (37–41)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

kamižola -e ž kamižola, tj. kratek in oprijet moški suknjič: na mejſti koleriou nashe óblite Kamishole tož. mn. (V, 42) ← furl. camisòle, ben. it. camisòla, manj. od it. camicia ‛srajca’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

kant m kant, dražba: kaj ſenu blagu je letu kateru danas na Cant tož. ed. grè ǀ cilu letu danas na Cant tož. ed. grè (IV, 278) ← avstr. nem. Gant ← it. incanto ‛dražba’ iz lat. in quantum ‛za koliko’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Kanutus m osebno lastno ime Knut: Canutus im. ed. Engelenderski krajl, kateri en dan je ſedel raven morja, ter je vidil, de valuvi ſe ſo h'njemu perblishovali (II, 282) Knút Véliki, srlat. Canutus, agl. Canute, Cnut, Knut, kralj Anglije (1016–35), Danske (1018–35) in Norveške (1028–35)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Karmelo -a m zemljepisno lastno ime Karmel: je shal na hrib Carmelo im./tož. ed. je proſil sa desh ǀ je govuril od tiga S. hriba Carmela rod. ed. ǀ S. Duh je bil glavo Mariæ Divize perglihal timu hribu Carmelu daj. ed. ǀ v' mej vſimy hribamy ſi je isvolil ta hrib Carmel tož. ed. ǀ je hodila molit na hrib Carmel tož. ed. ǀ kateri ſe je bil na hribi Carmeli mest. ed. prikasal Karmél, gora v Palestini, na kateri je bilo mnogo puščavnikov in kasneje samostanov. V zapisu lepota tiga hriba Carmeli (IV, 309) pred začetkom pridige je uporabljen lat. rodilnik iz zveze decor Carmeli.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

karmežinov -a prid. karmezinast, tj. modrikasto rdeče barve: ſtebri ſo bily ſreberni, naslon slat, ſeidalu karmashinavu im. ed. s (V, 482) ǀ ſeidalu karmashinavu im. ed. s, pak pomeni to britko martro Chriſtuſa Jesusa (V, 483) Tvorjeno iz izposojenke iz star. it. carmesino, kar je nastalo po križanju arab. ḳirmiz ‛košeniljka, vrsta na kaktusih živečega kaparja (Dactylopius coccus), iz katerega pridobivajo rdeče barvilo’ in lat. minium ‛minij’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Karolus -a m osebno lastno ime Karel: jest berem de ob zhaſsu te Kuge S. Carolus im. ed. Boromeus je shal po Mesti te bolne obysKati ǀ S. Carolous im. ed. Boromæus, kadar je bil she maihin, vſeskuſi je Altarje dellal ǀ Kaj bi rekal Ceſſar Carolus. im. ed. V. kateri 1530. v'tem Meſti Auguſta ie bil ſapovedal ǀ S' kuſi ſtrup je bil vbyt Carolus im. ed. Calvus ǀ Kateru poterdi ta Vuzheni Carolus im. ed. ſcribanus ǀ ob zhaſſu Franskiga Krajla, inu Rimskiga Ceſſarja Carolus im. ed. Magnus imenovaniga ǀ Ceſſar Carolus im. ed. Magnus Ceſſarſtvu sapuſtj ǀ Carolus im. ed. Bizonius pak kadar viſſokuſt teh shlahtnih Turnu je premiſlil ǀ pishe Carolus im. ed. Sigonius od Ceſſaria Anaſthaſia ǀ shlushabnik Ceſaria Caroluſa rod. ed. 1. → Boromeus 2. Kárel V. (1500–58), španski kralj (1516–56) in rimskonemški cesar (1530–56), → Korel, → Korolus 3. Kárel Pléšasti, srlat. Carolus Calvus, frankovski kralj (843–877), 4. → Skribanus 5. Kárel Véliki, srlat. Carolus Magnus (742–814), frankovski kralj 6. → Sigonius

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Kasianus m osebno lastno ime Kasijan: piſhe Ioannes Caſsianus im. ed. ǀ Caſſianus im. ed. lepu naſs vuzhy ǀ Sveti Caſſianus im. ed. je djal dokler G. Bug je bil sapovedal, de imaio njemu offrat deſſetino od vſiga ſadu Jánez Kasiján, lat. Johannes Cassianus (pribl. 360–435), menih, asket in pisec; → Kasaneus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Kasiodorus m osebno lastno ime Kasiodor: Caſſiadorus im. ed. je djal, de resnizhnu ſe more ta ſvejt, moriu perglihat ǀ poshlushajte kaj vam pravi Caſsiadorus im. ed. ǀ Inu Caſſiodorus im. ed. tudi poterdi Flávij Mágnus Avrélij Kasiodór, lat. Flavius Magnus Aurelius Cassiodōrus (480–575), rimski državnik, učenjak in zgodovinopisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Kato(n) -na m osebno lastno ime Katon: kadar v Rimi Cato im. ed. je regeral ǀ ta Modri Cato im. ed. je bil leta lepi Svit vſem dal ǀ Pravizhen kakor Cato im. ed. Uticenſis ǀ Caton im. ed. pak nej perpuſtil, rekozh ǀ Si ti morebiti shlahtnishi kakor je bil Caton im. ed. ǀ hudoben zhlovek je bil dal eno shlafernzo Rimskimu Purgarmaſtru Catonu daj. ed. ǀ Catona tož. ed. tiga Modriga je tudi edn uprashal 1. Márk Pórcij Káton, lat. Marcus Porcius Cato (234–149 pr. Kr.), rimski konzul in cenzor 2. Márk Pórcij Káton Utičán, lat. Marcus Porcius Cato Uticensis (95–46 pr. Kr.), pravnuk prejšnjega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

kimovec m avgust: obeden meſſz nej bogatiſhi, inu veſſeleſhi, kakor je Jeſſenik; ta druga dua meſſza, katera ſta preshla, Serpan, inu kimovez im. ed., ſta bila taku urozha (III, 478) Beseda pri sočasnih in kasnejših piscih označuje sicer ‛september’. Pomen ‛avgust’ je tu nedvomen zato, ker kimovcu sledi → jesenik, ki tako pri Janezu Svetokriškem kot tudi pri drugih sočasnih in kasnejših piscih vedno pomeni ‛september’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

klafati -am nedov. nespodobno govoriti: kadar ſte ſiti sazhnete klaffat nedol., inu druge nespodobne rizhy tribat ǀ navado imaio preklinat, perſegat, shentovat, klaffat nedol., inu druge opraulat ǀ Kadar ti greshnik shentuiesh, plentuiesh, preklinash, klafash 2. ed., Boga shalish ǀ quarta, burfla, jei, pyè, klafa 3. ed., inu marmra ǀ po krivim ſe perſega, shentuje, plentuje, klaffa 3. ed., marmra, opraula, lashe, folsh prizha ǀ shlishim, de marmrate, opraulate, inu klafate 2. mn., inu te preproſte pohushate ǀ nej ty drugi klaffaio 3. mn. kakor hozheo, jeſt nebom s' mojh vſt puſtil shlishat ene nezhiſte nesramne beſſede ǀ raishi ſo poshlushali eniga norza, kateri je gardu klaffal del. ed. m ǀ vſeskuſi je preklinal, sludial, treskal, marmral, opraulal, klafal del. ed. m, inu s' Bugam shentoval ǀ celo nuzh ſte klafali del. mn. m, vaſſovali, inu pyanzhvali ǀ gvishnu bi nehala, umouknila, inu pobegnila edn od tiga druſiga, de bi pred Bugam taku neklafala +del. dv. m ǀ lete vſta katere ſo klafale del. mn. ž, marmrale, inu shentovale s'ſtrupam bodo napolnene ← srvnem. klaffen ‛veliko in glasno govoriti’, bav. nem. klaffen ‛kvantati, obrekovati’; → klafljati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Klarius m osebno lastno ime Klarij: Kir ſe prestrashi nad takorshno oſtro ſodbo Boshjo, de ſi lih pravizhno Iſidorus Clarius im. ed., ter gori saupye (II, 319) ǀ je shaloval Iſidorus Clarius im. ed., rekozh (V, 195) Ízidor Klárij, it. Isidoro Clario (16. stol.), škof v Folignu in teolog na tridentinskem koncilu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Kleomedes m osebno lastno ime Kleomed: Cleomedes im. ed. prime s' en ſtaber na katerem je hisha slonila, ter taiſtiga s' roko polomi (IV, 163) Kleoméd, gr. Κλεομήδης, astromom in stoik (1. stol. pr. Kr.–1. stol. po Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Kleopatra -e ž osebno lastno ime Kleopatra: Cleopatra im. ed. v'eni slati shkatilci s'ſabo je noſsila eniga ſtrupeniga gada ǀ Krajliza Cleopatra im. ed. ſi je bila saudala ǀ lepshi kakor krailiza Gleopatra im. ed. ǀ shlahtni kameni krajlize kleopatre rod. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina … ni lete golufne Cleopatre rod. ed. ǀ imaio hualit, inu govorit od goſtary Krajla Demetriuſa, Krajlize Cleopatræ rod. ed. ǀ krajl Marcus Antonius hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro tož. ed. udobit Kleópatra (69–30 pr. Kr.), egipčanska kraljica, ljubica Julija Cezarja in kasneje Marka Antonija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

kmet -a m kmet: kaj ſturij en kmet im. ed., kadar hozhe de bi njega nijve dobru shitu perneſle ǀ ona je bila hzhi eniga kmeta rod. ed. ǀ eden taistih ſe neſaj oberne, inu Kmetu daj. ed. rezhe ǀ najde kmeta tož. ed. de ſe je nen hrast obeſel ǀ Kmetje im. mn. so molili boga danna, meneozh, de on ſturj radovitno semlo ǀ vaſhi delauzi, inu Kmety im. mn. vasho sapuvid prelomio ǀ V' Pemski desheli ſo bily Kmeti im. mn. eniga Sholneria na mertve shlake ſtepli ǀ dellauzi, inu kmetij im. mn. meni pravio ǀ Kar imajo je put, in Kry teh vbogih ſirotiz, inu teh reunih Kmetu rod. mn. ǀ sa novu lejtu shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom daj. mn., mladom, kakor ſtarom, bogatem, kakor vboſem ǀ Tizam je dal ta luft, kmetam daj. mn. te vaſsij ǀ tvoje kmete tož. mn. cilu v'Praſnik ſilish na tlako hodit ǀ per kmetih mest. mn. ſim almoshno proſsila ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej kmety or. mn. Isidorus < slovan. *kъmètъ ← lat. comes, -itis ‛spremljevalec, družabnik’, pozno tudi ‛vrsta dostojanstvenika’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

kmetiški -a prid. kmečki: kmetushki im. ed. m ſtan jma v' mej vſimy ner ble sposhtovan biti ǀ ena kmetushka im. ed. ž shena je na enem osli jesdla ǀ nekiteri kmetushki tož. ed. m ſtan mali shtimaio ǀ on ſam je kmetesku tož. ed. s dellu dellal ǀ pod Gradam veni kmetushki mest. ed. ž hishi je mogla prebivat ǀ je bil ſvojo Nebeſko lepoto ſlekil inu de ſe je bil s' kmeteſko or. ed. ž oblekil ǀ Vuol pomeni te kmetushke tož. mn. m ludij, inu delouze ǀ ſo supet nyh grobe kmettushke tož. mn. ž navade dershali Zapisi z u in e za etimološki i (prim. pri Megiserju kmetizhki ‛agreſtis’, pri Kastelec-Vorencu kmetiṡhki ‛ruralis, rusticus’) kažejo na polglasniško izreko; → kmet.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

knoflica -e ž igla, sponka: ſakaj pod roshami ſo bile skrite koprive, inu knofilze im. mn. (V, 80) Tvorjeno iz knọ̑fla ← bav. nem. Knopfnadel iz nem. Knopf ‛gumb’ in Nadel ‛igla’; prim. pri Kastelec-Vorencu knofliza ‛ÿgliza, ta ẛhenṡka ygla ẛa glave ſpleitanîe; acicula’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

kočija -e ž kočija: kozhia im. ed. ſe je bila ſvernila, inu Antiochuſa pobila ǀ ta resbeleni rosh je kakor ta gorezha kozhya im. ed. ǀ s' lete kozhje rod. ed. erdezhi slati ſó kapali ǀ ſapovej Kozhio tož. ed. nasaj oberniti ǀ kozhijo tož. ed. shtirij krajlij od njega premagani, inu s'slatemi ketenamij vpresheni ſo pelali ǀ oſmiru jelenu vèni slati Kozhij mest. ed. v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana ǀ Nej gori pousdignen v'kozhij mest. ed. kakor Elias ǀ meni moja Regula prepovej ſe pelati v'kozhy mest. ed. ǀ je bil ukrotil Elefante, ali Slone, de v' kozky mest. ed. ſo njega v' Rim pelali ǀ ſe je bal pod kozhijo or. ed. konez vuseti ǀ je bil vſe kozhije tož. mn. prepovedal ǀ vslatyh kozhyah mest. mn. po nyh mestoh ſo yh pelali ǀ v'slateh kozhijah mest. mn. ſe ſo v'Mestu pelali ǀ Krajli ſe voſio v' kozhiah mest. mn. ← madž. koczi ‛kočija’ po kraju Kocz med Dunajem in Budimpešto

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Kolomedio zemljepisno lastno ime de Kolomedio cit. pril. osebno lastno ime iz Collemezza (?): Franciſca de Collomedio, je vidla, de ta shegnani ublat ſe je bil preobernil veniga lepiga bobizha (III, 421) Verjetno je mišljen kraj Collemezzo med Rimom in Perugio.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Kore nepreg. m osebno lastno ime Korah: ſemla … katera ſi bila posherla te greshne chore tož. ed., dathana, inu abirona (II, 561) ǀ je bil poſlal zheſs Judje v' puszhavi: zhe nesapovej semli de bi ſe odperla, inu te greshne posherla, kakor je bila posherla Chore tož. ed., Datana, inu Abirona (III, 479) Kórah, lat. V Core, pobudnik upora proti Mojzesu in Aronu (SP 1 Mz 36,5, 4 Mz 16,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Kornelius m osebno lastno ime Kornelij: taku piſhe Cornelius im. ed. à Lapide ǀ Pater Cornelius im. ed. Damkert Ieſuviter je jo sfaril 1. Kornélij iz Steena, srlat. Cornelius a Lapide, pravo ime Cornelis Cornelissen van den Steen (1567–1637), flamski jezuit in razlagalec Svetega pisma. Krajevno ime v priimku van den Steen, ki izvira iz niz. steen ‛kamen’, je prevedeno z lat. lapis ‛kamen’. 2. → Damkert

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

kornukopija ž kornukopija: Poeti pravio de Bug Iupiter je bil shenkal suoij Ami Amaltei eno poſodo Cornucopia im. ed. imenuano (I/1, 77) ← lat. cornūcōpia ‛rog koze, s katere mlekom je nimfa Amalteja hranila Jupitra, simbol plodnosti in obilja’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Korzin -a m osebno lastno ime Corsini: Nikar skuſi Jagnizhe, kakor S. Andrea Corſina tož. ed. (III, 364) Sv. Andrêj Corsini (1302–73), karmeličan in škof; → Andrej 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Kranjec -njca m prebivalsko lastno ime Kranjec: ali ſo Nemzi, krajnzi im. mn., lahi, Shpanigary (III, 543) Mišljeni so prebivalci dežele Kranjske, tj. današnje Gorenjske, Dolenjske in Notranjske.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

kratko prisl. kratko: Chriſtus hitru, inu kratku ijm odgovori kratko in malo kratko in malo: Ali Bug ym odgovori, de kratku inu malu n'hozhe shnymi pojti ǀ onij kratku, inu malu n'hozheio vezh praviga Boga molit ǀ brat pak lete nej kratku, inu malu hotel shlishat kratko ne sploh ne, nikakor: Kaj menite Nem. Nem., de Chriſtus je njemu nebeſſa dal sabſtoin? kratkune ǀ Morebit de miſli ta greshni ſvejt Konzhati? Kratku ne

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Kretensis m osebno lastno ime s Krete: Hugo Cretenſis im. ed. pravi (III, 472) ǀ Milon Cretenſis im. ed. do 500 funtou meſſa per koſſili je ſnedil (IV, 292) Prilastek v drugem zapisu ni točen, saj je bil → Milo(n) iz Krotona in ne s Krete, → Krotoniata; → Kretenzar.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Krispin -a m osebno lastno ime Krišpin: Antvarhar je Crispinus im. ed. bil (I/2, 184) ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej andverharij Crispinus im. ed. (I/2, 202) ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … shushterij S. Criſpina tož. ed. (II, 194) Po legendarnem opisu sta bila Krišpín in Krišpiniján brata iz rimske plemiške družine, ki sta za časa Dioklecijanovega preganjanja kristjanov zbežala v Soissons in se tam naučila čevljarske obrti. Umrla sta mučeniške smrti; → Krispus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Krištof -a m osebno lastno ime Krištof: Sveti Chriſtoff im. ed. je molil (V, 407) ǀ G. Bug … S. Miklaushu je dal oblaſt zheſs vodo … S. Chrishofu daj. ed. zheſs nerodovitnoſt te semle (III, 434) Sv. Kríštof, gr. Χριστόφορος, mučen okrog 250 na Samosu; po legendi naj bi njegova palica ozelenela in postala drevo, zato je bil nekdaj zavetnik tudi vrtnarjev in sadjarjev.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

krščenica -e ž dekle: ſe je bil salubil veno objeſtno karshenizo tož. ed. (III, 79) ǀ ti uno nedolshno karshenzo tož. ed. taku dolgu ſi motil, inu sa nio hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil (I/1, 108) Pleteršnik navaja kŕščenica v pomenu ‛Mädchen’, kŕščenica (poleg krščẹ́nica) pa v pomenu ‛Dienstmagd’ predvsem iz dolenj. in notr. narečja. Nastavitev pomena ‛kristjanka’, ki je znan v vzhodnih in severnih narečjih ter v rezijanščini, se zdi manj verjetna; → krščen.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Kutbertus m osebno lastno ime Kutbert: Kadar je pridigual Sveti Cutbertus im. ed. (IV, 9) Sv. Kútbert (pribl. 634–687), opat in lindisfarenski škof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

kvartopirec -rca m kvartopirec: Leta je bil en velik kuartaperz im. ed., ter per kuartajnu vſe skuſi je djal (II, 344) ǀ hishe teh loterz ashtarje teh piianizou, tovarshtvu teh greshnih, koti teh quartaperizou rod. mn., inu ijgrauzou (II, 203) Zloženka iz → kvartati in sloven. pir ‛pitje, gostija’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Laban -a m osebno lastno ime Laban: golufni kakor Laban im. ed. ǀ laban im. ed. je bil faratal Iacoba ǀ veliku zhaſſa je Jacob Labanu daj. ed. shlushil ǀ n'hozhe vezh per ſvojmu Taſtu labanu daj. ed. prebivat Labán, Rebekin brat in Rahelin oče (SP 1 Mz 24,29)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

La Haje osebno lastno ime iz La Haya: odgovorj ta Vuzheni La Haije im. ed. (V, 352) Jánez iz La Haya, frc. Jean de La Haye (1593–1661), frančiškan, avtor del Biblia Magna in Biblia Maxima

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

lakomen -mna prid. lakomen: Nej bilu na ſveiti folka, de bi bil ble lakomen im. ed. m po blagi, inu danariah, kakor je bil ta Judouski folk ǀ lakoumni im. ed. m dol. Iskariot ſe gluh della ǀ vna lakoumna shena im. ed. ž, od katere pishe S. Grogor Turonenſis ǀ ludje ſò taku lakoumni im. mn. m po slatu, inu danariah, de nihdar nei ſo ſiti ǀ nebodite taku lakaumni im. mn. m po slati ǀ takushni ſo oherniki, in ty lakouni im. mn. m po blagi, nihdar nemaio sadosti ǀ ludje ſo taku mozhnu lakomni im. mn. m, inu shelni slatu sadobiti ǀ one ſó ble lakomne im. mn. ž po letej sabeli kakor moshje → lakom

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Laktancius m osebno lastno ime Laktancij: pishe Lactantius im. ed. Firmianus ǀ Lactantius im. ed. pishe od Ceſſarja Torquinia ǀ nad katerem lactantius im. ed. sadosti prezhudit ſe nemore ǀ Lactantius im. ed. pak je leto hualo resnizi dal Lúcij Célij Firmiján Laktáncij, lat. Lucius Caelius Firmiānus Lactantius (pribl. 260–325), apologet in govornik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Lanspergius m osebno lastno ime Lanspergij: kar pishe Joannes Lanspergius im. ed., de v' Meſti Treviris je bil en Mashnik brat Svetiga Roshenkranza, inu Carthaiſerskiga Ordna Prior (IV, 300) ǀ kakor Lanſpergius im. ed. je samerkal (III, 395) Jánez Júst Lanspêrgij, srlat. Johannes Justus Lanspergius, pravo ime Johannes Gerecht (1489–1539), v bavarskem Landsbergu rojeni kartuzijan in asketski pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

lastovica -e ž lastovica: Laſtauza im. ed. kadar samerka de ſima ſe perblishuje, letj v' te gorke deshele ǀ nebodite jeſizhni kakor laſtauze im. mn. ǀ lastauze im. mn. ſo ga bile oſlèpile ǀ Sherjali, Garlize, lastuze im. mn., inu ShtorKle, Kadar samerKajo de Nebu shuga mres, vejter, inu ſneih prezej pobegnio v'gorKejshi desèle ǀ Beno ſapovej laſtauzam daj. mn., de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun, kar prezei ſo vumokenle Zapisi z au so kakor zapisi paun pri → poln hiperkorektni. V prid nastavku z ov (in ne av) govori zapis lastuze.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Lazarus -a m osebno lastno ime Lazar: gdu je bil ble vbuſhiz kakor Lazarus im. ed. ǀ ti ſe veſſelish nad ſmertio tvojga lubiga Lazaruſa rod. ed. ǀ velika tudi je bila poterpeshlivoſt Lazeruſa rod. ed. tiga petlerja ǀ kar piſſe Vincentius Belvacenſis od Svete Marte, Seſstre Marie Magdalene, inu Lazzaruſa rod. ed. ǀ je bil neuſmilen prutu timu vbogimu Lazaruſu daj. ed. ǀ pojmo tedai vſij vkupaj k'lazaruſu daj. ed. ǀ on je bil neuſmilen pruti Lazerusu daj. ed. ǀ Lazeruſu daj. ed. … ſo bili njemu roke, inu noge ſueſali ǀ G: Bug je hotel pokasat timu bogatimu fardamanimu moshu Lazaruſa tož. ed. v'krily tiga Abrahama ǀ on je proſsil Abrahama, de bi poſlal Lazarusa tož. ed. ǀ ſmerti je vſel v'Bethani tiga mertuiga lazeruſa tož. ed. ǀ sagleda lazeruſsa tož. ed. v'krijli ozheta Abrahama ǀ kakor uni bogati Mosh je dellal s' Lazaruſam or. ed. ǀ ſo bilij v'Bethanio pershli jokat, inu shalovati na tem mertvem Lazeruſam or. ed. 1. Lázar, berač, ki je poležaval ob bogatinovih vratih in ki je po smrti prišel v Abrahamovo naročje (SP Lk 16,20) 2. Lázar iz Betánije (SP Jn 11,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

lebati -am nedov. gostiti se, mastiti se, preobilno jesti in piti, veseljačiti: sdaj je zhaſſ lebat nedol., trunfat, pyanzhovat, pleſſat, lushte tiga meſſa tribat ǀ drugu ſe nedela, ampak pyanzhova, pleſſa, skaka, leba 3. ed. ǀ kaj menish de dusha jei, pyanzhova, inu leba 3. ed. ǀ sdaj shiher lebate 2. mn., pyanzhuate, nezhiſtoſt, inu loterio tribate ǀ do terde nozhj vkupaj lebaio 3. mn., inu pyanzhuaio ǀ Pojdite tedaj ſemkaj, inu dobru lebajmo vel. 1. mn. inu nuzajmo naſh shivot dokler je mlad ǀ Vsaki dan je lebal del. ed. m, inu pyanzhoval inu li ſvojmu trebuhu je ſtregil ǀ ſvojmu garlu ſò prevezh ſtregli, lebali del. mn. m, inu pijanzhuali ǀ s'mojm blagom bi lebali del. mn. m, inu trunfali ← srvnem. lëben ‛živeti, razgrajaško se obnašati’. V goriš. narečju je li̯ébat znano v pomenu ‛gostiti se, mastiti se’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

leh premagaio grosovitnost leh Trinoh, inu hudizha (I/1, 96) Morda tiskarska napaka namesto teh. V tem primeru je treba zgled razumeti kot premagajo grozovitnost teh trinog(ov) in hudiča s starim rod. mn. brez podaljška -ov.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

len -a prid. len: ſim bil sanikern, inu len im. ed. m v' shlushbi boshi ǀ je taku lena im. ed. ž, inu ſanikarna, de nikuli ſa obenu dellu neprime ǀ Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu daj. ed. m inu shleht ſholneriu ǀ tiga leniga tož. ed. m ži., in ſanikarniga pak ſapovej ſveſaniga v'tu glaboku jetie vrezhi ǀ kadar imamo G: Bogu shlushit ſmò saspani, inu leni im. mn. m ǀ G. Bug n'hozhe te ſanikernè, inu lene tož. mn. m v'Nebu imeti, temuzh te fliſſne kateri nenuznu zhaſs nedopernashajo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Leo -na m osebno lastno ime Leon: naſſ opomina S. Leo im. ed. Papesh ǀ kakor S. Leo im. ed. resclada ǀ leo im. ed. shkoff ie bil shal ǀ Leo im. ed. s' gmain ſoldata je bil Rimski Ceſsar ratau ǀ pravi Leo im. ed. Hebræus ǀ Leo im. ed. Iſſauricus je bil sapovedal njemu deſno roko odſekat ǀ Bonifacius VI. Papesh ſamih 15. dny je shivil: Vrbanus VII. 12. dny. Leo im. ed. ta XI. 6. dny ǀ Vprashajte Ceſſaria Leona tož. ed., koku je bil on Ceſſar ratal 1. Sv. Lêon Véliki, papež (441–460) 2. Lêon, neki škof 3. Lêon I., vzhodnorimski cesar (457–474) 4. Lêon Hebrêjec s pravim imenom Isaak Abravanel ben Jehuda (1437–1508), judovski filozof in razlagalec Svetega pisma 5. → Isavrikus 6. Lêon XI., papež (1.–27. april 1605)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Lercius m osebno lastno ime Lercij: ſo njega sa Synu Boga Mercuriuſa dershali, taku piſſe Laertius im. ed. (V, 327) Diógen Lêrcij, lat. Diogenes Laertius (konec 2. stol.), avtor dela v desetih knjigah o življenju filozofov in njihovih mnenjih

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Lesius m osebno lastno ime Lesij: kakor vuzhi leſſius im. ed. (II, 420) Lêonard Lésij (1554–1623), flamski teolog in jezuit

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

letina -e ž letina: Kaj bomo sazheli lejtena im. ed. ſo huda, nadauKi ſo preveliKi, dobizhKa malu (I/2, 69) ǀ malu ſe perdella, letina im. ed. je huda, doſti nam gori grè (V, 416 s.) ǀ je bil en bogat Mosh, kateri je imel eno taku dobro lejtino tož. ed., de nej vejdil kam blagu spravit (I/1, 170) Za prvi zgled bi bilo sicer mogoče nastaviti letino s in zapis pojmovati kot im. mn., vendar se zdi verjetneje, da se vezljivost z množinskima oblikama tu izkazuje pomotoma, saj take tvorbe v sloven. sicer ni zaslediti, pa tudi iz etimološkega vidika ne bi bila upravičena.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Liber apum cit. stvarno lastno ime Liber apum: In Libro Apum abl. ed. tudi berem de enkrat veliku hudizhou is pakla je bilu prishlu v' moshki, inu shenski podobi (V, 167) Líber ápum je naslov knjige Tomaža Kantimprata.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Libija -e ž zemljepisno lastno ime Bližnji vzhod, severna Afrika (?): Pojte v'Libio tož. ed. inu bote vidlli de od velike urozhine vumeraio (I/1, 90) Gr. Λιβύη pomeni ‛Afrika’. Sodeč po svetih možeh, omenjenih v nadaljevanju, sta mišljena Bližnji vzhod in nadsaharska Afrika.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

libra -e ž denarna enota libra: taku de bi ſe njemu kriviza godilla, kadar bi njemu libre rod. ed. nedalli ǀ ſe sgliha s'zholnariam s'eno libro tož. ed. ǀ on pravizhnu ſi ſashlushi eno libro tož. ed. ǀ nekateri pak ſò taku shleht sidary, de sid ſam od sebe ſe podere, de ſi lih nei potreſa, inu de si lih shleht sidaio, vener dober lon imeti hozheo, ter malu maraio, de kar danas sisidaio, jutre ſe podere, de li nyh Libre tož. mn. ulezheio ← lat. libra ‛utežna in denarna enota’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Lipomanus m osebno lastno ime Lipoman: Lippomanus im. ed. S. Archangela Michaela pergliha Sonzu ǀ kakor Lippomanus im. ed. piſhe ǀ kaj Lippomanus im. ed. pravi Alójzij Lipomán, srlat. Aloisius Lipomanus, it. Luigi Lippomano (1500–59), hagiograf, kardinal, med 1548 in 1558 škof v Veroni

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Lipsius m osebno lastno ime Lipsij: Lipſius im. ed. pishe, de v' Indiah je bila leta navada (III, 592) ǀ kar nekadaj je djal Juſtus Lipſius im. ed. (IV, 156) Júst Lípsij, srlat. Justus Lipsius, niz. Joest Lips (1547–1606), flamski humanist, moralni in politični teoretik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ljub -a prid. ljub: nepjte Gospoda zhe vam je lub im. ed. m vash leben ǀ naſh lubi im. ed. m dol. Gospud, inu odreſhenik vſe zhasti, inu lubesni je vreden ǀ O moj lubi im. ed. m dol., inu zartani Adam ǀ kulikajn moja luba im. ed. ž Matti je skerbela sa isvelizhejne moje dushe ǀ kakor ena luba im. ed. ž Ama je njega dojla ǀ Kakor je lubu im. ed. s tebi Isvelizhenie tuoje dushe ǀ divishtvu je G. Bogu lubu im. ed. s ǀ Te proſsim pohleunu ò moje lubu im. ed. s Mestu ǀ Od Naſhiga lubiga rod. ed. m Pomozhnika S. Gotharda piſhe Petrus Antonius Homodei ǀ pod plajsh ſvoje lube rod. ed. ž Mattere Mariæ ǀ ta sgubleni ſijn je bil sposnal ſvojo pregreho, inu ſupet ſe povernel h'ſvojmu lubimu daj. ed. m Ozhetu ǀ sa vola te velike lubesni, katero je imel prutu ſvoj lubi daj. ed. ž Proſerpini Nebu je bil sapustu ǀ neſmeio priti k' ſvoimu Ozhetu Nebeskimu, inu k' ſvoi lubi daj. ed. ž Matteri Mary Divizi ǀ timu lubimu daj. ed. s sdravy shkodi ǀ ta lubi tož. ed. m dol. myr s'taistim ſo sheleli ſturiti ǀ vſak lubi tož. ed. m dol. dan je pijan ǀ te gori vſamem sa mojga lubiga tož. ed. m ži. priatela ǀ na drugu nej miſlil dokler je shivil kakor na ſvoiga lubiga tož. ed. m ži. Ieſuſa ǀ Sa to lubo tož. ed. ž Dalilo je salubleni ſamſon v' velike nevarnoſti ſe podal ǀ Najde tu lubu tož. ed. s sdrauje ǀ jeſt sa salu boym ty moje lubu tož. ed. s meſtu ǀ vſaKu lubu tož. ed. s letu taisti Aydij dvajſeti taushent otrozhizhu ſo vmurilij ǀ neſramnu shiveni, kateru je tribal s'ſvoio lubo or. ed. ž Dalido ǀ ty lubi im. mn. m Svetniki Boshy naſs vuzhio G. Boga hualit ǀ Ah moy lubi im. mn. m otrozi ǀ Ah moji luby im. mn. m otrozi varite se ad vſiga hudiga ǀ nikar taku, nikar taku lube im. mn. ž moje duſhize ǀ je vidil to veliko proceſſio teh lubih rod. mn. Svetnikou ǀ proshne Marie Divize, inu drusih lubyh rod. mn. Svetnikou ǀ NA VELIKI PRASNIK VSEH LUBEH rod. mn. SVETNIKOU ǀ govorij k' ſvojm lubem daj. mn. ſtarishim, inu shlahti ǀ zhe my premiſlimo te lube tož. mn. m ſvetnike, inu ſvetnize Boshje ǀ Ieſt yszhem moje lube tož. mn. m bratie ǀ s' temi lubimi or. mn. ſvetniki ſe veſſeliti primer.> Vener bi she G. Bogu lubishi im. ed. m mogal ratat ǀ Vprashajmo S. Hieronyma, kaj on od resnize dershj? nam bo odgovuril, de bres vſe glihe je lepshi, inu lubishi im. ed. ž, kakor Helena ǀ ti nezh lubishiga rod. ed. s nemoresh meni shenkat presež.> pertezhe niegova ner lubishi im. ed. ž Hzhy ǀ ſe je od naſs lozhila ta nar lubishy im. ed. ž, inu nar vſmilenishy Goſpa ǀ v' mei uſemi molytvami leta je ta ner lublishi im. ed. ž ǀ kakor de bi tu nar lubishi im. ed. s Detèce bil ǀ tankaj kir je tuoje tu nar lubishi im. ed. s, kir je tuoj shaz ǀ kateriga Bug je lubil kakor ſvojga nar lubishiga tož. ed. m ži., inu svèsteshiga priatelna ǀ imamo tu ner lubishi tož. ed. s taiſtom dati ǀ moj ty ner blishnishi, inu lubishi im. mn. m ſò mene sapuſtili ǀ cilu te ner lubishi im. mn. ž priatelze ſo jo sapuſtile ǀ ſe oberne k'ſvojm nar lubiſhim daj. mn. Iogrom ǀ ta kushni je perſilen od ſebe gonit, te ner lubishi tož. mn. m ǀ in Appoline je goſtil te ner lubshi tož. mn. m priatele ljubi m ljubi, ljubček: je tekla k' uratam kir nje lubi im. ed., inu hudjzh ſo jo zhakali ǀ rata shroka, luby im. ed. jo sapuſty ǀ Vna Dekelza ſe puſti ſe puſti s' kusi shenkinge, inu oblube pregovorit, volo ſvoiga lubiga rod. ed. ſturj, rata shroka ǀ kulikain terpj una salublena shenska Pershona de bi ſvojmu lubimu daj. ed. mogla dopasti ǀ Iest pak grem de bi mojga lubiga tož. ed. mogla vidit ljuba ž ljuba, ljubica: pishe Ovidius od eniga salubleniga mladenizha, kateriga nej hotela imèti njega luba im. ed. sakaj je bil padu, inu krulav postal ǀ ta Gospud, inu njegova luba im. ed. ſe tudi preſttrashio ǀ Hercules sa vola ſvoje lube rod. ed. je bil ſvoje oroshje prozh djal ǀ ſvoj lubi daj. ed. bi ſemein kupil ǀ de bi njemu pak dolh zhaſs po ſvoij lubi mest. ed. nebil … jo s' ſabo pelè ǀ eno mehko poſtelo perpravit, inu njega s'taiſto lubo or. ed. noter poloshit ǀ un mladenizh pak nogo ſj je pustu slomit, debi vſhiual ſvojo lubo or. ed. ǀ Ieſt sapuſtit moje lube tož. mn.? Iest ſe sdershati od lushtu tiga meſſa

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ljudski -a prid. tuj: Pride ner poprej v' letu meſtu Alexandrio, kir Purgary nej ſo sa oben greh dershali zhloveka vbyti, lasku tož. ed. s blagu po ſili vſeti, inu sa zhaſtitu djaine ſo dershali ſe slagat, kryvizhnu ſe perſegat, inu folsh prizhat (III, 240) ǀ Vna Katera ſe je rada od laskih rod. mn. moshou puſtila kushuati, inu tipat (II, 114) ǀ sa drugimi nehodim, pohushajne obenimu ne dam, sa laske tož. mn. m fatti nemaram (I/1, 169) Pleteršnik pod geslom ljȗdski navaja tudi pomen ‛tuj’. Zapisi kažejo na izgovarjavo ̍ləski, ki je potrjena za Postojno. Izvorno sloven. *l'udьskȋ > ljudskȋ se je domnevno pod vplivom nedoločne oblike preoblikovalo v ljudskȉ, to pa je v zahodnih narečjih regularno dalo ̍ləski in ̍ləški (Ramovš 1922–23: 228); → ljudški.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

lodrica -e ž manjši, sploščen sod: ty ſtarishi vezh skarbè, de ena lodriza im. ed. vina, en mernik shita ym poslu negrè, kakor de bi nyh ſyn, alj hzhi poslu na shli (I/2, 158) ǀ jeſt nejſim nikuli bral, de bi ludje navado imeli merlizhom v' roko poſtavit eno moshno danariou, ali pak en shakel kruha, ali pak eno lodrizo tož. ed. vina (V, 415) Manj. izposojenke iz srlat. luter ‛vrsta posode’. Pleteršnik navaja, da lodríca drži 20 do 40 bokalov (tj. 30 do 60 l) in da se navadno rabi za tovorjenje. Drugi pomen pri Pleteršniku je ‛večji vinski sod, ki drži do 20 kvinčev’, tj. do 1680 l.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Longobardar -ja m prebivalsko lastno ime Langobard: Ta tryetia je bila Theodolinda, katera ſvojga Krajla Agilulfa, inu vſe Longobardarje tož. mn. h'pravi veri je bila perpravila (V, 66) Langobárdi ← srlat. Langobardi, zahodnogermansko ljudstvo, ki se je pred Slovani 568 umaknilo iz naših krajev v severno Italijo in zavzelo po njih imenovano Lombardijo.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Loteringija -e ž zemljepisno lastno ime Lotaringija: katero s' takorshno zhaſtio ſo jo bily v' Loteringio tož. ed. perpelali (III, 561) Lotaríngija, danes Loréna, frc. Lorraine, pokrajina med Vogezi, Šampanjo in Ardeni

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Lukrecius m osebno lastno ime Lukrecij: kakor Lucretius im. ed. pishe (IV, 344) Tít Lukrécij Kár, lat. Titus Lucretius Carus (pribl. 96–pribl. 55 pr. Kr.), rimski filozof in pesnik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Magdalena -e ž osebno lastno ime Magdalena: Magdalena im. ed. s'ſolsami Ieſuſave noge opere ǀ Marta inu Magdalena im. ed. prezej piſſeo Chriſtuſu, ter ga proſſio, de bi prishal oſdravit ga ǀ Sedem hudizhou je bilu odſhlu, ter ſedem Svetih zhednoſti je bilu v' ſerze S. Magdalene rod. ed. prishlu ǀ bo hualil vero Mariæ Magdalenæ rod. ed. ǀ Nej bilu sadoſti Mary Magdaleni daj. ed. de je bila padla k' miloſtivem nogam tiga Odreshenika ǀ Bug bode ozhistel tuoju duſho, kakor Marij Magdaleni daj. ed. ǀ Od nezhiſtoſti je bil reshil Mario Magdaleno tož. ed. ǀ V'mej preuſetnimi je bil poklizal Paula … v'mej nezhiſtimy Magdaleno tož. ed. ǀ vſe ſpake teh naglaunih grehou ſò v' Magdaleni mest. ed. prebivali ǀ by rady takrat s'S. Mario Magdaleno or. ed. s'vaſhimy ſolſsamy noge Christuſhave oprali Maríja Magdaléna, Lazarjeva in Martina sestra (SP Mt 27,56, Lk 8,2); → Madalena

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Maksimi(a)nus -na m osebno lastno ime Maksimijan: Maximianus im. ed. Trinog je bil poſlal ſvoje sholnerje ǀ Ceſſar Diocletianus, inu Maximinus im. ed. ſo bily poslali ſvoje Rihtne hlapze v' to deshelo Noricum imenovano ǀ neusmilenoſt je bila tiga Trinoga Maximina rod. ed., kateri je bil ſapovedal S. Catharino v' jetje vurezhi ǀ nyh Capitan k'sholneriam pravi: My bi bily nehualeshni, inu greshni, kadar bi eniga taku dobrutliviga Mosha ſveſali, inu v'roke Maximianu daj. ed. dali ǀ shnimy je shal k' Maximinu daj. ed. ǀ s' Ceſsarjam Diocletianam, inu Maximianam or. ed. Márk Avrélij Valêrij Maksimiján, lat. Marcus Aurelius Valerius Maximiānus, rimski cesar in Dioklecijanov socesar (286–305); → Masimianus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Maksimilianus m osebno lastno ime Maksimilijan: Ceſſar Maximilianus im. ed. v'tem lejti 1445. v'tem meſti Vvormatia je bil ſapovedal ſapiſſat (II, 301) ǀ Ceſsar Maximillianus im. ed. te ner vuzhenejshi aſtrologe je bil vkupaj priti (II, 323) Maksimiliján I. se je rodil 1459 in je bil rimskonemški cesar 1486–1519; letnica 1445 je torej napačna.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Mancius m osebno lastno ime Mancij: Pravi shlahtni Gospudje ſò bily uni trje Bashadory is noviga ſvejta v'Rim poslani, od katerih pishe Daniel Bartolus: Enimu je bilu imè Manzius im. ed., timu drugimu Joannes, timu trjetimu Julianus (V, 31) O odposlancih z imeni Mancius, Joanez in Julianus piše Daniel Bartol; → Bartolus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Maniheus -a m osebno lastno ime Manihej: Manichæus im. ed. je bil shiu na meh odert ǀ Boronius pishe de ena shena to nevero Manicheuſa rod. ed. v'vezh deshel je bila pernesla ǀ v' tej vishi je vſta saperl Manicheuſu daj. ed. Manihêj, lat. Manichaeus (216–74), začetnik vere, nastale iz stperz. dualizma in krščanskega gnosticizma, zatrte v 6. stol.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Manucius m osebno lastno ime Manucij: kakor nekadaj je bil ſturil Filonides od kateriga pishe Manutius im. ed. (III, 374) Áldo Manúcij, it. Aldo Manuzio, srlat. Aldus Manutius (1449–1515), učenjak in tiskar; → Mansius

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Marija -e ž osebno lastno ime 1. Marija: By rady takrat vidly, de bi Maria im. ed. Diviza vam na pumozh prishla ǀ Maria im. ed. Diviza nihdar nej hotela Judom povedat v' kakorshni vishi je ona Chriſtuſa snoſsila ǀ leto resnizo sprizhat Firshtna Maria im. ed. Alexandra Parmelanskiga Firshta shena ǀ Nesapovej greſhenzam de bi imele eno tako pokuro delat kakor Maria im. ed. Egiptiaca ǀ Maria im. ed. Madalena nekatere ſolsice prelije ǀ Dokler S. Troijza tebe ſamo je bila v pozhetvi pognadala, o Moria im. ed. ǀ Sveta Maria im. ed. Ogniacenſis im. ed. ſe nej sa uredno dershala, roko eniga Mashnika kushenti ǀ Veſselil ſe je tudi Sijn Boshij na danaſhi dan rojſtva Marie rod. ed. Divize ǀ S. Duh pravi od Mariæ rod. ed. Divize, de imà rokè sdrakslane ǀ v'trupli te ner zhiſtishi Divize Marje rod. ed. ǀ Bug bode ozhistel tuoju duſho, kakor Marij daj. ed. Magdaleni ǀ Spodobnu je tedai de Marij daj. ed. Divizi vſo zhast, inu lubesan isKashemo ǀ ſe perkloni k'Marij daj. ed., ter pravi ǀ rezite k' MARII daj. ed. Patroni S. Roshenkranza ǀ de bi Mary daj. ed. Divizi na shlusbo nestregil ǀ MARY daj. ed. Divizi ſo ſe perporozhili ǀ Chori teh Angelou ſo Mare daj. ed. Divizi napruti shli ǀ Ti shena ſe podstopish tiga nesramniga malika Adonida molit, inu na Mario tož. ed. Diuizo posabit ǀ kadar en nezhiſt, nesramen shlovek je v'Mario tož. ed. pogledal ǀ ſledni ſe je pofliſsal ta nar blishnishi per Marij mest. ed. biti ǀ ſe nenajde v' Mary mest. ed. obeden tadu, obeden madesh, ali pomankajne ǀ Angelzi ſo vidili v'Marij mest. ed. nijh zhistost, inu nadolshnost ǀ by rady takrat s'S. Mario or. ed. Magdaleno s'vaſhimy ſolſsamy noge Christuſhave oprali ǀ ſo nashli Detètce s'Mario or. ed. njegovo Materjo red 2. Mirjam: ſtu taushent ludy je bilu pomerlu, v'mej katerimi je bil tudi vmer Aron, Mojſes, inu njega ſeſtra Maria im. ed. ǀ Pregreshj Aron, inu njegova Seſtra Maria im. ed., sakaj ſta marmrala zheſs ſvojga brata Mojſeſſa ǀ ſara je bila lepa ſa volo nje pokorshine … Mojſeſava Seſtra Maria im. ed. ſa volo nje hvaleshnoſti 1. Sv. Maríja, Kristusova mati (SP Lk 1,16) 2. Maríja (16. stol.), žena Alessandra Farneseja; → Aleksander 7. 3. → Egiptiaka 4. → Magdalena 5. Sv. Maríja Oigniéška (pribl. 1177–1213), mistikinja 6. Mírjam, lat. V Maria, Aronova in Mojzesova sestra (SP 2 Mz 15,20, 4 Mz 26,59)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Martin(us) -na m osebno lastno ime Martin: S. Martin im. ed. je try ſtane imel, je bil sholnier, Minih, inu Shkoff ǀ s. Marten im. ed. polovizo suojga plajſha je bil njemu dal ǀ kakor s: Martinus im. ed. imamo vednu v'Nebu gledat ǀ Pishe Martinus im. ed. Delrius ǀ Martinus im. ed. del Rio pishe od eniga Richteria s' imenam Petrus ǀ ſturimo kakor Martinus im. ed. Navarrus, kateri 60. Lejt vsak dan cell Sveti Roſhenkranz je molil ǀ ſo bily prishli po dusho S. Martina rod. ed. ǀ ſe nimaio puſtiti ſapelati od luter Martina rod. ed. ǀ Sdaj jeſt ſe obernem k' Naſhimu Pomozhniku Svetimu Martinu daj. ed. ǀ je pohleunu proſſil Luter Martina tož. ed. de bi ga oſdravil ǀ Oh èn lep shpegu imaio nikar li Sholnerij, ampak tudi ty Duhouni na S. Martinu mest. ed. ǀ s' Svetem Martinam or. ed. bomo mogli rezhi ǀ Se nenajdeio vezh Martini im. mn., de bi ſebe ſlekli 1. Sv. Martín Tourski (316/17–397), škof v Toursu 2. → Delrio 3. Martin Aspilcueta z vzdevkom Navarrus (1491–1586), špan. kanonist in moralni teolog 4. → Luter

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Mateus -a m osebno lastno ime Matej: Je JESUS vidil eniga zhloveka na zollu ſidezhiga, timu je bilu imè Mattheus im. ed. ǀ O Sveti Matheus im. ed. ǀ Pishe Matthæus im. ed. Roderus, de try Karsheniki ſò raishali is Antiochiæ v'tu meſtu Thracunta ǀ Bushtvu radovolnu S. Mattheuſa rod. ed. ǀ spumnite … Vy ozhitni greshniki na Mattheuſa tož. ed. ǀ samerkanu najdem per S: Mattheusu mest. ed. 1. Učena različica Mateus je bistveno redkejša od ljudske → Matevž. 2. Na robu je referenca Math Rod. in Virid. Verjetno ni mišljen agl. historiograf in hagiograf Mattheus Paris (pribl. 1200–1259), pri katerem se ne omenja naslova Virid.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Matiolus m osebno lastno ime Matiol: Sprizhat nam morio, Frater Stephanus, kateri je bil obnoril, Matthiolus im. ed., kateri je bil posherl en kamen, s' katerem ſe je imel sadavit (III, 421) Morda je mišljen Péter Andrêj Matiól iz Siene (1500–77), zdravnik, ki je prevedel in izdal Dioskuridova dela s komentarjem.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Mavra -e ž osebno lastno ime Mavra: s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Ame s. Mauro tož. ed. (II, 194 s.) Dostopna literatura omenja sv. Mávro (4. stol.), devico, sv. Mávro (827–850), devico, in sv. Mávro (4. stol.), mučenko v Ravenni, vendar pri nobeni ni omenjeno, da bi bila zavetnica dojilj.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Mazovija -e ž zemljepisno lastno ime Mazovija (?): Poshle grille zhes Masovio tož. ed., ter cello taisto deſhelo ſo bile konzhale (I/1, 5) Mazôvija je sicer polj. pokrajina, vendar se ime omenja v sobesedilu, kjer sta omenjeni tudi → Tracija in → Midija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Medved -a m osebno lastno ime Orso: na dan S. Medveda rod. ed., kateri je sapovedan prasnik ǀ nikar ne dellaj danas sakaj je prasnik S. Medveda rod. ed. … aku on je Medved jeſt ſim pſs (II, 320) Sv. Órso (med 6. in 9. stol.), ki ga častijo zlasti v Val d'Aosti, je bil duhovnik, morda škof. O njegovem življenju je znano malo zanesljivega. Ime je Janez Svetokriški prevedel (it. orso pomeni ‛medved’) zaradi besedne igre.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

mej predl. I. z daj. med: obedn nej slap, ali bolan ratal mei taiſtimu folku II. s tož. med: Ie padel mej RasbojniKe ǀ skozhi mei taiſte, katiri zhes njega ſo ſe bily resjeſili III. z or. med: Ta prava lubesan je tiga meſsa, kakushna je mej Mosham, inu sheno ǀ de en hrup mej ludmij nevſtane ǀ meni da vpaine de ſim edn mei temi isvolenimi Vezljivost z daj. se pojavi samo v navedenem zgledu in verjetno ne izvira iz živega govora; → vmej.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Melkizedek -a m osebno lastno ime Melkizedek: Elias je G. Bogu offroval vuole. Samuel telleta; Aron kadillu; Melchiſedech im. ed. kruh, inu vinu ǀ Melchiſedek im. ed. je bil vezh kakor Abraham, sakaj leta je mogal njemu deſſetino dati ǀ Terje bil pred Melchiſedeka tož. ed. pokleknil ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'melhisedeham or. ed. Kruh Melkízedek, lat. V Melchisedech, jeruzalemski kralj in duhovnik (SP 1 Mz 14,18)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Mendoza m osebno lastno ime Mendoza: Franciſcus Mendoza im. ed. od S. Antona pravi (III, 308) ǀ taku meni odgovori Mendoza im. ed. v'imeni Jacoba (V, 84) ǀ je dobru samerkal Mendoza im. ed. (V, 209) Frančíšek Mendóza, špan. Francisco Sarmiento de Mendoza (umrl 1595), kanonist in škof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Mening -a m osebno lastno ime Mening: s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Pekij S. Meninga tož. ed. (II, 194) Dostopna literatura ne navaja nobenega svetnika s tem imenom in nobenega zavetnika pekov s podobnim.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Menrad -a m osebno lastno ime Menrad: Glihi vishi G. Bug veliku lejt S. Menrada tož. ed. je shpishal s'Kusi shlushbo teh orlu (I/2, 170 s.) Sv. Ménrad, nem. Meinrad < stvnem. Meginrad (umrl 861), benediktinec in samotar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Mezopotamija -e ž zemljepisno lastno ime Mezopotamija: kadar je rajshal s'Meſopotamje rod. ed. supet v'ſvojo deshelo ǀ kateriga je bil poslal v' Meſopotamio tož. ed. ǀ S. Judas Thadeus gre v' Meſapotamio tož. ed., v' Arabio, v' Ponto, inu Judæmeio ǀ v' Meſapotamij mest. ed. vezhkrat ſe sgodi, de komary Levom ozhij stakneio ǀ ludje v' Meſapotamy mest. ed., v' Araby, v' Affriki, v' Britany, inu v' Pershy ſo veliko potrebo imeli Mezopotámija, gr. Μεσοποταμία, dežela med Evfratom in Tigrisom

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Mihol nepreg. ž osebno lastno ime Mihala: Vas farata, inu sapele kakor ſaul je bil supalal Davida, katerimu je bil oblubil to shlahtno Hzher Merob, ter mu je bil dall to shpotlivo Michol tož. ed. Mihála, lat. V Michol, mlajša Savlova hči in Davidova žena (SP 1 Sam 14,49, 18,20); → Mihal

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

mikrokozmos m mikrokozmos: zhlovek je taku zhudou poln, de ſpodobnu, inu reſnizhnu ſe samore en maihen ſvejt imenouati, kakor ti Grekish Vuzheniki ſò ga bily sazheli imenouati, namrezh Microcoſmos im. ed. ← gr. μικρόκοσμος ‛majhen svet, človek’ iz μικρός ‛majhen’ in κόσμος ‛svet’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

milijon -a in nepreg. štev. milijon: nekateru million im. ed. ludy je bilu pomerlu ǀ Zara Samurski Krajl je bil vkupaj sbral en million tož. ed. peshizou ǀ vezh kakor en million tož. ed. erdezhih slatou shazan ǀ taiſta ſama vezheria je en million tož. ed., duej ſtu, inu petdeſſet taushent Kron velala ǀ Krajl Sapor je tulikain ludy K'vezhery povabil, de taista je njega zhes en million tož. ed. Koshtala ǀ Franzoſi kadar ſo bily od Turkou Krajla Ludouica odkupili dua milliona tož. dv. slata ſo bily sa njega dali ǀ kaj nuza Claudiu Ceciliuſu, de tulikajn millionu rod. mn. ſlata je bil sadubil ǀ oſſem millionou rod. mn. slata je bil shpendal ǀ Takorshne shpaſſe, inu kratke zhaſſe je Rimarjom dellal, de veliku milionou rod. mn. slata ſo koshtali ǀ Salamon je bil shpendal shtiritaushent, inu oſſemſtu million rod. mn. ardezhih slatou ǀ veſſelje nebeſke taiſte isvelizhane dushe bodo vshivale nikar ſtu lejt, ali ſtutaushent, ali deſſet milion rod. mn. lejt ampak do vekoma bres vſiga konza ← nem. Million ← star. it. miglione, danes milione ‛milijon’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Minerva -e ž osebno lastno ime Minerva: Hualio peld Bogine Minerue rod. ed., kateriga Amulius je bil ſmalal (III, 572) Minêrva, lat. Minerva, rimska boginja obrti, boja, mest, znanosti in umetnosti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Moabitar -ja m prebivalsko lastno ime Moabec: preſtrashi nyh Saurashnike Ammoniterje, inu Moabitery im./tož. mn., de ſamy mej ſabo ſe ſo bily (IV, 178) ǀ kadar ſe ſò imeli vojskovati zhes Moabiterje, inu Ammoniterje tož. mn. (IV, 167) Moábci, Izraelcem soroden in večkrat sovražen narod (SP 1 Mz 19,37)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

moči morem nedov. moči: zhakam dokler ner vezh morem 1. ed. ǀ nemorem +1. ed. terpeti, di bi my dva ſaurashnika bila ǀ dokler grevinge nomorem +1. ed. imèti ǀ Sapovedaj aku moresh 2. ed. deſsu de ne bo tebe ſmozhil ǀ kaj ſhe vezh morish 2. ed. sheleti, ali imejti ò verna Dusha ǀ ti nemoresh +2. ed. to gnado ijm sturiti ǀ pred Bugam vener nemorish +2. ed. sakriti ǀ tvojga blishniga nemorish +2. ed. vidit ǀ en takorshen duor ſe more 3. ed. perglihat enimu zhebelskimu pannu ǀ ſam ſebi pres pumozhi Boshje pomagat nemore +3. ed. ǀ pravi de pres tuoje Pershone shivejti namore +3. ed. ǀ K'snaminu te savese eno rano ſi ſturita na roKi, taKu de bi lih hotela edn na tiga drugiga posabil nemorita +3. dv., saKaj ta obluba je naroKi samerKana ǀ vſy morimo 1. mn. isvelizheni biti, aku li vſakateri po ſvojm ſtanu bo shivil ǀ kaj ſe hozhe nemozemo +1. mn. vſe bity, kakor je bila S: Brida ǀ taiste lahke, inu S. Sapuvidi dershati nemorimo +1. mn. ǀ nemoremo +1. mn. vſe bity, kakor S: Theresia ǀ My ſe memorimo +1. mn. potroshtat ǀ vy delauzi, inu poſli ne morete 2. mn. rezhi de vaſhe opravilu, inu antvarh vam ſo napotu de nemorite +2. mn. G: Bogu shlushiti ǀ kóku vy shene morite 2. mn. rezhi, de hudizh vaſs je omotil ǀ kakor morio 3. mn. ſprizhat taisti, kateri vezhkrat ſe per merlizhah najdeo ǀ kaku moreo 3. mn. is verhou teh ner vikshih hribou ſtudenizi ſverat ǀ nihdar nemorio +3. mn. nyh volo ſturiti ǀ tatije okraſti tebe nemoreo +3. mn. ǀ ni vejter, ni ſonze ga nemorjo +3. mn. reſtajati ǀ enu terdu ſerze udobi, kateru nimorio +3. mn. omezhit ni dobre misli, ni Svete Pridige ǀ kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal del. ed. m branit pred Boshyo ſtrelo ǀ vekshi snamina ſvoje lubesni nam nej magal del. ed. m puſtiti ǀ grehe G. Bug nej mogàl del. ed. m vezh sanashat ǀ obeden nej migal del. ed. m nio od hudizha reshit ǀ David nej nikoli mugu del. ed. m sadosti Boga sahualit ǀ Sdaj menem de obedn ſe nemore sgovorit, de bi po leteh shtengah te lubesni ne morel del. ed. m hodit ǀ ta zhlovik bi nemogal +del. ed. m od tuistih ſe lozhit ǀ takushna shlahta malu bo mogla del. ed. ž pomagat ǀ nej pryaſnoſti na semli taku velike, de bi nemogla +del. ed. ž farataria noter skrita biti ǀ obenu oroshje vas nebo moglu del. ed. s ranit ǀ yh sherma, inu brani pred vſem tem kar bi ym moglu del. ed. s shkodovat ǀ Ismael inu Iſaac … nej sta mogla del. dv. m pod eno ſtreho prebivat ǀ imaio malu buqvi, de bi ſi mogli del. mn. m pomagat ǀ vaſs ſtan vam nej napotu, de bi nemogli +del. mn. m G: Bogu shlushiti ǀ guishnu bi namogli +del. mn. m drusiga miſlit ǀ perloshnosti, katere tebe bi mogle del. mn. ž v'nezhistost perpravit K zapisu del. morel, tvorjenemu iz sedanjiške osnove, prim. še zgleda pri → premoči in → zamoči.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

moder -dra prid. moder, učen, preudaren, pameten: de bi bil moder im. ed. m kakor Salomon ǀ On Viſok, ona niſka, On moder im. ed. m, ona preproſta ǀ Ta modri im. ed. m dol. Bias pak odgovorj ǀ kazha je modra im. ed. ž sakaj na drugu negleda ampak de glavo ohrani ǀ ſam S. Duh s'kusi usta tiga modriga rod. ed. m pravi ǀ timu modrimu daj. ed. m Philoſophu je ble dopadla ǀ je djal krajl David k' tej dobrutlivi, inu modri daj. ed. ž Sheni Abigail ǀ pres vſiga urshoha ſo bily sazheli ſaurashit tiga ſerzhniga, modriga tož. ed. m ži., inu ſvestiga Generala Iephte ǀ skuſi modro tož. ed. ž regeringo ſvojga Ordna ǀ En drugi je hualil njegovu modru tož. ed. s, inu pregnanu govorjenie ǀ s'tem Modrem or. ed. m porezhem ǀ Sim perſilen s'tem Modrom or. ed. m rezhi ǀ Se Iest zhudem, de tij Modri im. mn. m Iudij ſe ſo pustili taku hitru pregovorit eno kazho molit ǀ Modri im. mn. m tiga ſvejta, ſo norzi pred Bogam ǀ Kadar ty Modrj im. mn. m ſo to ſvèsdo vgledali ǀ Dobru imè je tulikain shtimanu od teh Modrih rod. mn. ludy ǀ od Krajla Nabukodonoſaria ſtoij piſſanu, kakor on ſam je ſvojm Modrem daj. mn. pravil ǀ Firbzhnu, ali vener nuzhnu meni ſe sdi taiſtu vprashaine, kateru en imeniten Firsht je bil ſvoim Modrom daj. mn. naprje poſtavil ǀ de ſi lih ſe shtimaio ſa Modre tož. mn. m, inu vuzhene ſo norzi ǀ livia ſe je bila nad letem prestrashila, Svejsdarje, inu te Modre tož. mn. m ukupaj poklizala ǀ ty Firshti nijh viſokim ſtanu per teh Modrih mest. mn. en vezhni shpot ſi ſo sadobili ǀ Lete njegove ſajne obedn mej timy Modrimi or. mn. nej ſnal resloshit presež.> Ie proſsu Salomon sa modrust, inu ta nar modreshi im. ed. m postane ǀ katero resnizo je dobru sposnal Salomon ta ner modreishi im. ed. m ǀ danaſs je k' nam prishal ta nar saſtopnishi, inu Modrèſhi im. ed. m Arzat ǀ Ta nar modreshi im. ed. ž je reſniza ǀ pred Bugam je bila ta ner modreishi im. ed. ž ǀ sa te ner modreſhi tož. mn. m bi perſileni my bli yh Spoſnati Modri v nekaj primerih pomeni pisca svetopisemske Knjige modrosti, kar je razvidno iz reference Sap. na robu, npr. sakaj ta Modri im. ed. m dol. pravi (IV, 169) in tiga Modriga tož. ed. m ži. hozhemo bugat, kateri nam ta lepi vuk je puſtil (III, 481).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Mojzes -a m osebno lastno ime Mojzes: Mojſſes im. ed. je bil G. Bogu ſvejſt ǀ Glihi vishi ſim bral od eniga greshniga groſovitniga Rasbojnika is Imenam Mojſſes im. ed. ǀ Slaſti pak pravi Mojſſes im. ed. Barcefa, de Shena pomaga Moshu v'Nebeſſa priti ǀ Mojſses im. ed. je bil sturil to skrinjo Boshjo poslatiti ǀ Leto reſnizo bi nam mogli ſprizhat Pelagia … Mojſes im. ed. pushaunik, inu ſtu drugih ǀ TaKushne Mojſeſs im. ed. je sapovedal s'Kameniam poſipat ǀ taku vaſs je ſfaril mojſeſs im. ed. ǀ kakor nekedaj Moiſses im. ed. je rokè Boshje bil sadershal ǀ Se je zhudil tej norski proshni Moiſes im. ed. ǀ kakor nekadaj je bil ſturil Mojseſs im. ed. ǀ S' tem oroshiam je bil premagal Moijſes im. ed. Amaliciterie ǀ sklenem s'taistem lepim navukam kateriga je dal ta S: Appat Mojseſ im. ed., kakor piſhe Ioannes Caſsianus ǀ En Sam Moiſeſs im. ed., v'mej Madianitery je bil Bogu dopadezh ǀ Letu premishlovaine je imel ta Bogu dopadezhi Moyſes im. ed. ǀ Moyses im. ed. Nebeſſa inu Elias ta paradish ſta bila ſapuſtila ǀ Moyſeſs im. ed. je samerkal, inu sapiſsal, s'kratkimy beſsadamy njegovu shivejne ǀ Boshjo beſsedo s'uſt Mojſeſa rod. ed. ǀ molitva njeh andohtliviga Firshta Mojseſsa rod. ed. ǀ ſtari Teſtament sprizha od Moiſſeſa rod. ed. ǀ G. Bug je bil Mojſſeſu daj. ed. dal ſvojo boshjo miloſt ǀ kaj je Bug djal h'Mojſſeſu daj. ed. ǀ is Boshyh beſſedy ſe dol vſame, kir je k'Mojſſeſu daj. ed. djal ǀ Bug sapovej Mojseſsu daj. ed. de ima pojti k'Faraonu ǀ G: Bug je bil sapouedal Mojſeſu daj. ed. ǀ kakor je bil mojſeſu daj. ed. oblubil ǀ nedershi kar Mojſsesu daj. ed., inu Aronu oblubi ǀ G. Bug je bil Moiſſeſu daj. ed. dal table teh deſſet S. sapuvidi ǀ kakor je edn djal k' Mojſeſſu daj. ed. kadar je hotel Vtto Boshjo ſidat ǀ Dua Rodà, Gad, inu ruben gredò K'Mojſeſſu daj. ed. ǀ ſo marmrali zhes Boga, inu Mojſeſſa tož. ed. ǀ ona shpotlivu je govorila, inu opraulala te shlushabnike Boshje Mojſeſſa tož. ed., inu Arona ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Rasbojniki s. Mojſeſa tož. ed. Pushaunika ǀ Mojſſeſa tož. ed. poſtavish sa Boga krajla Faraona ǀ nihdar nej Mojseſsa tož. ed., inu Arona proſsil ǀ punt ſazhneo zhes Mojſeſsa tož. ed. ǀ je hotel Moiſeſa tož. ed. k'Faraonu poſlati ǀ Bug bode tebe zhastitiga pred ludmij sturil kakor Mojſseſa tož. ed. ǀ je bil poſtavil Mojſſesa tož. ed. pruti Faraonu ǀ s'kusi Moyſeſa tož. ed. ſe saſtopio ty mogozhni, inu shlahtni ǀ poklizal ie bil Ioanneſa, kateri je bil Diviza … Moyſeſsa tož. ed., kateri je bil En bogat, mogozhen Firsht ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega krotkust v' Mojseſsu mest. ed. ǀ samerkajo S.S. Vuzheniki ſaſtopnoſt Boshjo v' Salamonu … Miloſt v' Mojſeſu mest. ed. ǀ videozh v'Moiſeſu mest. ed. boſhie dellu ǀ v'tej vishi ſe vgmerat v'Mojſſeſu mest. ed. 1. Mójzes, lat. V Moyses, gr. Μουσῆς, hebr. Mošé, svetopisemski očak, Izraelov zakonodajalec in njegov rešitelj iz egipčanske sužnosti (SP 2 Mz 2,10) 2. Sv. Mójzes, puščavnik (po legendi prej razbojnik) in škof (umrl pribl. 390) 4. → Barcefa 5. Mójzes, opat v času sv. Antona

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

molitev -tve ž molitev: Kai tebi pomaga tuoia dolga molitvu im. ed., zhe v' ſerci ſaurashtvu imash ǀ sveta molitu im. ed. od G: Boga sproſsi karkuli potrebuje ǀ Bug nebode tuojo molitvu tož. ed. vushlishal ǀ s'kuſi molitu tož. ed. je bel njega veliko sastopnost doſegal ǀ nijh vupajne v'molitvu tož. ed. postavio ǀ Iest ſim hotel de bi Prasnik prasnuvali s' molitvio or. ed. ǀ s'tuojo proshno, inu molitujo or. ed. ǀ kaj mi govorite od molitvi rod. mn., jest obene nesnam ǀ nesnanio ozha Naſs, nesnaio Zheshena ſi Maria, nesnaio S. Verè, nesnaio S. Sapuvidi molit, sakaj vy starishi te S. molitvi rod. mn. yh nevuzhite Oblike, ki kažejo na molitev, so približno dvakrat redkejše od onih, ki kažejo na → molitva. Razlikovanje je možno le v im., tož. in or. ed. ter v rod. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Mombronius m osebno lastno ime Mombricij: je imel shlahtne, inu bogate ſtarishi, kakor pishe Boninus Mombronius im. ed. (III, 93) Na robu je referenca Boninus Monbr. in ejus Vit., torej je zelo verjetno mišljen Boníno Mombrícij (1424–med 1482 in 1502), it. filolog in humanist, avtor življenjepisev svetnikov, ki so pod naslovom Sanctuarium izšla 1490.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Monspesulanus m zemljepisno lastno ime Montpelier: V' Franski desheli je enu Meſtu Monspeſſulanus im. ed. imenovanu (IV, 203) Frc. mesto Montpelier se v srlat. omenja kot Mons Pessulanus, Mons Pellusanum in Mons Pislerius.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

morati -am nedov. morati: shterikrat eno nuzh morem 1. ed. gori vstati, inu doijti ǀ moresh 2. ed. vſmilen pruti tvojmu bliſhnimu biti ǀ Morish 2. ed. ti ſam ſebe poprej sprashuati, inu Kar vejsh ſe ſpovedat ǀ ob uſe pride, kruha strada, petlat more 3. ed. pojti ǀ Kakor mij gremo K's. spuvidi, moremo 1. mn. v'shpegu nashe vejsti dolgu zhaſsa ſe gledat ǀ kakor ena shivina dellat morimo 1. mn. ǀ veliku morymo 1. mn. terpeti ǀ tu nej sadosti, temuzh tudi morete 2. mn. gorezha ſvetila v'vashih rokah derſhati ǀ pò nedolshnim veliku morite 2. mn. terpeti od vaſhyh teh blishnishih ǀ vſe kar ym je sapovedanu morio 3. mn. bugat ǀ Gdu je ta Gospud, de bi jeſt njega shtimi moral del. ed. m shlushiti ǀ v' ta krajlevi ſtol je magal del. ed. m ſeſſti, krajl pak je gologlau mej folkam ſtal ǀ ſim bil perſilen od folka, ſim ijh mogalbugat del. ed. m+ ǀ G: Boga, katerimu ratengo bosh mogla del. ed. ž dat ſe imash bati ǀ G: Bug je bil poſlal kobilize pred katerimy vſy ſo mogli del. mn. m pobegnit ǀ bote mogle del. mn. ž od ſledne miſli, inu nar kriunishiga djania vaſhiga pred cellim ſveitom rajtingo dati Zaradi fonetičnega približevanja sed. morem in moram se namesto del. moral večinoma uporablja mogel, ki historično spada k → moči.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Morija ž zemljepisno lastno ime Morija: Lyranus pravi, de taiſti hrib na katerem Abraham je hotel ſvojga Synu Iſaka umorit, inu G. Bohu offrat taiſti hrib je bil imenovan. Moria. im. ed. Hebreish pak Maria Moríja, dežela, v katero je Bog poslal Abrahama z namenom, da žrtvuje sina Izaka (SP 1 Mz 22,2); ime se hebr. glasi Morijjá, prvotno domnevno pomeni ‛kraj videnja’ in nima z osebnim imenom Maríja nič skupnega.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Moskovitar -ja m prebivalsko lastno ime Rus: ſe hualio Moſcovitary im. mn. s' nyh kojnikam (III, 259) ǀ kakor Moskouitery im. mn., kateri imaio leto ſapuvid (II, 313) ← star. nem. Moskowiter ‛Moskovčan, Rus’ ← it. moscovita po reki in mestu Moskva

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Mucius m osebno lastno ime Mucij: Mutius im. ed. Pushaunik je bil sapovedal ſonzu (II, 122) ǀ Pojdi sdaj ſim ti Paulus … Mutius im. ed. … kateri vſy ſte s' meſt beyshali v' puszhave (III, 366) Neki puščavnik z imenom Múcij; verjetno ni mišljen niti sv. Múcij, mučenec pod Dioklecijanom niti sv. Múcij, perzijski diakon in mučenec.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Muretus m osebno lastno ime Muret: Antonius Muretus im. ed. piſſe, de on je posnal eniga mladenizha v' Padovi (V, 327) Márk Antónij Murét (16. stol.), profesor prava in latinist na rimski univerzi

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

na predl. I. z daj. na: nej glida na njemu, de bi nebil pretepen ǀ od glave do potplatu nei bilu ſdraviga na njemu ǀ Lorenz je leshal na temu resbelenimu roſsu II. s tož. na: jest pak ne gledam na letu, temuzh na beſsede S. Augustina ǀ shpegaio, inu biſtru gledaio na grehe ſvoiga blishniga, nà ſvoie pak nihdar ne ſpumnio ǀ ne ſvoje perſij ga pertiſneo ǀ ſede n'en kamen ǀ David je li ſedemkrat n' en dan molil ǀ najde kmeta de ſe je nen hrast obeſel ǀ on pak stopi n'eno viſoko miso ǀ try ſvoje hzherij nan dan skuſi martro S.S. TROYZI je bila offrala ǀ s'Nebeſs je bil nadnu pakla pahnil Luciferja ſa volo njegove preuſetnoſti ǀ ſe poloshj napostilo ǀ leto sapovej nèdn viſok tram obeſit III. z mest. na: krono ſo shiher na glavi dershali pred krajlom ǀ S. Zeno je premiſhloval s' ſolsami na ozheſſah ǀ de ſi lih maihin samerkaio nad taiſti perſoni ǀ nima s' lonza jeiſti, kateri je napolizi ſtal ǀ de bi my sydeli næ stolèh nebeskyh Vezljivost z mest. je kakor pri → pri in → v pogostejša od vezljivosti z daj., ki je mogoča samo v ednini, pa še tu je le navidezna, saj so zaimenske oblike s končnico -u tako kot v hrv. (prim. hrv. pri njèmu) dejansko mestniške. Predpona se v sestavljenkah, zlasti v prislovih, pogosto piše ločeno, npr. na ſai, na meſtu. Ti zgledi so v slovarju prikazani pod iztočnicami, ki so usklajene z današnjo pravopisno normo.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Nabat -a m osebno lastno ime Nabal: Nabat im. ed. ſilnu mozhnu ſe je bil pregreshil Krajlu Davidu ǀ David s' ſvojo vojsko je shal Nabata tož. ed., inu njegovo hisho konzhat ǀ kakor Abigail sa Nabata tož. ed. (IV, 201) Iz konteksta je razvidno, da je mišljen → Nabal in ne morda svetopisemski osebi Nebat ali → Nabot.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Naciancenus -na m osebno lastno ime Nazijanški: S. Grogor Nazianzenus im. ed. pravi ǀ kakor ozhitnu Nazianzenus im. ed. pravi ǀ S. Nazianzenus im. ed., S. Baſilius, inu vſy drugi Vuzheniki ſo v'ſvoijh bukvoh ſamerkanu puſtili ǀ S. Grogor Nazienzenus im. ed. to popolnama grevingo je bil perglihal temu gmain potupu ǀ nad letem ſe tudi zhudi Cæſarius Nazianzenus im. ed. ǀ ſim perſilen sposnati s' Grogoriam Nazianzenam or. ed. 1. Sv. Grêgor Nazijánški (329/30–389/90), gr. teolog, govornik in pesnik 2. Sv. Cezárij Nazijánški (330–368/9), brat prvega. Brata sta bila rojena v Arijancu blizu Nazijanca v Kapadokiji, danes turš. Nenisi.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

nad predl. I. s tož. nad: vſe skusi ſeie nad zhloveka ſeme ſvoie Milosti II z mest. nad: nad katerem ſtrashnem prjkasu, ta Duhouni ſe je zhudil III. z or. nad: nej li drugiſe zhudio nad tem zhudnim drjveſsam tiga lebna ǀ od ene zhiste Divize je bil roijen, nad katerem ſe je zhudil ta Prerok ǀ jokat nat tvojm britkom terpleinom ǀ ſo bilij v'Bethanio pershli jokat, inu shalovati na tem mertvem Lazeruſam ǀ Bug na temij offrij nijmà obeniga dopadeina ǀ na katiro nehualeshnoſtio nasho milu klaguie S. Bonaventura ǀ veliko shaloſt je pozhutil na samim ſpominam, de imà umreti Vezljivost z mest. v navedenem zapisu je verjetno nastala po pomoti, po kateri sta leva prilastka razumljena kot mestniški in ne kot orodniški obliki.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

nadavek -vka m davek: Kaj bomo sazheli lejtena ſo huda, nadauKi im. mn. ſo preveliKi, dobizhKa malu (I/2, 69) ǀ druſiga neshlishite, ampak od kupzhie, od draginie, nadauku rod. mn. (V, 472) Natančnejša pomenska definicija iz besedila ni mogoča. Besedo prevede Pleteršnik na osnovi drugih virov kot ‛Zusteuer, Aufgeld’, torej ‛pribitek’, in ob tem pomenu citira tudi Janeza Svetokriškega.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

naprotu prisl. naproti: Kadar Krajl s'lova pride, mu tezhe naprutu ǀ Purgarij mu ſo naprutu meſtne kluzhe nesli ǀ njemu na prutu pride, vſa s' ognom obdana Različica s po nominalni in pronominalni sklanjatvi analognim -u, → naproti.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Natalibus de Natalibus cit. pril. /l Natalibus: Pishe tudi Petrus de Natalibus im. ed. (IV, 22) ǀ Pishe tudi Petrus de Natalibus im. ed. (IV, 422) Petrus de Natalibus (umrl med 1400 in 1406), škof in hagiograf; → Natanael²

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

nazarenar -ja m nazirec: S. Duh poterdi, de je Nazarenar im. ed. ǀ Nazarenary im. mn. ſo sheleli, de bi tudi tamkaj zhuda dellal ǀ Nazarenerij im. mn. v'ſtarem teſtamenti ſo bilij Figura Chriſtuſa V Izraelu je bil nazirec, imenovan tudi nazirejec (gr. ναζιραὶος iz hebr. nāzar ‛posvetiti’) Bogu posvečen človek, ki je imel posebno milost in zato posebno moč (SP 4 Mz 6,1–21); → nazareus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

nedra -der s mn. nedrje, tj. prostor med prsmi in obleko: v' nedra tož. mn. naſuie, arshate natlazhi (V, 486) ǀ je lahkejshi … eno kazho v' nedrah mest. mn. noſſit, inu oskrunen nebiti (II, 510) ǀ yszhio po nedrah mest. mn. (IV, 147) → nedrja

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

nedrja s mn. nedrje, tj. prostor med prsmi in obleko: takorshno ſtrupeno kazho ſmò ſi v'nederie tož. mn. poſtauili (V, 89) ǀ nej roke v' nederiah mest. mn. noſſila, ali na oknih viſſila, ampak sa vſaku dellu je pryjela (IV, 377) → nedra

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Nem. Nem. krajšava, ki nadomešča ime (ali poimenovanje) v množini: Meni ſe sdi de eny Nem. Nem. im. mn. s'mojh beſsed ſe shpot delajo ǀ ſamerkajte Nem. Nem. im. mn. kaj pravi S. Grogor ǀ kaj menio Nem.N. im. mn. de ſo leti potreſsi ǀ Kaj menite N: N: im. mn. de ſo te nove, zhudne, inu ſtrashne ſuejsde ǀ rauno to resnizo danaſs Nem. Nem. daj. mn. bom iskasal ǀ Sa tiga volo bom danas NN. daj. mn. iskasal, de ſi lih resniza je vſe zhaſti, inu lubesni uredna, vener ludje jo ſaurashio ǀ Satorai vaſs Nem. Nem. tož. mn. pohleunu proſsim s'Paulam ǀ gdu mej Nem. Nem. or. mn. more riſnizhnu ſe hualit de je pres greha Krajšava stoji na mestu, na keterem naj pridigar izgovori imena ali poimenovanja oseb, o katerih govori ali katere nagovarja. Krajšava, ki je prvotno edninska in stoji za lat. nomen nesciō ‛imena ne vem’ oz. non nominātus ‛neimenovani’, se uporablja le kot množinska. Kot edninska se analogno po razmerju → s. s. – → s. uporablja krajšava → Nem.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Neocesariensis m osebno lastno ime iz Neocezareje: Grogor Neoceſarienſis im. ed. je hribe premikal (II, 200) Sv. Grêgor iz Neocezarêje (pribl. 213–med 270 in 275), v maloazijskem mestu Neocezareja rojeni čudodelnik, škof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

nesramen -mna prid. nespodoben, nečist: nesramen im. ed. m shlovek je v'Mario pogledal, ogin te nezhiſtoſti ſe je v'tajſtimu pogoſil ǀ Ti nezhiſti nesramni im. ed. m dol. zhlovek … myr boshi nemore per tebi prebivat ǀ je bila loterska, inu nesramna im. ed. ž, kakor Iezabel ǀ Venus je bila ena negnuſna neſramna im. ed. ž Loterza ǀ nyh nesramnu im. ed. s shiveine je zhes sapuvid boshio ǀ v' krili te nesramne rod. ed. ž Dalile ǀ sa volo kushovajna, inu neſramniga rod. ed. s klaffajna ǀ ſerze offrash eni ſmerdezhi ſtuari, enimu prepovedanimu nesramnimu daj. ed. m lushtu ǀ drugi offrajo tej naſramni daj. ed. ž bogini Venus ǀ Hugo Florentinski Firsht, kateri en greshen, in nesramen tož. ed. m leben je pelal ǀ en nesramin tož. ed. m, inu nezhist leben je pelala ǀ Vy pak ſte vezh lubili taisto ſmerdlivo, inu greshno pershono, taisti nesramni tož. ed. m dol. lusht vaſhiga meſsa, kakor pak mene ǀ ſe potſtopio v' tiga nesramniga tož. ed. m ži. Malika Adonida ſiati ǀ sazhne taisto neſramno tož. ed. ž peiſsem peiti ǀ vſo tuoio lubesan ſi postavil v'taisto nesramno tož. ed. ž pershono ǀ na taisto postelo je to nasramno tož. ed. ž sheno k'sebi vabu ǀ s'kusi ſvojo nezhisto lubesan, inu neſramnu tož. ed. s shiveni, kateru je tribal s'ſvoio lubo Dalido ǀ s' ſvojm neſramnem or. ed. m lebnem ǀ s'to nasramno or. ed. ž loterzo Anno Boleno nezhistu je shivil ǀ veliku brumnih nesramni im. mn. m rataio meneozh de v' shemah ym je vſe perpuszhenu ǀ s'vaſhih nesramneh rod. mn. vst ǀ tulikajn neſramneh rod. mn. pejſsmy pejti ǀ vy ſnate tulikajn hudyh, neſramnijh rod. mn., klaferskijh, inu paklenskyh beſſedij ǀ sa volo vashih nasramnih rod. mn., inu Klafarskih beſsedij ǀ is malikauzou, andohtlivi karsheniki rataio … is nesramnih rod. mn. brumni ǀ nesramne tož. mn. m lushte tribat s'ſvojmi loterzy ǀ Oh vij ſalubleni ludje, kateri paſſete vashe neſramne tož. mn. ž ozhij nad prepovedano lepoto ǀ te nesramne tož. mn. ž beſsede srezhe, ter hudizhu ſvoio nezhisto dusho zhes da ǀ s' ogniom je bil shtrajfal te nesramne tož. mn. ž/s meſta sodomiterſke ǀ vſy vidio tvoje nesramne tož. mn. ž/s greshna della ǀ skuſi greshna, inu neſramna tož. mn. s della v'ſakonski ſtan ſi pomagaio priti ǀ tvoje ozhy katere v'nesramnih mest. mn. pogledah ſe ſo reslushtale ǀ s' nesramnimi or. mn. misly, inu djainam Boshio sapuvid prelomish presež.> Drugi sa Boga molio Jupitra, kateri je bil ta nervekshi presheshnik. Venus to ner nesramnishi tož. ed. ž Loterzo ǀ kadar pak ſe oshemio te ner garshi, inu nesramnishi tož. mn. ž klaferske beſſede govorit ſe nesramujeio ǀ ſe neshona s' temy nernasramnishi or. mn. beſſedamy smeriat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

nesti nesem nedov. nesti: velikukrat ſe taku opyanite de od mise v'postelo vaſs morio neſti nedol. ǀ nej vſame kulikajn ſi upa neſt nedol. ǀ sakaj tvojga Ediniga Sinka Jeſuſa v' Tempel offrat nesesh 2. ed. ǀ Golobiza neſſe 3. ed. to ojlzheveno vejzo k' snaminu tiga merù ǀ voda jo dal neſse 3. ed. ǀ neſe 3. ed. peld temu Gospudu, de bi ga plazhal ǀ peld damu nese 3. ed., na glavo eno norssko kappo mu smala ǀ G. Bug obeniga po ſili v' Nebeſſa neneſſe +2. ed. ǀ dua hudizha sgrabita tu truplu, inu predereta syd te Zerkui, inu tu truplu v' paku neſſeta 3. dv. ǀ Aku vy samerkate, de vashe shitu na skedni sazhne gniti, prezei taiſtu vsdignete, inu ga gori neſſete 2. mn. pod ſtreho ǀ na dum nje Gospuda ozheta je neſseio 3. mn. ǀ s' proceſſio ga pò meſti neſſeio 3. mn. ǀ tem ſholnerjam neſsejo 3. mn. ǀ v'Cerku njega truplu neſsò 3. mn. ǀ kadar yh okuli neſſò 3. mn. s' Proceſſio ǀ pojdi k'njemu, inu neſimu vel. 2. ed.+ eno roshizo ǀ pridite na pomozh Angeli nebeski, ter vſimite leto dusho ter neſſite vel. 2. mn. jo v' Nebeſſa ǀ derua je neſſil del. ed. m kakor en oſſil ǀ imena v'suojh s: Ranah sapiſsane je neſsil del. ed. m v'Nebu ǀ vſak dan je ſvojmu Gospudu vſel eno trento Kruha, inu je jo v'pushavo neſil del. ed. m S. Roku ǀ Mashnik je S. Rus. T. vsdignil, inu vun neſſel del. ed. m ǀ na en velik hrib yh neſel del. ed. m ǀ kojna s' tavoram je na rami neſſu del. ed. m ǀ krajliza je neſsla del. ed. ž Jatnikom kroh sa almoshno ǀ dua Junaka kumaj ſta ga nesla del. dv. m na enim koli ǀ ta dua Mosha pak, katera ſta ga neſta del. dv. m ǀ Angelzij ſo njegovo dusho vſeli, inu v'Nebeſsa nesli del. mn. m ǀ hudizhe ſo bli odgnali, inu nje dusho v' nebeſſa neſsli del. mn. m ǀ ſo ga neſli del. mn. m v'krilu Ozheta Abrahama ǀ vſe karkuli ſo imeli ſo Jogrom neſrli del. mn. m ǀ ſamem shenam je bil oblaſt dall, de bi is meſta shle, inu nesle del. mn. ž kar na rami samorio naprej nesti govoriti: En dan Krajliza mu sazhne mozhnu naprei neſti nedol., de ima Chriſtusa molit, inu lubit ǀ S. Karstnik je njemu to gorezho resnizo naprej neſsil del. ed. m ǀ resnizo ſo ludem naprej nesli del. mn. m, pò Christuſavih beſſedah noter nesti prinašati dohodek: dokler je ena bogata fara, veliku noter neſse 3. ed. taista shlushba ǀ tvoj Lon neneſe +3. ed. tulikajn noter ǀ Kadar bi Beſedniki reſnizo govorili, naſha Dohtaria bi nam malu noter neſla del. ed. ž Zvezi naprej nesti in noter nesti sta kalka po nem. vortragen oz. eintragen.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

nikar2 vez. 1. (in) ne: letu je bilu li ena fabla nikar reſniza ǀ ga nepelò gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra, nikar te ribe Delphini, kakor Neptuna ǀ Boga niker ſami ſebe lubiti ǀ jeſt ſim taisti, Kateri ludy oſkerbim, inu negar Egypt ǀ ſo gvishnu tudi nekadaj shuline, inu pantofelne noſſili, ali nicar toku rogate, inu offertne, kakor sdaj yh noſſio 2. niti: poshle shabe, inu mijr nepuste nikar per miſi, nikar na posteli ǀ nemore nikar meni, nikar mojmu ſijnu Iesuſu dopasti ǀ Sakaj pustite tedaj pretezhi en dan, en teden, en meſsiz, inu cilu enu lejtu, de nikar li enkrat eno dobro, inu S. manungo nemate Boga zhastiti ǀ nikar hudizh, nikar svesde, ni tovarstuv ſamorio zhloveka v' greh perſiliti nikar li (samo) ne samo: danaſhna s: skriunost nar prezhudnishi nikar li meni ſamimu, temuzh tudi s: Chatolish Cerqui ǀ Sakaj cipreſ nikarli v'ſpumladi, ino pò leti, temuzh tudi po ſimi ſelen oſtane ǀ zhloveka pak vbijesh nikar li s' oroshiam, ampak tudi s' jeſikam ǀ Ta ſveta molitva nikar li ſamu naſs rejshi od vſiga tiga hudiga, inu shkodliviga, temuzh tudi nam sproſsi vſe kar je dobru, inu nuznu nikar uže 1. vendar ne: S. Piſſmu pravi, de is rebra je ſiſidal sheno, nikar vshe kakor vy reskladate, ampak kakor Philippus Diez ǀ Nikar vshe de bi dusha Bug ratala, kakor nekatiri kezery ſo menili, ampak kakor S. Ambrosh je djal ǀ On ga je reshil, inu odkupil, nikar vshe s' slatam, ali ſrebram, ampak s' Sveto Reshno kryvio ǀ Na taisti ſtrashni ſodni dan, bo prishal ta Rihtar Nebeſhki na semlo, nikar vſke kakor ta parvi krat 2. kaj šele: nimamo ſamy sadoſti kruha sa nas, nikar vshe sa tulikajn lazhniga folka 3. ne samo: taku Bug bo tebe, kakor Ioſepha nikar vshe zhes Egijpt, temuzh v'Nebeſhku krajleustovu pousdignel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Nikolaus m osebno lastno ime Nikolaj: s. Nicolaus im. ed. on je bil en pravi karshenik ǀ taku pishe Nicolaus im. ed. leont ǀ Pishe Nicolaus im. ed. Leonicenus ǀ Nicolaus im. ed. de Lijra odgovorj ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus. Nicolaus im. ed. Lyranus 1. Sv. Nikoláj iz Míre (med 280 in 286–med 345 in 351) 2. → Leonicenus 3. → Liranus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Nikomediensis m osebno lastno ime iz Nikomedije (?): kadar S. Grogor Nicomedienſis im. ed. je premishloual lepoto krajlize Nebeske (II, 227) Dostopna literatura ne omenja nobenega Gregorja iz Nikomedije, zato ni izključeno, da je zapis napačen. Morda je mišljen sv. Grêgor Nazijánški (329/30–389/90), gr. teolog, govornik in pesnik; → Naciancenus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Nilus1 -a m osebno lastno ime Nil: kakor S. Nilus im. ed. je vuzhil ǀ Nas opomina S. Nilus im. ed. ǀ leta je veliku shlishal od ſvetoſti od tiga bogaboyezhiga Appata Niluſa rod. ed. ǀ kakor je shlishal S. Chryſoſtomus po beſſedah Niluſa rod. ed. Shkoffa Sv. Níl (pribl. 910–1004), puščavnik in opat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Ninive zemljepisno lastno ime Ninive: Tu veliku Meſtu Ninive im., kateru trij dni en kojnik nej mogal prejesdit ǀ Bug sapovej Preroku Ionu de bj imel pojti pridigvat v'tu veliku Mestu Ninive tož. ǀ Od tot rajshaimo v'tu veliku Meſtu Ninive tož. ǀ kakor nekadaj Jona Prerok, kateri nej hotel pojti v' Ninive tož. pridiguat ǀ Bug sapovej pojti Mojseſsu v'Egijpt, Ionu v'Njnive tož. Nínive, glavno mesto asirskega kraljestva (SP 1 Mz 10,11); slovnični spol in število iz korpusa nista razvidna.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Nisenus -na m osebno lastno ime Niški, tj. iz Nise: kakor je samerkal S. Grogor Niſſenus im. ed. m ǀ Kateriga huali Euſebius Niſsenus im. ed. ǀ Kakor pravi Gregorius Nijſsenus im. ed. ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Gregorius Neſſenus im. ed. ǀ berem od S. Grogoria Niſſena rod. ed. m 1. Sv. Grêgor Níški (pribl. 344–395), cerkveni oče, gr. teolog, govornik in pesnik 2. → Evzebius 3. Priimek izvira iz imena kapadokijskega mesta Nísa, lat. Nyssa.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Norikum zemljepisno lastno ime Norik: Ceſſar Diocletianus, inu Maximinus ſo bily poslali ſvoje Rihtne hlapze v' to deshelo Noricum im. ed. imenovano (III, 271) Nórik, rimska provinca med Innom in Donavo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Obed m osebno lastno ime Obed: de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham, Iſaak … Obed im. ed., Ieſse, David, ſalamon (II, 49) Obéd, Jesejev oče in Davidov stari oče (SP Rut 4,22)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

obvarovati -am dov. obvarovati: de bi tudi sa naprej nas hotel obvarvat nedol. ǀ Pred greham zhloveka obvarva 3. ed. ǀ jest guishnu menim, de bi vſak dan imeli G: Boga sahvalit, de naſs obarva 3. ed. de obeden glid naſs en boli ǀ obari vel. 2./3. ed. naſs Bug od tazih shkarpianu ǀ Ah obarnaſs vel. 2./3. ed.+ G. Bug pred takushno nepokorshino ǀ njega, inu njegove Otroke Bug pred tem gmain potupom je bil obvarval del. ed. m ǀ gvishnu nas bo obvarual del. ed. m ǀ De bi nje divishtvu ohranil, inu obarval del. ed. m ǀ s'kuſi ſuſebno gnado, je tajſto pred leto gmain rano obarual del. ed. m, inu reshil ǀ ſam ſebe pred grehom je bil obuarual del. ed. m ǀ aku skelite de bi vam G. Bug pomagal … vashe nyve inu vinograde pred slano, inu tozho obuarval del. ed. m ǀ Kadar Bug is svojo ſuſebno gnadnobi njega neobarval +del. ed. m ǀ Kadar Maria Diviza s'suojo proshno bi ne bila tiga obvarvala del. ed. ž ǀ je nash pred grosovitnim Turkam obarvala del. ed. ž ǀ pred mrasam vaſs bodò obuarvale del. mn. ž Zapisi delno izkazujejo absorpcijo bv > b. Velel. oblika obari se je fonetično pričakovano razvija iz obváruj in torej ne predpostavlja glagola obváriti; → ovarovati, → varovati.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Odulf -a m osebno lastno ime Odulf: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Faimoiſtrij s. Odulpha tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Ódulf (umrl po 845), duhovnik in menih

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ogrebeničati dov. grebati, tj. razmnožiti z grebenicami: jeſt jo bom okoppal s' matiko mojh pridih, ter ſe bom pofliſſal taiſto ogrebenzhat nedol. s' lepimi navuki, de bo slatku grosdje Svetih dell pernesla (V, 148) Pleteršnik ta glagol standardizira kot ogrebenčati in prevaja z ‛omikati’, vendar je iz navedenega sobesedila razvidno, da gre za metaforično uporabljen vinogradniški izraz, za dovršnik od grebeničáti ‛razmnoževati z grebenicami’, ki ga po Štreklju navaja Pleteršnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ohrnik -a m oderuh: ohernik im. ed. zhe vezh imà, vezh shelj imeti ǀ on je bil en Ohernik im. ed., en odertnik teh vboſih ſirotiz ǀ ohernih im. ed. s'tvojo golufio, inu tatvino ǀ s'gorezhimi parklami ſerce taistiga oherniKa rod. ed. je tergal ǀ ga peleta k' grobu tiga ohernika rod. ed. ǀ vprashajte Ohernika tož. ed. ǀ takushni ſo oherniki im. mn., in ty lakouni po blagi, nihdar nemaio sadosti ǀ oherniki im. mn. trahtaio blagu ſvoiga blishniga ſgrabit ǀ Shtimajte inu lubite vij Hoherniki im. mn. denarje ǀ od ohernikou rod. mn., inu tatou, kumai trije ſe najdeio, de bi ſupet tu krivizhnu blagu povernili ǀ kar pravi ta modri od teh bogateh oherniku rod. mn., kateri per nijh velikom blagom restargani, in lazhni hodio ǀ Vezhkrat ſmo tem bogatem djali … Ohernikom daj. mn. pak ǀ je vidil ohernike tož. mn., odertnike teh vboſyh ludy ǀ V'mej preuſetnimi je bil poklizal Paula, v'mej oherniki or. mn. Mattheusha → ohrn

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Olibrius m osebno lastno ime Olibrij: Olybrius im. ed., kateri je bil Captan v' tem Meſti Antiochia ob zhaſſu Ceſſarja Aureliana ǀ Olybrius im. ed. je uprashal ǀ Sapovej Olybrius im. ed. do nagiga jo slezhi, inu na kol obeſſit, ter perſy, inu trebuh s' gorezhmy baklamy y shgati ǀ Potle sapovej Olybrius im. ed. en velik kad vode perneſti, inu ſveſano noter vurezhi Olíbrij, lat. Olybrius, snubec in mučitelj sv. Marjete

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Onesimus m osebno lastno ime Onezim: Oneſimus im. ed. je bil Hlapz, inu vener je isvelizhen (I/2, 184) Onezím, ubežni suženj in škof (1. stol.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

opominati -am nedov. 1. opominjati: Maſhnik ga sazhne opominat nedol., de bi imel grevingo zhes ſvoie pregrehe imèti ǀ jest vaſs danas opominam 1. ed., inu proſsim de bi imeli lepu, brumnu, inu bogabojezhe shivèti ǀ ta Modri Siroh naſs opomina 3. ed. de bi imeli varvat, inu fliſnu hranit shaz tiga shlahtniga zhaſsa ǀ Prideio Mashniki, ga opominaio 3. mn. k' grevingi, inu k' spuvidi ǀ Opominaj vel. 2. ed. ta greshni folk, nej premiſli, de zhlovik je KaKor ena roſha ǀ taku vaſs je opominal del. ed. m ta Modri ǀ kakor nekadaj Iudith je opominala del. ed. ž k'tei Sueti, inu nuzni pokuri ǀ Tovarshij ſo ga sfarili, inu opominali del. mn. m 2. spominjati se, omenjati: De do vekoma bodo v'Nebeſſyh opominali del. mn. m letu kar bosh ſturil, inu offral k' zimpru te Zerkve Možen bi bil tudi nastavek opominjati. Pleteršnik navaja opomínati ‛mahnen, ermahnen’ po Dalmatinu, Krelju in iz pkm. narečja, opomínjati pa le iz mlajših virov.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Orest(es) -ta m osebno lastno ime Orest: Pylades, kateri na mejſti ſvojga priatela Oreſta rod. ed. je hotel umrejti (III, 248) Orést, gr. Ὀρέστης, v gr. tragediji sin Agamemnona in Klitajmnestre

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Orgelitanus m osebno lastno ime S. Iuſtinus Orgelitanus odgovorij (I/2, 167) Ni znano, kdo je mišljen. Malo verjetno je mišljen sv. Justín Strasbourški (4. stol.) – prilastek nekoliko spominja na srlat. pridevnik Argentinensis ‛strasbourški’. Nomenclator autorum omnium iz leta 1595 omenja nekega orgelitanskega (?) škofa Justa kot Justi Episcopi Explanatio in Cantica Canticor.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

oric -a m oriks: Plinius pishe, od ene shiuali Oriz im. ed. imenovane, de leta cello simo ſpi ǀ Spodobnu Magdalena ſe samore Orizu daj. ed. perglihat (III, 376) Plinij omenja oryx, -gis ‛vrsta divje koze ali antilope’ ← gr. ὄρυξ, -γος ‛vrsta gazele ali antilope, ki živi v Libiji in Egiptu’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Orosius m osebno lastno ime Orozij: Paulus Oroſius im. ed. je djal (IV, 185) Pável Orózij, lat. Paulus Orosius (rojen med 380 in 390), zgodovinar in krščanski apologet

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Pacifikus m osebno lastno ime Pacifik: taku je bil resodel en Angel enimu Bratu Duhounimu Pacificus im. ed. s' imenam nashiga Ordna, kakor ſe bere in Cronicis F. F. Minorum (III, 514) Pacífik (umrl 1234), učenec sv. Frančiška Asiškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

padec -dca m padec: Pole letà je poſtaulen k' enimu padzu daj. ed., inu gori vſtajenju nyh veliku (II, 105) Citat na začetku pridige iz SP Lk 2,34: Ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih, lat. V Ecce, positus est hic in ruinam, et in resurrectionem multorum.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Paladius m osebno lastno ime Paladij: nyh vera je folsh, kakor pishe Palladius im. ed. (IV, 18) ǀ Pishe Palladius im. ed. v'lebni teh Puszhaunikou (V, 77) Paládij (pribl. 364–431), menih v Egiptu in Palestini ter kasneje škof v Helenopolisu, avtor bibliografij menihov z naslovom Historia Lausiaca (419/20)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Pan -a m osebno lastno ime Pan: Kmetje so molili boga danna tož. ed., meneozh, de on ſturj radovitno semlo (II, 159) Pán, gr. Πάν, bog rodovitnosti; zapis vsebuje tiskarsko napako, horizontalno in vertikalno zrcalni d namesto p.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Pantaleon -a m osebno lastno ime Pantaleon: Kadaj S. Pantaleon im. ed. je bil sposnal, de je teh isvolenih edn ǀ Pantaleon im. ed. Diaconus je djal vſelej ſe najde per Sveti TROYZI ǀ Panteleon im. ed. je djal ǀ Panthaleon im. ed. pravi ǀ Poshlushajte beſſede tiga bogaboyezhiga Shlushabnika tiga Firshta teh Angelou Pantaleona tož. ed., kir pravi 1. Sv. Pantáleon, zdravnik in mučenec 2. Ni jasno, kateri diakon s tem imenom je mišljen.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Paris m osebno lastno ime Paris: Zhe krajl Paris im. ed. hozhe ſa ſuojo sheno to shlahtno Eleno imeti, more poprei Troio poshgati (III, 227) ǀ Paris im. ed. olimpius kumai je bil rojen, inu cella grekish deshela, ſe je pred nym od ſtrahu tresla, inu shenkinge niemu poshilala (II, 129) Páris, gr. Πάρις, sin trojanskega kralja Priama in Hekube, ki je ugrabil Heleno, zaradi česar se je začela trojanska vojna. Identifikacija v drugem zapisu ni gotova.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Parmenio m osebno lastno ime Parmenij: berem de Parmenio im. ed. je bil ſturil na grob Alexandra tiga Vilikiga Macedonskiga krajla ſareſat dua tall tigà ſvetà, namrezh Aſio, inu Europo (II, 568) Parménij, gr. Παρμενίων, general Filipa II. in Aleksandra Velikega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

parnag -a prid. čisto nag: nje truplu pak venem koti je par nagu im. ed. s leshalu do parnagega do nagega: sapovej Rihtnem hlapzom to Sveto Divizo do par nagiga slezhi ǀ do par naſiga ſe je bil slekil pred Shkoffam Aſſianskem Hibridna tvorba iz bav. nem. par, nem. bar ‛gol, čist’, in sloven. nag; prim. pri Pohlinu parnag ‛omnino nudus’, pri Pleteršniku pàrnȃg ‛čisto nag’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

pater -ja in nepreg. m pater: ta Pater im. ed. hitru tezhe k'tej bolni ǀ Pater im. ed. je vſe reiſs Kar pravite, vener nam taku teshku naprej pride ſe ſpovedat ǀ ſe bere od Pater rod. ed. Joaneſa de Parma Generala Naſhiga Ordna ǀ ſi naprej vſame de ſe hozhe spovedat timu Vuzhenimu Pateriu daj. ed. Alfonsu de Caſtro Ordna ǀ ſi naprei vſameta de hozheo Pater daj. ed. Bernardu povedat ǀ ſim uprashal eniga Paterja tož. ed., sakaj po nozhi Juternze Molio, inu nikar pò dnevi ǀ cellu meſtu pride v' to veliko zerku poshlushat tiga Pateria tož. ed. ǀ bi ſe dobru ſpodobilu, de bi ti nas dvejh, inu nashiga Pater tož. ed. Bernarda h' koſſili v' hisho tvojga Ozheta povabil ǀ Paterij im. mn. Iſavitery ſo njemu dali en Crucifix ← srlat. pater ‛menih duhovnik’ < lat. pater ‛oče’; → polj.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Pavel -vla m osebno lastno ime Pavel: Eden je bil Saul, ali Paul im. ed. poln preuſetnoſti ǀ kakar de bi sapuvid S. Paula rod. ed. snali ǀ S. Petra ſo krishali, S. Paulu daj. ed. ſo glavo odſekali ǀ Felix ie bil v' prepuvid S. Paula tož. ed. poſtavil ǀ de bi mene Bug shiviga v'Nebu polsdignil kakor S: Paula tož. ed. ǀ per Petru s' ſvojo lubesnio, per Paulu mest. ed. s' ſvojm aiffram ǀ Satorai vaſs Nem. Nem. pohleunu proſsim s'Paulam or. ed. ǀ vſe letu poterdem s' Svetem Paulum or. ed., kir je dial Sv. Pável, lat. Paulus s pravim imenom Savel, apostol (pribl. 0–med 60 in 68); → Pavlus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

pavolna -e ž bombažna preja: imajo glavo s'glaſha, perſi s'pavolne rod. ed., shelodiz s'poperja (I/1, 134) ← bav. nem. pa(um)wolle ‛bombaž’ in naslonjeno na → volna

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

pekel -kla m pekel: Ta Bug, ta sapuvid ta paku im. ed., katiri je v' Poſti je tudi ob Puſti ǀ kluzhi … is katerimi ſe sapera, inu odpera pakù im. ed. pomenio oblaſt podeliti gnado boshio ǀ ſe neboijsh pakla rod. ed., kateriga ſi sashlushil s'leto tuojo Iudausko ohernjo ǀ hudizhy is pekla rod. ed. ſe usdigneio ǀ sdaj Bug ij perpustil s'pakla rod. ed. priti ǀ aku pogledam doli videm paku tož. ed. odpert, inu hudizhe, katiri na mojo dusho zhakaio ǀ Nebu je bil sapustu, inu k'nij doli v'Paku tož. ed. je bil shal ǀ njega neſrezhna dusha ſe je lozhila, inu v'pakal tož. ed. priſhla ǀ po vſi ſili hozhe njega do vekoma v'pakel tož. ed. perpravit ǀ ſe bote v'pakl tož. ed. vderle ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel tož. ed. potegne ǀ sdaj hudizhi po pakli mest. ed. mene valaio ǀ vſe drugazhi pravio tij kateri v' pakli mest. ed. ſe najdeio ǀ do vekoma v'pakli mest. ed. bo gorel ǀ sdaj hudizhi po paklu mest. ed. ga vulazhio Zapisi s korenskim e so zelo redki in omejeni na peto knjigo.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

peklenski -a prid. peklenski: Perpravij ta paklenski im. ed. m goluff to bogo dusho v'greh ǀ sakaj ſi ti paklenska im. ed. ž spaka to lepo Dekilzo obſsedil ǀ variteſe de ne bodte sapelani od tiga paklenskiga rod. ed. m sapelauza ǀ sazhne od martre paklenske rod. ed. ž pridigovat ǀ de bi li is paklenſke rod. ed. ž martre ſe mogla reſhit ǀ shpisha te paklenskæ rod. ed. ž Salamandre ratali ǀ grenki kelih poklenske rod. ed. ž martre ǀ dokler je bila enu maihinu mejſta temu paklenskimu daj. ed. m jeshu skuſi govorjeine dala ǀ mejſta neperpuſtite temu peklenskimu daj. ed. m jeshu ǀ odpushajne vaſhih grehou bodete doſegli, paklenski daj. ed. ž martri bodete odshli ǀ Annaite ſe tedaj shem, pleſſa, pyanſtua, de bote peklenski daj. ed. ž martri odshli ǀ de bi yh k'vezhni paklenske daj. ed. ž martri obſodil ǀ v'ta paklenski tož. ed. m ſmrad bodò obsojene ǀ v' ta nebeſki ſkedejn, ali pak v' ta paklenſki tož. ed. m ogin ǀ hudizhy v'ta peklenski tož. ed. m ogin ſo ga pokopali ǀ je stvaril zhloveKa niKar vshe sa ta paKlenshi tož. ed. m ogin, temuzh sa tu NebeshKu Krailestvu ǀ ſo bily tiga paklenskiga tož. ed. m ži. lintvorna premagali ǀ vaſs bode v'to paklensko tož. ed. ž jezho vergal ǀ de bi taku to paklenſko tož. ed. ž spako pregnala ǀ bote obſojeni v' to paklesko tož. ed. ž galeo ǀ leta shuga tebe v'jetie paklenshie tož. ed. s poſtavit ǀ hudizhom bò ſapovedal tebe v'tu paklensku tož. ed. s jetie ſapreiti ǀ shejo v' paklenskem mest. ed. m ogniu terpeti ǀ v'paklenskim mest. ed. m ognju negorimo ǀ S' letem paklenskem or. ed. m Lintvornam ti ſe imash voiskovati ǀ kadar Eva bi bila vſesha saperta, inu s' tem pakleskem or. ed. m jesham bi ne bila, govorila ǀ Lucifer s'ſvojo paklensko or. ed. ž vojsko bo obſedil vasho bogo dusho ǀ dua paklenska im. dv. m trobentarja … ſazhneta trobentat ǀ slabi rataio taku de ty paklenski im. mn. m Philistery yh premagaio ǀ de bi ty paklensky im. mn. m volky reſtargali te greshne dushe ǀ So kakor ene paklenske im. mn. ž jezhe, polne sludjou ǀ te paklenske im. mn. ž/s vrata nebodò samogle taiſto premagati ǀ Te vrata paklenska im. mn. s ſe ſo bile odperle ǀ je bil takrat v'mreshe teh paklenskih rod. mn. lovizu padil ǀ vy ſnate tulikajn hudyh, neſramnijh, klaferskijh, inu paklenskyh rod. mn. beſſedij ǀ Sim hodil v' temmi pruti tem paklenskem daj. mn. temnizam ǀ je shal k'poklenskem daj. mn. uratam ǀ lahku te peklenske tož. mn. m ſaurashnike premagaio ǀ do vekoma te paklenske tož. mn. ž ſpake, katerim ſte shlushili, bote gledali ǀ vſaku lejtu enkrat gre pred urata paklenske tož. mn. ž/s ǀ bote pred urata paklenska tož. mn. s prishli ǀ na gaugah paklenskih mest. mn. ǀ bi jo reshil pred temy paklenskimy or. mn. ſaurashniki ǀ veliku hudizhu s' puklenskimy or. mn. ketenamy ſveſaniga ſo pelali Zapisi s korenskim e so zelo redki in skoraj v celoti omejeni na peto knjigo.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Pentapolis Peteromestje: sdaj je shal s' S. Barnabam v' Panphilio, sdaj v' Rim k' S. Petru, is Rima v' Cirene, is Cirena v' Pentapolim tož. ed. (III, 244) Peteroméstje, gr. πεντάπολις, se je v antiki imenovala zveza mest Berenike, Arsinoe, Ptolemais, Cirena in Apolonija v severni Afriki. Zapis Pentapolim je psevdocitaten, saj je lat. tož. -polem, gr. pa -πολιν.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Perusinus m osebno lastno ime Nad katerim ſe zhudi Thadæus Perusinus im. ed., ter s'ſolsami na ozheſsah pravi (I/1, 126) Verjetno je mišljen Tadêj iz Párme, it. Taddeo da Parma, filozof in astronom (13.–14. stol.).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

pijanstvo -a s pijančevanje: obenu pyanſtvu im. ed. zhloveka v' takuſhne norzhije neperpravi, kakor lubesan ǀ nemaraio sa bolesan v'katero ijh pijanstvu im. ed., inu loteria perpravi ǀ Annaite ſe tedaj shem, pleſſa, pyanſtua rod. ed., de bote peklenski martri odshli ǀ Sahvalem tebe moje garlu, dokler radu ſi ſe poſtilu, pyanſtva rod. ed., inu poshreshnoſti annalu ǀ ſe nemorem gori derſhati sa volo pyanstva rod. ed., klafainia, inu krega ǀ Prepovedal je Bachuſu offer tiga pijanſtua rod. ed., inu poshreshnoſti ǀ de bi ſe imel sadershati od nezhistosti, poshreshnosti, inu pijanstvua rod. ed. ǀ pyanſtvi daj. ed., lebingom, shpaſſom … ſo slavu dali ǀ kateri triba nezhiſtot, neſramnoſt, lotryo, pyanſtvu tož. ed. ǀ de bi ſi paku shlushili, s'kusi pijanstvu tož. ed. ǀ skuſi pijanoſtu tož. ed. hudizh vaſſ v' druge velike grehe, is letih pak v' paku perpravi ǀ de bi tudi resnizhnu pamet sgubili skuſi pyanoſtu tož. ed. ǀ ta ſenagoltni v' poshreshnoſt, inu v' pijanſtvu mest. ed. ǀ v' shentovajni, v' hudizhovaini, v' pyanſtvi mest. ed. ǀ S' pyanstvam or. ed. je bil sapelal Lota, de s' Hzheramy je bil pregreshil ǀ kaj njemu sdaj nuzhaio njegove loterie, presheshtva, pyanſtva im. mn., ohernia, golufia Zapisa pijanoſtu in pyanoſtu imata o pod vplivom → pijanost.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Pirus -a m osebno lastno ime Pir: je bil odgovuril Pirrus im. ed. Rimſkimu Generalu Fabriciuſu ǀ takrat Fabritius sauſede eniga ſilnu velikiga slona, meneozh Pirrusa tož. ed. preſtrashit, inu premagat (III, 99) Verjetno je mišljen Pír, gr. Πύρρος, kralj v Epiru (306–302 in 297–273 pr. Kr.).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Plato -na m osebno lastno ime Platon: Plato im. ed. pravi: de zhlovek je ena boshja shival, Ariſtoteles pak, de je zhaſt te ſemle ǀ Kateru je ſnamine velike, inu ſuſebne lubesni pravi Plato im. ed. ǀ taushenKrat vezh dobriga ſmo prejeli, KaKor Carmeades od Chrijsippa, Kakor AEſchijues od Socrata, Kakor Ariſtoteles od Platona rod. ed. ǀ ſo Platonu daj. ed. dalli ǀ Ariſtoteles je taku mozhnu shtimal ſuojga Precepteria Platona tož. ed., de njega peld je bil na oltar postauil ǀ rajshi s'Platonam or. ed. hozhe falliti, kakor s' drugimy Vuzheniki reſnizo sadejti 1. Pláton, gr. Πλάτων (pribl. 427–347 pr. Kr.), filozof 2. Pláton Tiburtínski (11.–12. stol.), matematik in astrolog

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Plinius m osebno lastno ime Plinij: Pishe Plinius im. ed., de kadar Slon pade nemore ſam od ſebe gori vſtati ǀ Plinius im. ed. pravi, de shenske Pershone zhe lepshi ſo v'mladoſti garshi rataio v'ſtaroſti ǀ ſim od Ceſarja Trojana bral, ta Ceſar je bil piſsal, inu sapovedal ſvojmu Flegariu Plinius im. ed. imenuuanimu, vſe karshenike polovit 1. Plínij Starêjši, lat. Gaius Plinius Secundus (23/24–79), rimski pisec, avtor enciklopedije Naturalis historia 2. Plínij Mlájši, lat. Gaius Plinius Caecilius Secundus (61/62–113), nečak in posvojenec prvega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Pluto -a/-na m osebno lastno ime Pluton: kej je taisti Bug Pluto im. ed. katerimu ſi nuzh, inu dan shluſhil ǀ ſo molili tiga oherniga Plutona tož. ed. ǀ Kupzij sò molili Pluta tož. ed. Plúton, lat. Plūtō ← gr. Πλούτων, bog bogastva (gr. πλοῦτος ‛bogastvo, obilica’) in podzemlja

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

po predl. I. z daj. po: Od S. Joannesa pak vuzhiteſe shiveti pò vaſhimu ſtanu ǀ ſe je niemu sdelu, de raisha po velikimu deshie II. s tož. po: kakor eden merselzo ali drugo bolesan ima, prezei po Dohtarja poshle ǀ try krat, inu shtiri krat po njega poshle ǀ ob vaſhi ſmertnj uri bodo ty chori teh Angelzu, inu Svetnikou prishli po vaſho dusho ǀ popade shkaff, inu ſerdita tezhe k'potoku pò uodo III. z mest. po: Noe, kakor je bil s'zholna prishal po tem gmain potupu prezei je G. Bogu sahvalil ǀ po vodi, kakor po semli hodi ǀ kadar S. Maſha ſe bere, pojte takrat po Cerquah ǀ nej bodi po vaſhi voli ǀ Saul je vuprashal po ſvojh oſlizah sgublenih ǀ je hodil pò vodi, inu nikar pò ſemli ǀ de bi pò resnizi ſapovedal ǀ je bil bushiz, inu je mogal pó mrasu raishat IV. z or. po: Joannes Puszhaunik je shal po enem cilu voskem potam ǀ kaker sgonovi ſo bili nehali sgonit po tem mertvem Mosham ǀ ſe je milu jokala po ſuojm martvom ſijnom Vezljivost z daj. in or. se pojavlja zelo redko. V zapisih, ki izkazujejo vezljivost z daj., je izglasni -u lahko hiperkorekten, kot da bi izpadel po vokalni redukciji. Če je temu tako, so te oblike dejansko mestniške. Vezljivost z orodnikom je verjetno le navidezna, saj je samostalniška končnica tu lahko prenesena s pridevnika, kjer pisno sovpade z mestniško.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

pod predl. I. s tož. pod: de prezej nepotezhe pod plajsh ſvoje lube Mattere Mariæ ǀ hudizhu pak ſe poda. Boga pod noge poſtavi ǀ pod drugiga Firshta gresh prebivat ǀ meneozh vſe pod mezh parpravit ǀ ſo tekle potleto ſveto Bandiero II. z mest. pod: veliku mrasa, lakate je terpel, inu kakor en ptuj zhlovek podshtengah ſvojga ozheta prebival ǀ ſe najdem pod tem shegnanim ublatu na Altariu III. z or. 1. pod: je njega dobru vidil pod figavom drevom ǀ pod oblastio svojga Vishishiga morio prebivat ǀ nihdar nej hotel pod streho prebivat ǀ ſo pod perutami zhloveske rokè imeli ǀ pò tyſtem slatkem piſſilzam tiga prepovedaniga lushta stoy skrita vaſha vezhna ſmert ǀ ſtoii na Altoriu pòd shoteriam podobe tiga kruha ǀ pot poſtelo ſe valaio ǀ s'enem tardem kamenam pot glavo ſo leshali ǀ je bil poslal S. Duhà s'Nebes podt podobo tiga ognia ǀ pò tyſtem slatkem piſſilzam tiga prepovedaniga lushta stoy skrita vaſha vezhna ſmert ǀ de bi jo podnogami valali 2. pri: vſakaterimu da ſvojo pejſſim, de v'Zerkvi pod masho imà pejti ǀ pod masho skuppai govorio, marmraio, ſmejeio ǀ Pride v' Zerku, ſede doli, sazhne s' tovarsham, ali s' tovarshizo pod cello pridigo sgovariat, inu quantat Vezljivost z mest. se pojavi samo dvakrat in verjetno ne temelji na živem govoru; → spod.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

pole prisl. potlej: Ali gdu ſe ne bo zhudil, kadar bo premiſlil de pole Sampson je bil taku ſlab ratal ǀ Pole raisha v' to deshelo Phrygio imenovano ǀ polè zhes nikatere ure ta Mladenizh spet na ſemlo pride ǀ nar poprej varva de bi koprive, inu ternie neraslu polle ſe pofliſsa dellat, koppat, orat, inu seiat O enakopisnicah pole in polè glej → pogledati; → potle.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Policianus m osebno lastno ime Poliziano: Pishe Angelus Politianus im. ed., de v' tem Meſti Epheſo ty ſlepy Ajdje ſo bily en lep velik Tempel tej Bogini Multimammia imenovani ſturili (III, 142) Angelo Ambrogini Poliziano (1454–94), it. humanist in pesnik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Polikarpus -pa m osebno lastno ime Polikarp: takorshen hlapez je bil S. Oneſimus, S. Baſilides, S. Policarpus im. ed. (V, 44) ǀ Vy Nem.N. vshe vejſte de S. Polycarpu daj. ed. je bilu na sbiro danu (II, 36) Sv. Pólikarp, gr. Πολύκαρπος (pribl. 69–155/156), učenec apostola Janeza, škof v Smirni in mučenec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ponižano prisl. ponižno: Zhaſtimo ponishanu ta S. Sacrament Eccl. in Hymno (IV, 331) ǀ imamo pohleunu, inu ponishanu zhaſtiti tu zartanu S. Reshnu Tellù (IV, 332) ǀ Letu S. Reshnu Tellu imamo ponishanu obyskati, ſpreimit, inu molit (IV, 336)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Pontanus m osebno lastno ime Pontano: taku je sapiſſanu puſtil Pontanus im. ed. Giovanni Pontano (1429–1503), it. humanist, pesnik in državnik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Ponte m osebno lastno ime de Lapuente: Kadar ta bogaboyezhi Vuzhenik Ponte je letu premishlual (V, 370) de Ponte cit. pril. de Lapuente: zhes lete sadnie beſsede Ludovicus de Ponte, taku piſse (I/1, 94) ǀ Poshluſhajte kaj pravi Ludovicus de Ponte (I/1, 154) Luis de Lapuente, srlat. de Ponte (1554–1624), špan. filozof in teolog, jezuit

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

popasti -padem dov. zgrabiti, prijeti: Se perpravio, inu naprej usameio Chriſtusa popaſti nedol. kirkuli ga bodò sadarvishali ǀ ga imajo popaditi nedol., inu pres vſe gnade shiviga v'to resbeleno apnenzo vurezhi ǀ prezei sa nym v'vodo ſkozhi, inu ga popade 3. ed. ǀ takrat popade 3. ed. shibo ga sazhne sheshkat, inu tepsti ǀ en dan na naglim ga kashil popade 3. ed., ter ga sadavi ǀ papade 3. ed. sa shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat ǀ pertezhe Krajleua uahta popadeio 3. mn. Eduvarda ga ſveſſeio ǀ prezei tista dua hudizha tu truplu popadejo 3. mn./dv. ter s'nym isgineio ǀ ſe najdeio niketeri hlapzy, inu dekle, kateri smakneio, inu popadeo 3. mn. kar morio v' hishi ǀ taku mozhnu ie bil s'ſobmy leua popadil del. ed. m, de ſe nei mogal uezh odtergat ǀ de ſi lih skop, vener na veliko proshno; inu moledovaine, bil eno trento papadil del. ed. m, ter taiſtimu petleriu vergil ǀ eny ſo niega ſa lasje popadli del. mn. m drugi ſa brado ſó ga zukali ǀ ſo ga popadili del. mn. m, ter ſo ga v'eno ſuho shterno vergli ǀ katero na raishi bolezhine tiga poroda ſo bile popadle del. mn. ž popasti se zgrabiti se, prijeti se: dokler ima terdo glavo, ſe nezh glave nepopade +3. ed. ǀ leta zholn ſe je bil resbil, ta dua Duhouna ſe popadeta 3. dv. s' eno shaganzo ǀ ludje ſo bilij potonili ſunej ene lepe Dekelze, katera ſe je bila ſa tajſto skalo popadila del. ed. ž Zapis popaditi ima hiperkorektna i in d, zapis popadil(i) pa hiperkorektni i.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

poper -ja m papir: kulikain zherk je bilu gori ſamerkanih, tulikajn kron je ta poper im. ed. velal ǀ v' nashih deshelah sheleſu, inu poper im. ed. ſe della ǀ grè inu ſturi is poperia rod. ed. raunu eniga takorshniga Lintvorna ǀ kadar pak Bogu imajo shlushit, imajo glavo s'glaſha, perſi s'pavolne, shelodiz s'poperja rod. ed. ǀ popjer tož. ed. na kateri je bil grehe ſapiſsal poda S. Antonu ǀ nimash poper tož. ed., inu ſishganu vſinie sa dobru predaiat ǀ vam dam ta beli popir tož. ed., inu ſe podpiſhem ǀ je bil njemu na poperiu mest. ed. sriſſano eno Zerku pokasal ← srvnem. papier ← lat. papȳrus ← gr. πάπῡρος ‛papir’ in ‛rastlina papirus’; → papir

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Porfirius -a m osebno lastno ime Porfirij: Inu cilu Ceſſariza, inu Porphyrius im. ed. Ceſſarjau General na beſſede S. Catharine ſo v' Criſtuſa verovali (III, 576) ǀ ſi bila te Ajdouſke Vuzhenike na pravo vero prebernila, inu Porphyriusu daj. ed., inu Ceſſarizi ta pravi pot pruti Nebeſſam pokasala (III, 582) ǀ ti shiher rezhesh K' Ceſſarizi, k' Porphyriuſu daj. ed., inu k' tem Philoſophom, kar S. Paulus je djal h'Corintherjom (III, 576) Porfírij, dvorjan pri cesarju Maksimijanu, ki se je spreobrnil v kristjana in bil zato mučen.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

poročiti -im dov. poročiti, tj. 1. vzeti za ženo: po ſili je mogal to loterzo porozhit nedol. ǀ de Krajl shihar ſe lozhi od ſvoje sakonske krajlize Catharine, inu Anno Boleno porozhj 3. ed. ǀ poprei je bil porozhil del. ed. m eno lepo shlahtno Gospodizhno Natalia imenovano ǀ Firsht Ludovicus zheſs vſyh volo je bil porozhil del. ed. m S. Eliſabetho 2. narediti za moža in ženo: kateri je bil od sazhetka tiga ſveta Adama, inu Euo porozhil del. ed. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

postaviti -im dov. 1. postaviti, posaditi, položiti: hozhe capuna na miso poſtavit nedol. ǀ Rajshi ſe hozhem puſtiti sadavit, kakor v' jezho poſtavit nedol. ǀ kateriga ſó hoteli sa Generala zheſs cello vojsko poſtavit nedol. ǀ raishi je hotel ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavit nedol. ǀ je bil ta hudobni krail Ieroboam sapovedal postavit nedol. dua Malika ǀ pepel na rano poſtaviti nedol. ǀ vſe njega vupajne v'G: Boga poſtauit nedol. ǀ Vſe ſvoie miſſlj, inu vpajne v'danar; inu v' blagu poſtovit nedol. je velik greh ǀ poſtavem 1. ed. na miſo eniga tauſtiga petelina v' raishi kuhaniga ǀ Jeſt tebe poſtavim 1. ed. ſa Variha zhes Joba ǀ pred ozhy poſtavim 1. ed. Davida, kateri je vſe ſtani skuſil ǀ sdai Mojſſeſa poſtavish 2. ed. sa Boga krajla Faraona ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije postavish 2. ed. ǀ slate perstene mu na roko poſtavi 3. ed. ǀ postavi 3. ed. urat v'iarm tiga Satana ǀ sheleſno kappo na glavo poſtaui 3. ed., inu szhit v'roko uſame ǀ zhe poprej shkoff Svete Koshizhe tih S.S. Marternikou v' Altar nepoſtavi +3. ed. ǀ te koſſe naſolè, ven shkaff yh poſtavita 3. dv. ǀ Kadar dergdi nasho pumozh ijszhemo, inu vpajne poſtavimo 1. mn. ǀ aku vy eno lepo suknio nepoſtavite +2. mn. veno madeshano skrinio ǀ tiga na meſtni Syde poſtavio 3. mn. ǀ ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavio 3. mn. ǀ ozheta, inu mater v'semlo poſtavio 3. mn. ǀ nijh vupajne v'molitvu postavio 3. mn. ǀ Boshyo Martro v'roke mu postavio 3. mn. ǀ na Luciferiou Tron ga poſtavjo 3. mn. ǀ tiga bolniga popadeio, ſadavio, inu na oſsla poſtauio 3. mn. ǀ taiſti karsheniki, kateri nepoſtavio +3. mn. nyh vpaine v' blagú, inu v' danarie, ampak v' G. Bogá ǀ Poſtavi vel. 2. ed. ali deni tvoi kruh na te tekozhe vode ǀ Ne poſtavite vel. 2. mn. Nem. Nem. v' lete poſvejtne rezhy vashe isvelizhajne ǀ taiste s. Rane kushuite, v'taiste vſe vashe vupajne postavite vel. 2. mn. ǀ Adam G: Bogu ſe je bil v'punt poſtavil del. ed. m ǀ Adama je bil poſtavil del. ed. m sa Gospuda, inu krajla zhes vſe ſtuary ǀ vſe kar je imel, k'ſadnimu ſvojo sheno je bil gori na jegro poſtavil del. ed. m ǀ Papesh Benedictus je bil njega sa Cardinala poſtavil del. ed. m ǀ na ſrèd plaza je bil postavil del. ed. m eno lepo mjso ǀ na mejſti te krivize je bil poſtauil del. ed. m to pravizo ǀ njega peld je bil na oltar postauil del. ed. m ǀ vſe vpajne ſvoje je bil v'denar poſtovil del. ed. m, inu na dusho pòsabil ǀ kadar v' tvojo miloſt vſe moje upajne bi nepoſtavil +del. ed. m ǀ taku je shpegle na ozheſsa poſtavila del. ed. ž ǀ kadar enu meſtu ſe je v' punt poſtavilu del. ed. s ǀ IudausKa Gospoda ſo ga bily sa Capitana poſtavili del. mn. m ǀ vſe nijh vpajnie so k'Christuſu postavili del. mn. m ǀ takorshno ſtrupeno kazho ſmò ſi v'nederie poſtauili del. mn. m ǀ vſe slatu bi bile skrile, inu super bi ſe bile postavile del. mn. ž ǀ na leta pak ſò bile poſtavile del. mn. ž ta Sveti Vblat 2. napisati, navesti: jest veliku S: piſsma, inu vuka S: Vuzheniku po latinsku postavem 1. ed. ǀ ſam ſebe sa exempel ſim bil poſtavil del. ed. m 3. reči: Poſtavimo 1. mn. de je en ſerzhan vojshak, ali kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ Postavimo 1. mn. de ima en mozhan grad na shivi skali ſisidan postaviti se 1. postaviti se: gre inu popoti ſe v'eno ſenizo poſtavi 3. ed. ǀ on ſe pred njega postavi 3. ed. inu te shlake prejemle ǀ my njemu ſe v'punt poſtavimo 1. mn. ǀ vſelej ſe je ven ſtol poſtavila del. ed. ž de vſy ſo jo mogli lahku vidit 2. podati se: ona prezej na raisho ſe poſtavi 3. ed. ǀ Creſcentio na morje ſe poſtavi 3. ed., inu v' Lashko deſhelo ſe perpele ǀ vſe perloshnoſti yszheio, inu v'teshke nevarnoſti ſe poſtavio 3. mn. ǀ sholnerij hitru na pot ſe postavio 3. mn. ǀ letij hitru na rajsho ſe portavio 3. mn. ǀ nikar taku nenaglu ne poſtavite vel. 2. mn. ſe na morie, de ſe nebote grevali ǀ nevarnoſt, v' katero s'prizhe lete perloshnoſti ſe je poſtavil del. ed. m ǀ na naglim ſe je bil na raisho poſtavil del. ed. m ǀ s. Augustinus ſe je bil enkrat postavil del. ed. m premiſhluati to skriunust s. Troijce ǀ na tako dalno, hudo, nevarno pot ſe ſta poſtavila del. dv. m ǀ na ta hudi pot ſe bila postavila del. ed. ž, inu greshnu je shivela ǀ na dalno nevarno rajsho ſe poſtavili del. mn. m ime postaviti imenovati: Visir shena, inu Hzhi ta ſveti karsht prajmeio, inu Hzheri ime Anna poſtavio 3. mn. ǀ S. Clari pak sam G. Bug je letu lepu ime poſtavil del. ed. m, namrezh sfetloba naprej postaviti 1. pokazati, predstaviti: urshoh te nehvaleshnosti nam naprej poſtavi 3. ed. s. Petrus Chryſologus ǀ S. Piſſmu per Danielu Preroku nam naprei poſtavi 3. ed. ene zhudne ſajne, katire je imel Krajl Nabukadonoſor ǀ de ſi lih v' molitvi njemu nasho potrebo naprei nepoſtavimo +1. mn. ǀ mu grob naprej poſtavio 3. mn., de bi ſe nepreuſel sa volo te Ceſarske oblaſti ǀ Je terbei ſe slep ſturiti h' temu, kar nam ſvejt, meſſu, inu hudizh naprei poſtavio 3. mn. ǀ ſe nespovedò, kakor ſo dolshni, temuzh taku naprei greh poſtavio 3. mn. de Spovednik ga nesaſtopi popolnama ǀ poſtavite naprei vel. 2. mn. to gorezho resnizo ǀ Kadar je hotel Pilatus Chriſtuſa reshit od ſmerti, je bil Iudom naprej poſtavil del. ed. m Chriſtuſa, inu Barabba 2. ponuditi, postreči: Hishnim Gospodiniam naprej poſtavem 1. ed. eno debelo kokush ǀ shleht rihte je bil taiſtem naprej poſtavil del. ed. m 3. postaviti za zgled: tem Sakonskim sa en Exempel naprej poſtavem 1. ed. Henoha ǀ Cerku nam naprej poſtovi 3. ed. vſe Svetnike 4. predpisati: tebi naprej poſtavi 3. ed., de ti imash lubit tvoiga ſourashnika ǀ Kadar ohernia meni naprei poſtavi 3. ed., de bi imel mojmu podvershenimu folku nepravizhne novize naloshit 5. postaviti pred: ſakai ie Moyſeſa Aaronu naprei poſtavil del. ed. m ven postaviti postaviti na ogled: kadar kuli ta S. S. Sacrament ſe vun poſtavi 3. ed., ali pak okuli s' proceſſio noſſi zoper se postaviti zoperstaviti se: sakaj n' hozhte vashijm hudim shelom ſe super postavit nedol. ǀ Bogu ſe ſuper poſtavish 2. ed. ǀ G: Bogu super ſe postavish 2. ed. ǀ s'kushnauam tiga Satana ſe ſuper postovish 2. ed. ǀ zhlovek pak Bogu ſe ſuper poſtavi 3. ed. ǀ ſamuzh ſe nijm ſuper poſtavjo 3. mn. ǀ hudizhu, ſvejtu, inu meſſu ſe je bila super poſtavila del. ed. ž ǀ vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu del. ed. s ǀ Vviclefus, inu drugi NèoverniKi ſe ſo bilij super poſtaſtavili del. mn. m Zveze naprej postaviti, ven postaviti in zoper se postaviti so kalki po nem. vorstellen, vorsetzen, ausstellen oz. sich widersetzen.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

povesem ž povesmo: eden ima eno poveſsim tož. ed. prediua v'rokah (I/2, 93) Pleteršnik navaja le povẹ́smo srednjega in povẹ́sma ženskega spola.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

prepustiti dov. 1. prepustiti: Vari ſe verna dusha de obilnost Miloſti Boshje nebò urshoh, de ti ſe bosh preusela, inu bersdo tvojm greshnim shelam perpustila del. ed. ž (I/2, 171) 2. ukazati: nje mosha Vriaſa ponadolshnim je bil prepustil del. ed. m vubiti (I/1, 8) 3. dopustiti, pripustiti, dovoliti: kadar bi jeſt oblaſt imel, bi hotel prepovedat, uſym Mashnikom, de bi nihder dua h'Poroki neprepuſtli +del. mn. m priti, aku poprei S. ſapuvide neſnaio (II, 275) Zgleda pod drugim in tretjim pomenom lahko spadata tudi k → pripustiti.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

preveliko prisl. preveč, zelo veliko: je tudi rejſs de preveliku dobriga ne ſturim ǀ mire prave nej ſi dal, cinsha preveliku ſi vſel ǀ preveliku je shelel tem Ajdouskam shenam dopaſti ǀ dokler touarshtua preueliku tož. ed. s s'enem Marternikam je imela, inu perloshoſti tiga greha ſe nej varvala; v'greh je bila padla Zapis preueliku v zadnjem zgledu je manj verjetno treba razumeti kot tož. ed. s pridevnika → prevelik in domnevati, da je touarshtua tož. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

prez predl. z rod. brez: ſam ſebi pres pumozhi Boshje pomagat nemore ǀ on je tebe reshalil pres vſiga urshoha ǀ poſt, almoshna, molitvu, Boshij pot, inu druga takushna della pres dobre manunge nej ſo Bogu dopadezha, temuzh ſo raunu kakor en klaſs pres sernja; ena ſveizha pres luzhi; ena hisha pres dauri, inu vken, en noſh, kateri ne reyshe; en faush denar, kateri nezh nevela ǀ vij nihdar presdobizhka obenimu nejste Kaj poſsodili ǀ Ta zhaſt, inu huala tebi ſami ſe ſpodobi, (ò Maria) presmadeſha pozheti ǀ ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa ǀ Preſſ vſiga shtivejna gvishnu ſo zhuda, inu mirakalni ǀ serze je zhistu, inu pre vſe gnuſobe tiga greha Različica prez se prevladujoče uporablja v prvih treh knjigah, v zadnjih dveh pa raba peša v prid → brez, kar je domnevno nastalo po križanju prez in bez.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

pri predl. I. z daj. pri: obena pokura nej per njemu ſturila de bi nehal od greha ǀ de ſi lih per temu on nej kriviz, ampak nje ſamavola, inu nepokorshina, inu nje hude shelje ǀ kej bodete shlahtnishi spisho, jnu bulshi vinu nashli, kakor per naſhimu odreſheniku II. z mest. pri: vuredn ſe sturij per naſs prebiuat ǀ jest imam veliku veſselje prebivat per te pravizhneh ǀ Danas bosh permeni v' Paradishi Vezljivost z mest. je kakor pri → na in → v pogostejša od vezljivosti z daj., ki je mogoča samo v ednini, pa še tu je le navidezna, saj so zaimenske oblike s končnico -u tako kot v hrv. (prim. hrv. pri njèmu) dejansko mestniške.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

pridevek -vka m pridevek: Nikar li ſamu s'tiga ſvetiga imena Ieſus, ampak tudi s'tiga perdelika rod. ed. Nazarenſkiga doll vſamen de ie ſmert premagal Zapis z l in i je hiperkorekten.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Priscila -e ž osebno lastno ime Priscila: na grobu S. Priſcillæ rod. ed. (IV, 415) Sv. Príska, manj. Priscíla (umrla po 60), učenka apostola Pavla, misijonarka v Efezu in Korintu (SP 1 Kor 16,19)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Prometeus m osebno lastno ime Prometej: kaj drugiga ty Poeti nam ſo hoteli dati saſtopit s'kusi taiste martre, katero terpè Ixion, Prometheus im. ed., Sisyphus (I/2, 187) Prometêj, gr. Προμητεύς, titan, ki je Zevsu ukradel ogenj in bil zato obsojen, da mu, prikovanemu na skalo, jastreb kljuva drob, ki se mu vedno obnavlja.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Protogenes m osebno lastno ime Protogen: Spumnio na ta lepi peld, Kateriga Protogenes im. ed. je bil ſmalal, inu Demetrius je veliku taiſtiga shtimal (II, 68) ǀ Lep, inu kunshten je bil peld te Bogine Diane kateriga je bil ſmalal Protogenes im. ed. (III, 572) Protogén, gr. Πρωτογένης (4. stol. pr. Kr.), slikar in kipar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

protu predl. z daj. 1. proti: ſvoje mladizhe imaio v'luft viſſoku prutu ſonzu neſti ǀ prutu timu rumenimu inu gorezhimu ſonzu ſe oberne ǀ veliko shalost inu poterplènie prutu timu bolnimu ijskashe ǀ ti ſi taku maihinu andohti prutu meni imel 2. v primerjavi z: moj ſijn ti ſi en otrok prutu Goliatu Različica s po nominalni in pronominalni sklanjatvi analognim -u; → proti2

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Ptolomeus -a/-eja m osebno lastno ime Ptolemaj: sdaj pojmo v'Egypt v'tu Meſtu Ptolomaido, Kir Ptolomæus im. ed. Krajl regèra ǀ Ptolomæus im. ed. Alexandra Macedonzkiga Krajla General, je bil s'enoſtrupeno ſtrelo preſtrelen ǀ Ptolomeus im. ed. Egijpterski Krajl je bil zhast vſiih Egijpterski Kron ǀ edn mu pokashe enu gvishnu sheliszhe dobru ſa osdravit Ptolomæuſa tož. ed. ǀ mozhnu sashpotoval je krajla Ptolomea tož. ed. 1. Ptolemáj, gr. Πτολεμαὶος, egip. kralj (SP 1 Mkb 1,18) 2. Ptolemáj, gr. Πτολεμαὶος (367/366–283/282 pr. Kr.), vojskovodja Aleksandra Velikega in od 305 pr. Kr. egip. kralj Ptolemáj I.; → Tolomeus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

pustiti -im dov. 1. pustiti: G: Bug ſapovej de bi ymeli vſaj ptvye blagu smeram poſtiti nedol. ǀ ta lepi vuk S. Chryſoſtoma Gospudu Fajmoshtru puſtim 1. ed. ǀ sledniga pustim 1. ed. per svoij veri ǀ tuoio sheno, inu otroke ſtradati puſtish 2. ed. ǀ sakaj ti gardi hudizh moj Kloshter smyram nepuſtish +2. ed. ǀ mosh puſtj 3. ed. en umasan lonz ǀ obene shene s'mirom nepuſti +3. ed. ǀ danaſs pustimu 1. mn. vſe letu nastran, dokler v'danashnim S. Euangeli en eempel imamo ǀ en ſmrat sa ſabo puſtè 3. mn. ǀ tiga martviga vſiga seshganiga leshati puste 3. mn. ǀ de li ony tudi mene s'myrom pustè 3. mn. ǀ kar kobilize pustè 3. mn. tu bodo kebri pojedili ǀ te druge rezhij vſelej v'poſsodi postè 3. mn. ǀ poshle shabe, inu mijr nepuste +3. mn. nikar per miſi, nikar na posteli ǀ Bug pak pravi puſti vel. 2. ed. vezherio, dokler ſi per koſſili sadoſti jeidil ǀ puſtimo vel. 1. mn. hudizham kar Bug ym je zhes dall ǀ sdaj pustimo vel. 1. mn. nestranu Davida ǀ Puſtite vel. 2. mn. me nej ſe bom joKal, inu obeden netroshtaj mene ǀ Iest ſim vam sapiſsanu puſtil del. ed. m ǀ Spumnite tudi na vniga Goloba, kateriga Noe je bil pustu del. ed. m s'zholna sletèti ǀ Pred Nebeskimij dauri Maria Magdalena je puſtila del. ed. ž ſvoje ſolſe ǀ ſo bily obrupali, ſlekli, stepli, inu polniga ran na zeſti pustili del. mn. m leshati ǀ koſty pak ſo bily pvſtili del. mn. m ǀ de bi my karsheniki ſi nepuſtili +del. mn. m jeſik savesat ǀ Kakor tu S. Ime Nebeſsa ſo shlishale prezej ſe ſo bile odperle, inu Krajlizo Nebeſhko notri puſtile del. mn. ž/s 2. zapustiti: zhloveka perſili tu shkodliu dopernesti, inu tu nuznu puſtiti nedol. ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo deshelo pustiti nedol. ǀ Tize katere po luffti lejtajo, inu vener obeniga potta ſa ſabò nepuſtè +3. mn. 3. dopustiti, pripustiti: ne puſtij 3. ed. ene minute pretezhi ǀ yh nepuſtj +3. ed. vezh shiveti ǀ temma nepuſtij +3. ed. ozheſsom ſvetlobo vjditi ǀ shiher puſtimo 1. mn., de od lakote vzerkneio ǀ Ali vener to bogo dusho pustimo 1. mn. terpèti lakoto, inu ſheio ǀ G: Boga tedaj cilu v'Cirkvi prebivat ne puſtite 2. mn. ǀ Sakaj pustite 2. mn. tedaj pretezhi en dan, en teden, en meſsiz ǀ poprej Kakor eniga s'Kusi taiste Nebeſhke vrata noter poſtè 3. mn. priti dolgu zhaſsa vpraſhaio gdu je taisti, Kateri noter priti hozhe ǀ Ah moj lubi inu perserzhni Nebeshki shenin, pustimi vel. 2. ed.+ vejdit, kej ſe ti gori dershish ǀ pustite vel. 2. mn. li meni skarbejti ǀ vſmiliſe zhes njo, ter puſtjo vel. 2. ed.+ she enu lejtu shiveti, de ſe bo spokorila ǀ Ah Nem. Nem., nepuſtite +vel. 2. mn. dushe vashih ſtarishih tulikajn zhaſſa v' vizah terpeti ǀ nihdar vezh nepustite +vel. 2. mn. shlishat s'vaſhih nesramneh vst ǀ Njega nevoshlivost nej pustila del. ed. ž de bi bil v' hisho shal ǀ nebodo puſtilli del. mn. m, de bi yh ta hudi oglushil ǀ ga nebodo puſtli del. mn. m k' miſi te ohzeti nebeske 4. dati narediti, odrediti: Ceſſar bi bil mogal pravizhnu puſtit nedol. umorit tiga puntarskiga Zinna ǀ hozheo en lep dvor puſtiti nedol. ſydat ǀ pustih 2. ed. maſhe brati ǀ ſturij Teſtament inu ſa herba puſti 3. ed. ſvojga praviga ſyna ǀ na tihoma puſti 3. ed. tu greshnu truplu na britoff pokoppati ǀ k'snaminu te hualeſhnosti pusti 3. ed. en Altar ſisydat ǀ jo poſti 3. ed. zhaſtitu pokopat ǀ s'palzo yh puſte 3. mn. ſtepst s'hishe ǀ Puſté 3. mn. smalat en peld ǀ Puſtiteme vel. 2. mn.+ nej ga vtopim ǀ glaboku pot semlo je bil pustil del. ed. m eno hisho sijdat ǀ kadar bi nebil s' eempelnam pokaſal pot pruti nebeſſam skuſi martro, bi nebilu tulikain karshenikou ſe puſtilu del. ed. s martrat, de bi nebeſſa doſegli ǀ ſo s'velikim fliſsam, inu ajfram puſtili del. mn. m ſydat Cerkve pustiti se pustiti se: tiga Nebeskiga Paſtiria bi n' hotel sdaj poshlushat, inu ſe nepuſtiti +nedol. na rame poſtavit ǀ Vna Dekelza ſe puſti 3. ed. s' kusi shenkinge, inu oblube pregovorit ǀ Tankaj vidim Ierneja de shivu ſe pusti 3. ed. odrejti ǀ ſe puſtj 3. ed. sapiſſat v' Bukue teh karshenikou ǀ on dvakrat na led ſe nepuſtj +3. ed. spellat ǀ ſe nepusti +3. ed. omezheti ǀ sa sdravie nijh shivota ſe puſte 3. mn. secat, resat, inu shgati ǀ Drugi ſe puſtè 3. mn. na drobne koſſe resekat ǀ kaj menio Nem.N. de ſo leti potreſsi, kateri ſe puste 3. mn. shlishat ǀ ſe nepuste +3. mn. s'en vinar golufat ǀ orgle ſe nepoſtè +3. mn. shliſhat ǀ poidi ter puſtiſe vel. 2. ed. sbrisat, inu nej tvoje imè hudizhi samerkaio ǀ nepuſtite ſe +vel. 2. mn. veliku po gaſſi, po vptuih hishah, inu kotah vidit ǀ nepuſtiteſe +vel. 2. mn. sapelat v' leta ner vekshi greh ǀ Ceſſar ſe je puſtil del. ed. m sapellati, inu oslepeti od Valentina ǀ En Iud bi raijshi ſe puſtu del. ed. m na ſmertne shlake stepsti, kakor de bi prelomu Mojſsesavo postavo ǀ meni hozhesh od ſvetovat, de bi ſe nepuſtil +del. ed. m krishat ǀ rajshi skuſi enu okunu je bila skozhila inu ſe vbila, kokar de bi ſe bila puſtila del. ed. ž k'Ceſsarju pelati ǀ ſe ſo puſtili del. mn. m karſtiti ǀ de bi raijshi ſe pustili del. mn. m shivi odrèti ǀ katere ſo bily ſe karſtiti poſtili del. mn. m ǀ Per Mauritanarih Neveſte ſe puſtile del. mn. ž na ſvoje ſerze s' gorezhim shelesam imè ſvojga Shenina drukat na stran(i) pustiti odložiti: Dohter ima ſvoje piſſma, inu praude naſtrani puſtiti nedol. ǀ vſe te poſvetne rizhy imaio na ſtrani puſtiti nedol. ǀ puſtimo vel. 1. mn. na ſtrani te fable ǀ danaſs pustimu vel. 1. mn. vſe letu nastran ǀ sdaj pustimo vel. 1. mn. nestranu Davida ǀ vſe je nastrani puſtil del. ed. m, inu, ſvoje otroke po gostim vkupaj poklizal ǀ vſe tu drugu ſo bily neſtrani puſtili del. mn. m Četrti pomen je kalk po nem. lassen in delno po it. lasciare.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Rah(a)el -e ž osebno lastno ime Rahela: Rachael im. ed. de bi ta shpot te nerodovit nositi nei imela, ſama ſebi ſmert ſi ie voshila ǀ nekatere od velike bolezhine mertve oſtaneo, kakor Rachael im. ed. Jacoba Patriarca Shena ǀ zhedna, inu ſilnu lepa je bila Rachel im. ed. ǀ ſara je bila lepa ſa volo nje pokorshine … Rahael im. ed. ſa volo nje brumnoſti ǀ v'imenu te lepe Rahaelle rod. ed. ǀ to lepo inu veſſelo Rachaello tož. ed. je bil Jacob doſſegil ǀ Zhe Jakob hozhe sa ſvojo Naveſto to lepo Rachaelo tož. ed. imeti, more poprej 14 lejt Labanu ſuèſtu shlushiti ǀ Ie vidil Iacob to lepo Rahaelo tož. ed. Rahéla, lat. V Rachel, Jakobova žena in Jožefova mati (SP 1 Mz 29,6); → Bahela

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

rak -a m (bolezen) rak: leta Gospa ga zhaka, inu ſvoje persy mu pokashe katere uſe gnile, inu zheruiue ſo bile sa volo te bolesni tiga raka rod. ed. (II, 102) ǀ Nuna Beneventuta, katera na perſyh je raka tož. ed. imela (III, 421) ǀ vſe boleſni ſe ſo bile njega lotile: on je imel bodlaie, naduho, jetiko, vodenizo, metlaie, boshio oblaſt, raka tož. ed., bule (V, 95) Kalk po nem. Krebs in lat. cancer ‛(žival in bolezen) rak’, gr. καρκίνωμα ‛bolezen rak’ iz καρκίνος ‛žival rak’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

razbojn(i)ski -a prid. razbojniški: Vy pak ſte jo ſturili k' eni Rasbojnski daj. ed. ž jami ǀ v' tatuinski, inu rasbojnski tož. ed. m ſtan ſe ſo podali ǀ de ſo vuoli, teletta, inu golobe predajali, inu s'zerkvi Boshje eno rasbojnsko tož. ed. ž jamo ſturili ǀ kakor Iudy, kateri s'hishe Boshje, ſo bily ſturili eno raſbojnsko tož. ed. ž jamo Če je beseda tvorjena in → razbojnik, je upravičen nastavek razbojniski, če je tvorjena iz → razbojen, pa razbojnski.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

razmiriti -im dov. pomiriti, tj. spraviti narazen in tako končati pretep: sazhnejo ſe sa laſij ulazhit; perstopiio drugi ludje, inu ijh resmyrio 3. mn. ter damu ulezhejo (II, 346)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Rebeka -e ž osebno lastno ime Rebeka: KaKor Rebecca im. ed. je bila Isacca ogolufala ǀ Ie rejs, de brumna, inu lepa je bila tudi Rebecca im. ed. ǀ Vſmilena je bila Rebecce im. ed., katera tem popotnem je rada poſtregla ǀ Iſak je imel 40. Lejt, kadar je bil Rebecco tož. ed. vſel Rebéka, lat. V Rebecca, Izakova žena in mati Jakoba in Ezava (SP 1 Mz 22,23, 25,20); → Rabeka

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Recija -e ž zemljepisno lastno ime Retija: Pompeuſa, inu Marcantona shnyh vojsko je bil pregnal: Aquitanio, Dalmatio, Rethio tož. ed., Ogersko inu slovensko deshelo je bil pod ſvojo oblaſt perpravil (V, 109) Rétija, lat. Rhaetia, antična pokrajina in rimska provinca na ozemlju današnje Švice, Bavarske in Tirolske

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Renobert -a m osebno lastno ime Renobert (?): s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … kluzharij s. Renoberta tož. ed. (II, 194 s.) V dostopni literaturi ni zaslediti nobenega svetnika s tem imenom in nobenega zavetnika točajev s podobnim. Morda je mišljen sv. Rágnebert (umrl pribl. 675) ali sv. Réginbert (pribl. 900–pribl. 962).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Rihardus -da m osebno lastno ime Rihard: Richardus im. ed. à S. Victore perloshi ǀ Richardus im. ed. pak pravi, ſvojo Sveto glavo je nagnil k' Mary Divizi ǀ Richardus im. ed. â S. Victore od Matere Boshje pravi ǀ kakor pravi Ricchardus im. ed. à S. Laurentio ǀ Ricchardus im. ed. à S. Laurentio nisku ſe perkloni S. Anni ǀ Kakor je samerkal Riccardus im. ed. à S. Laurentio ǀ Rihardus im. ed. à S. Laurentio ǀ beſſede Richarda rod. ed. à S. Laurentio ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … kozhiashi s. Riccarda tož. ed. 1. Ríhard iz samostana sv. Viktorja (umrl 1173), teolog in filozof, po rodu Škot 2. Ríhard, agl. Richard Risby (1489–1534), rojen v župniji sv. Lovrenca v Readingu; → Receredus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Rim -a m zemljepisno lastno ime Rim: Rim im. ed. ſe imenuje od Romula ǀ ſo bily njeh Ame peld na ſrejd Rima rod. ed. poſtavili ǀ kar od Rjma rod. ed. piſhe Cicero ǀ sdaj je shal s' S. Barnabam v' Panphilio, sdaj v' Rim tož. ed. k' S. Petru ǀ s: Peter ſe oberne pruti Lashki Desheli, inu pride v'Rim tož. ed. ǀ kadar v Rimi mest. ed. Cato je regeral ǀ veKshi ſvetnize bote tuKaj per naſs nashli, Kakor paK v'Rimi mest. ed. Rím < slovan. *Rýmъ ← rom. < lat. Rōma, it. Roma, prestolnica rimskega cesarstva, krščanstva in Katoliške cerkve

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Ripsima ž osebno lastno ime Ripsima: Ta Krajl je regeral v'Armenij, v'katero deshelo je bila pobegnila ena Bogabojezha, inu sveta Diviza is imenom Ripsima im. ed. ǀ Kakor svej Tiridates de Ripsima im. ed. je ſilnu lepa, jo puſti po ſili K'ſebi perpelat (I/2, 20) Ripsíma, armenska devica in mučenka za časa Tiridata (3.–4. stol.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Romarikus m osebno lastno ime Romarik: ta Gospud Romaricus im. ed. povabi v'gostie s. Amaſa, inu v'srebernih, inu v'slatih sKledah ga goſti (I/2, 96) Sv. Romárik (570–655), sprva dvorni uradnik, od leta 600 menih benediktinec, soustanovitelj samostana in drugi opat v Remiremontu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Rozimonda ž osebno lastno ime Rozemunda: Rosimonda im. ed. longobardarska Krajliza, Kadar nje Krajl Albojnus je bil vmerl, ſe je bila omoshila s'Emelchildam Rozemúnda (6. stol.), hči gepidskega kralja Kunimunda in druga žena langobardskega kralja Alboina; → Alboinus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Rufinus m osebno lastno ime Rufin: Skelenem s'tem Kar piſſe Ruffinus im. ed. (I/2, 13) Rufín, srlat. Rufinus, škof v Assisiju in nadškof v Sorrentu (umrl najkasneje 1192)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

s. krajšava sveti: Letukaj S. im. ed. m Titus samerka ǀ nerada gre h'S: daj. ed. ž Mashi ǀ jest verujem v's. tož. ed. m Evangeli ǀ vidi ta bolna v'S. mest. ed. m Vblatu Christuſa Iesuſa ǀ my, kateri ſhivimo v'S. mest. ed. ž khat: kers: Cerkvi ǀ to reſnizo ozhitnu najdem samerkano v'S. mest. ed. s Piſsmi ǀ takrat bi gvishnu s' S. or. ed. m Ignatiuſam saupyli ǀ s'mojo S. or. ed. ž Rèshno kryvio od pakla reshil ǀ ſa Riſe ſaſtopio S. S. im. mn. m Vzheniki hudizhe ǀ kakor samerkajo S.S. im. mn. m Vuzheniki ſaſtopnoſt Boshjo v' Salamonu ǀ jest veliku … vuka S: rod. mn. Vuzheniku po latinsku postavem ǀ njegovem S: daj. mn. Pridigam ſe ſo posmehuvali ǀ njega s. tož. mn. sapuvidi prelomi Kratica, ki stoji za → sveti in → san, se v korpusu pojavlja prek 3000-krat, skoraj vedno v majuskuli in zaključena s piko, redkeje z dvopičjem; → s. r., → s. r. t.; → b.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Saba1 -a in nepreg. m osebno lastno ime Sava: kadar S: Saba im. ed. je vidil to hualeshnost, ſe sazhudi ǀ ta S: Mosh Saba im. ed. prezei sapovei de ym imaio dati, tu kar ſo premogli ǀ Semkaj ſe dobru rajma, kar pishe Surius od tiga boga bojezhiga Appata Saba rod. ed. (I/1, 182) Verjetno je mišljen sv. Sáva, srlat. Sabas (439–532), opat in voditelj palestinskega meništva. Ker se citati iz Surija sicer nanašajo le na starejše svetnike, je manj verjetno mišljen sv. Sáva, srlat. Sabas (pribl. 1173–pribl. 1236), rojen kot Rastko v Raški, sin Štefana Nemanje in prvi srbski nadškof.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Sabelianus m osebno lastno ime Sabelij: Je bil reſvetil tajſte, katere Sabellianus im. ed. je bil oslepil, rekozh de Sijn Bishij, inu Ozha Nebeſki ſta ena ſama Pershona (III, 27) Sabélij, lat. Sabellius (umrl 222), heretik, ki je istovetil Očeta, Sina in Svetega Duha.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Sabelikus m osebno lastno ime Sabelik: Rosimonda longobardarska Krajliza … s'taistim strupom is Katerim je hotela mosha vumoriti, ſama ſebe je bila vmorila, Kakor piſhe Sabelicus im. ed. Sabélik, srlat. Marcus Antonius Sabellicus, it. Marcantonio Coccio (pribl. 1436–1506), it. humanist in zgodovinopisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Salameja -e ž osebno lastno ime Saloma: S. Jacob je Syn te Salamee rod. ed. (III, 384) Salóma, lat. V Salome, gr. Σαλώμη, mati sv. Jakoba Starejšega in evangelista Janeza (SP Mr 15,40 s.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

salata -e ž solata: kulikajn poshtet, kulikajn tort, inu ſalathozheo rod. mn.+ na miſo dat (IV, 290) ← nar. it. salata, furl. salate < srlat. (in)salata ‛s soljo in kisom začinjena različna zelenjava, solata’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Samarija -e ž zemljepisno lastno ime Samarija: pride bliſu meſta Samaria im. ed. imenovaniga, ter ſede na Jacobavo shterno ǀ od Ierusalemskiga mesta pojdemo v'tu mestu ſamario tož. ed. ǀ is Judouske deshele v' ſamario tož. ed. je rajshal ǀ je bil njega poſlal v Samario tož. ed. Samaríja, glavno mesto Izraelovega severnega kraljestva (danes Sebasta) in pokrajina okrog njega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Samaritanar -ja m prebivalsko lastno ime Samarijan: uni dobrutlivi Samaritanar im. ed. ǀ Veliko lubesan je imel uni Samaritaner im. ed. ǀ kateriga ſo ty paklenski rasbojniki ranili hushi, kakor uniga ſamaritarnja tož. ed. ǀ s'raven druge Bogove ſte molili, kakor ſamaritanary im. mn. ǀ ſmo Kakor ſamaritanery im. mn., Kateri ſo bily taKu mozhnu od Boga s'lakoto shtrajfani ǀ G. Bug je bil oſtru Samaritanarie tož. mn. shtrajfal ǀ s'raven shterne ſidij inu ternikam ſvoje lubesni te greshne ſamaritanarje tož. mn. lovij Samarijáni, prebivalci mesta in pokrajine → Samarija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Sara -e ž osebno lastno ime Sara: kadar pak je bila Sara im. ed. umerla ſe nebere vezh, de bi Bug bil hodil Abrahama troshtat ǀ Sara im. ed. Abramava Shena ǀ Sara im. ed. je bila nerodovita ǀ Proſſili ſo ta mladi Tobias, inu njegova Neueſta Sarra im. ed. ǀ ſara im. ed. je bila lepa ſa volo nje pokorshine ǀ kadar ſara im. ed. ſe je toshila zhes ſvojo Deklo Agar ǀ ſamerka de Iſmael ſe iegra s'Isalkam, sarà im. ed. to iegro sa slu vſame ǀ hudizha ſò bily od Saræ rod. ed. odgnali ǀ Abraham odgovorj ſari daj. ed. ǀ inu rezhemo tu kar nekadaj Abraham, kadar je pò Egypti raishal k' ſvoj Sheni Sari daj. ed. ǀ ſvojo Sheno Saro tož. ed. je s' ſabo pelal ǀ je bil shal v' tu meſtu Arbee ſe jokat nad ſvojo mertvo sheno Saro or. ed. 1. Sára, lat. V Sara, gr. Σάῤῥα, Abrahamova žena (SP 1 Mz 17,15) 2. Sára, Raguelova hči in Tobijeva nevesta (SP Tob 3,7)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Saracenar -ja m prebivalsko lastno ime Saracen, Arabec: ſim bral od Alphonsa Caſtilianskiga Krajla, katerimu v' deshelo ſo bily padli Saracenary im. mn. ǀ njegovi Saurashniki Sarazenarij im. mn., ſò bily zhes njegove sholnerje s' veliko mozhio padli ǀ Serazenary im. mn. ty nihdar obuti ne ſmeio v'njeh Cerku pojti ǀ de ſi lih je malu ſoldatou imel, je bil 100000 Saracenarjou rod. mn. pobil ǀ po navadi teh Seracenarjou rod. mn. ǀ namejſti Ferdinanda v' tem zhaſsu en Angel Boshy ſe je voiskoval, inu ſarazenarje tož. mn. reſpodil ǀ Serazenerje tož. mn. is syda tiga kloshtra je vergla Saracéni, srlat. Saraceni, srgr. Σαρακήνοι so bili nomadsko arab. ljudstvo med Sirijo in Arabijo, vendar je vsaj iz nekaterih zgledov razvidno, da so mišljeni muslimani, Arabci, ki so od 711 do 1492 vladali sprva večjemu, od 11. stol. dalje pa vedno manjšemu delu Pirenejskega polotoka.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

sem prisl. sem: Pojte ſem Ceſſary, Krajli, Firshti, Groffi, Shlahtniki, Dohtery, Rihtary ǀ de bote ſim gori k' meni prishla ǀ dajte hitru ſam papir, ter sapishe eno arzhnio sem ter tja(kaj) 1. sem in tja: on pak ſazhne okuli ſem ter kej gledat ǀ Sem, ter kje lejtajo ǀ jadra reſtarga, drevu polomi, shtrike poterga, zholn ſamterkje mejzhe ǀ ſemterke ſe ſadevaio kakor ſlepezij ǀ ſe bote ſemter kejkaj obrazhali 2. na nekaterih mestih: Plato ſem ter kje misli → tja

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Seneka -a m osebno lastno ime Seneka: leto resnizo je bil ſposnal cilu en Ajdouski Vuzhenik Seneca im. ed. rekozh ǀ seneca im. ed. raijshi bi bil vumerl, kakor pak de bi bil kaj nespodobniga doperneſel ǀ ſeneca im. ed. ozhitnu je djal ǀ nebom reskladal beſſede tiga modriga Seneca rod. ed. ǀ VRedne ſo vezhniga ſpomina beſsede tega Modriga Seneka rod. ed., kateri pravi ǀ Berite Seneca tož. ed., ter bote nashli Lúcij Anêj Séneka, lat. Lucius Annaeus Seneca (4. pr. Kr.–65 po Kr.), rimski stoični filozof in pisec tragedij

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Severus -a m osebno lastno ime Sever: Ceſsar Severus im. ed. ſvoi materi Mammei ǀ Montanus je bil veliku karshenikou ſapelal ſkusi Prishco. Severus im. ed. skuſi Philomeno ǀ kakor nam poterdi ſeverus im. ed. Sulpitius ǀ pravi S. Seuerus im. ed. ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Hkauzij s. Severuſa tož. ed. 1. Sevêr Aleksánder, lat. Severus Alexander, rimski cesar (222–235) 2. Verjetno je mišljen Sevêr iz Antióhije (umrl 538), sprva menih, nato oporečnik. 3. Sulpícij Sevêr, lat. Sulpicius Severus (pribl. 360–pribl. 420/425), pisec, hagiograf 4. Sv. Sevêr Ravénski (4. stol.), zavetnik tkalcev, predilcev, pletilcev in klobučarjev

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Sigibertus m osebno lastno ime Sigibert: ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Sigibertus im. ed. (III, 428) Sígibert iz Gemblouxa (pribl. 1028–1112), menih in pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Simforian(us) -na m osebno lastno ime Simforijan: s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Peltauorij S. Simphoriana tož. ed. (II, 194) Sv. Simforiján (mučen 304), zavetnik kamnosekov, klesarjev in podobarjev

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

sinica -e ž sinica: Povejtemi Kadar bi ſe vkupaj nashle ſrake, orli, ſove, inu shtruſi, in v'mej nijmi ena ſiniza im. ed., inu de bi vſe ſe derle, inu shrajale, ſinizo tož. ed. Kumaj bi bilu shlishat ǀ KaKor de bi shlishal eno ſinizo tož. ed. sapejti (I/2, 60)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Sizifus m osebno lastno ime Sizif: kaj drugiga ty Poeti nam ſo hoteli dati saſtopit s'kusi taiste martre, katero terpè Ixion, Prometheus, Sisyphus im. ed., Tityus, inu Tantalus, ampak ta reuni zhloveski ſtan ǀ Sisyphus im. ed. pak more en velik teshak kamen na en visok hrib neſti (I/1, 8) Sízif, gr. Σίσυφος, bajeslovni prekanjenec in goljuf bogov, ki je bil po smrti obsojen na večno valjenje skale proti vrhu hriba; ko se približa vrhu, se skala skotali navzdol in delo mora začeti znova.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

skaka -e ž šah: ta Ceſſar je rad jegral jegro Skako tož. ed. imenovano (V, 90) ← it. scacco ← perz. šāh ‛kralj’; lematizacija ni zanesljiva, saj bi bilo mogoče nastaviti tudi skako in zapis pojmovati kot im. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Skotus m osebno lastno ime Skot: ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus. Sedulius. Scotus im. ed. (III, 428) Sedúlij Skót (9. stol.), učenjak in pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

sladkost -i ž 1. sladkost: ſledna dobruta je huda, ſledna ſlatkust im. ed. je grenka ǀ O slatkust im. ed. S. Rus. T. ǀ od velike slatkuſti rod. ed. je ſamaknen ǀ od velike ſlatkuſti rod. ed., in troshta je bila ſamaknena ǀ od ſlatkusti rod. ed. dusha od teleſsa ſe je hotela lozhit ǀ Kakor ſo taiste S. rokè polne nebeſhke slatkusti rod. ed. ǀ nepozhutio obene slatkoſti rod. ed. v'boshy shlushbi ǀ nje ſerze takorshno slatkuſt tož. ed. pozhuti ǀ po obhajli vſvojh uſtah takuſhno ſlatkust tož. ed. je pozhutil ǀ Angelzi eno ſuſebno slatkust tož. ed. ſo pozhutili ǀ kaj tedaj s' en trosht, veſſelje, inu slatkoſt tož. ed. pozhutio ǀ Garlu bo tudi pozhutilu eno nesrezheno Boshjo ſlatkuſt tož. ed. ǀ s' slatkustio or. ed. Nebeſko ǀ ſlatkuſti im. mn. ſo grenkuſti ǀ aku vſe tuoje slatkusti im. mn. ſo grenke ratale ǀ Mana katero G. Bug je Israeliterjom poshlal je, v'ſebi vſe slatkuſti tož. mn. imela 2. sladkoba: figovu drevu je djalu k' nym: bomli jeſt mojo slatkoſt tož. ed., inu moj dober ſat sapuſtilu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

služebnik m služabnik: Elias je bil velik shlushebnik im. ed. Boshy (I/2, 75) Pleteršnik navaja služẹ̑bnik in slȗžebnik po avtorjih, ki verjetno črpajo iz vzhodnih narečij, kjer se polglasnik v krepki poziciji razvije v e; → služabnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

sodba -e ž 1. sodba: ſodba im. ed. moja je vſhe zhes vaſs ſturiena ǀ kakor je vſhe bila sodba im. ed. ſturiena zhes nyh ǀ ta ſobda im. ed. je vſhe dolgu zhaſa ſturjena ǀ na dan ſvoje pravizhne ſodbe rod. ed. ǀ leta, katiri ſe ſerdj, inu jeſi zhes ſvojga blishniga je ſodbe rod. ed. dolshan ǀ je imela suoj andohtlivi folk rejshit od sodbe rod. ed. vezhnjga pogublejna ǀ vy bote ſideli, inu ony pred vamy bodo ſtali, inu vashi ſodbi daj. ed. bodò podverſſeni ǀ vſy bomo k'ſodbi daj. ed., inu k'rajtingi poklizani ǀ Vſtanite gori mertui, inu pridite h'ſodbi daj. ed. ǀ hozhe po pravizi ſodbo tož. ed. ſturiti ǀ sdai tudi jeſt boterdim sodbo tož. ed., katero Pater Alphons je zhes vas ſturil ǀ Timotheus Maſhnik, kateri v'prizho per tej Sodbi mest. ed. ſe je nashal ǀ ſe prestrashi nad takorshno oſtro ſodbo or. ed. Boshjo ǀ Sò naſhi Beſſedniki, kateri pred ſodbo or. ed. Boshjo sa naſs govorè ǀ zhudne ſo tvoje ſodbe im. mn. ǀ Zhudne, inu superne ſo bile lete duej ſodbe im. mn./dv. ǀ Sodbe im. mn., inu djaina Boshie ſo taku zudne ǀ on skuſi krivizhne ſodbe tož. mn. te vboge ludy je derl ǀ zhe nebote marali sa moje sodbe tož. mn., inu ſvete navuke ǀ Bug je viſſok inu neſgruntan v'ſvojh ſodbah mest. mn. ǀ ſo jo tepli shnyh krivizhnimy ſodbami or. mn. 2. odločitev: Oh kaj s' ena folsh ſodba im. ed. je leta, moy karsheniki, de v' dolini teh ſolſſ yszhete, inu shelite Krajlovati v' bogaſtui, v' zhaſti, inu v' lushtah? Oh nepametna ſodba im. ed. vasha! katiro nepametno ſodbo tož. ed. vasho ſvarj S. Auguſtinus, rekozh 3. mnenje: ali aku v'tej ſodbi mest. ed. nhozhemo falliti, taku imamo gledat na nyh djajne ǀ ner vezh takorshneh ſodb rod. mn. ſe sgodj sa volo ſauraſtva, sakaj kadar edn ſvoiga blishniga lubi, nebó taku hitru kaj hudiga od njega mislil, inu ſodil Pomena ‛sodba’ in ‛odločitev’ sta predvsem v zvezi božja sodba težko ločljiva.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Solon m osebno lastno ime Solon: Ta Modri Solon im. ed. odgovorj ǀ Modri ludje, inu tudi Krajli, kakor je bil Amaſus, Taletes, inu Solon im. ed. ǀ Salon im. ed. Athenienſerski Krajl je bil sapovedal Sólon, gr. Σόλων (pribl. 640–pribl. 560 pr. Kr.), pisec atenskih zakonov in pesnik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Songo zemljepisno lastno ime Songo: Sprizhaj nam Lisbona, kir je bil S. Anton rojen. Sposnaj ti krajlevſtvu Portugalsku, Franſku, Shpansku, Polsku, Nemshka, inu lashka deshela inu celli ſvejt, tudi ta novi v' Indiah, Gongo, Songo im. ed., Zingo (III, 306 s.) Malo verjetno se zdi, da je mišljeno tanzanijsko otočje Sóngo; bolj verjetno gre za izmišljeno ime, rimajoče se na → Gongo in → Cingo.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

spol -a m spol: ta shenski ſpol im. ed. ima danas velik vrshoh ſe veſseliti ǀ Veſselil ſe je tudi ta shenski im. ed. spol ǀ Pharaon je bil sapovedal vſe Iudauske otroke Kar je bilu moshkiga spola rod. ed. v'vodo vrezhi, inu vtopiti ǀ MARIA Diviza v' imeni shenskiga ſpola rod. ed. ǀ tulikajn gnad shenskimu ſpolu daj. ed. ſi ti iskasal ǀ Philoſophi bres urshoha tulikajn ſashpotuieio ta shenski ſpol tož. ed. človeski spol človeški rod, človeštvo: ta zhloveski ſpol im. ed. od tiga gmain potupa je bil ohrajnen ǀ ſe je imel ohranit ta zhloveski ſpol im. ed. pred shtrajfingo Boshjo ǀ Veſselil ſe je ta zhloveski spol im. ed. ǀ poshlushajte kaj David govorj v'imeni zhloveskiga Spola rod. ed. ǀ Chrishan biti sa isvelizheine tiga zhloveskiga ſpola rod. ed. ǀ je bil oblubil zhloveskimu ſpolu daj. ed. enu dobru, ſrezhnu, myrnu, inu veſselu novu lejtu poslati ǀ vus zhloveski ſpol tož. ed. v' velike reve, inu terpleine ſo perpravili ǀ vus volni zhloveski Spol tož. ed. s'kusi nijh pregreho, inu nepokorshino v'pogublejne ſo bilij perpravili ǀ bom ſpomnil na oblubo tiga myru, katiri ſim ſturil s' zhloveskem ſpolam or. ed. Zveza človeski spol je kalk po it. il genere umano iz genere ‛vrsta, rod, spol’ < lat. genus in umano ‛človeški’ < lat. hūmānus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

spomniti -im dov. 1. pomisliti: na ſodni dan bò prepoſnu ſpumnit nedol., inu rezhi; oh neſrezhna jeſt ǀ Christuſa je proſsil de bi ſe vreden ſturil na njega ſpumnit nedol., kadar bo v'ſvoje krajleustvu priſhal ǀ bode ushe zhaſs prishal na vezhnost spumnit nedol. ǀ Nasha Matti Sveta Katolish Karshanska Zerku vſak dan nas opomina, de bi imeli na tu nam oblublenu Nebesku Krajleſtvu ſpomnit nedol. ǀ De bi my perſileni bili pogostem na Nebeſſa Spomnit nedol. ǀ kakor ena shivina ſe valat, nikuli s' pravem ſerzam na Boga, inu na dusho ſpolnit nedol. ǀ potle je bil Judom sapovedal vſakiteru lejtu ſpoumnit nedol. na taiſto gnado ǀ jeſt ſpumnim 1. ed. kaj te ſtare Rimske hiſtorje pravio ǀ Spumnim 1. ed., de S. Grogor je djal ǀ kadar shlishim garmejti, spumnem 1. ed. na ſodni dan ǀ veliko shaloſt pozhutem, kadar ſpomnim 1. ed., de karsheniki taku majhinu Nebesku Krajleſtvu shtimaio ǀ Sdaj Spomnim 1. ed. kar v' Svetem Piſſmi ſim bral ǀ kadar ſpòmnim 1. ed., de Chriſtus tudi enkrat je od Phariſeariou dial ǀ kadar spoumnim 1. ed., de krajl Salomon ǀ Spumnish 2. ed. de tvoj blishni je tebe v' shkodo perpravil ǀ ne ſpumnish 2. ed. na tuoio dusho ǀ na dolge pak Katere pred Bugam imash nihdar ne spaunish 2. ed. ǀ na oblizhe pak Boshje, v' katerim tvoje isvelizheine ſtoy nikuli nespumnish +2. ed. ǀ Ti premiſhlovash grehe lete shene, inu na tuoje neſpumnish +2. ed. ǀ kulikajn leit je vshe preteklu, de tvoi Ozha, tvoia Matti etc. So umerli, inu ti Syn, ti Hzhi nikuli nespolnish +2. ed. na nyh ſadnio proshno, inu tvoio oblubo, de bi taiſtem pomagal is viz ǀ cell teden na G. Boga neſpolnish +2. ed. ǀ vezhkrat ſpumni 3. ed. na ſvojga vola, inu Kojna, Kakor pak na ſvojga Odreſhenika ǀ cel teden nespumni +3. ed. na Boga, inu, Na dusho ǀ ta katiri pogoſtem na nebeſſa ſpomni 3. ed., vſe poſvejtne rezhy sanizhuje ǀ obedn vezh na taiſto nespomni +3. ed. ǀ nihdar vezh na taiste nespolni +3. ed. ǀ na Boga nihdar neſpolni +3. ed., nihdar nemoli, v'Tempel malukejdaj grè ǀ Nezhnudite ſe vezh, kadar spumnite 2. mn. de ta greshni Esau je tulikain pregajnal tega Bogu Svestiga Iacoba ǀ Inu ne ſpumnite 2. mn. de On je taisti dobrutlivi Paſter ǀ kadar pak ſpomnite 2. mn. na vasho oblubleno nebesko deshelo ǀ na nebeſſa nikuli nespumnite +2. mn. ǀ nikar enkrat na G. Boga, ali dusho vasho neſpumnite +2. mn. ǀ Vy vidite na zeſti, na gaſſi, v' Zerkvi Peld Chriſtuſau, ſnamine Svetiga krisha, ter nespoumite +2. mn. na njegovo veliko lubesan ǀ De Chriſtus Jesus nebo vrshoha imel ſe zhes vaſſ toshit, de nespolnite +2. mn. na tu nebesku veſſelje, katiru vam je perpravil ǀ Na dusho malu Kadaj ſpumnio 3. mn. ǀ kadar imaio pomankajne spumnio 3. mn., de Syn Boshi sa nasho volo je vbuſizh ratal ǀ v' nyh potrebah na vbushtvu Synu Boshiga spomnio 3. mn., inu s' veſſeljam preneſſò ǀ malu kadaj ſpomnio 3. mn. na Nebesku veſſelje ǀ takorshni tudi na ſvojo posledno uro nespomnio +3. mn. na zhaſt boshio ǀ na dusho tiga mertuiga nihdar nespolnio +3. mn. ǀ kulikain ſe yh najde, kateri cilu takrat na G: Boga neſpumnio +3. mn. ǀ de neſpolnio +3. mn. de Bug yh vidi ǀ Sa tiga volo ludje taku greshnu shivè, dokler na G. Boga neſpomnio +3. mn. ǀ karsheniki ſo taku nehualeshni letei nesgruntani lubesni Boshj, de na leto nespounio +3. mn. ǀ klezhejozh te proſſim ſpumni vel. 2. ed. de ti ſi naſs ſtuaril ǀ spumni vel. 2. ed. ti tudi ſi druge v'shpot perpravil ǀ ſpunmi vel. 2. ed. de ti tudi unimu ubushizu ene droftine Kruha nej ſi hotel dati ǀ ſpomni vel. 2. ed. na vniga dolshnika od kateriga Chriſtus je djal ǀ Spomni vel. 2. ed. na nebeſſa, ter bosh ſe greha sdershal ǀ Spoumni vel. 2. ed., O greshni zhlovek ǀ S'spominam spaumni vel. 2. ed., inu ohrani ǀ Oh moj vſmileni Jesus! nikar mene ne sapuſti, pomagaimi, ter nespomni +vel. 2. ed. na grehe moje mladoſti ǀ hudizh pak pravi nespolni +vel. 2. ed. nikuli na Martro Chriſtuſavo ǀ ſpomnimo vel. 1. mn., kar Chriſtus je djal ǀ spumnite vel. 2. mn. de Annania inu zaphira sa volo ene ſame laſsie s'naglo ſmertio ſo bily vmèrli ǀ ſpumnite vel. 2. mn., de tu Kar vy sdaj vſhivate je Sad te semle ǀ ſpumniti vel. 2. mn. na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse je s'hiſhe vlekal ǀ Spomnite vel. 2. mn. na to ſveto Vduvo Judith ǀ ſpomnite vel. 2. mn. na ta veliki lon, kateriga G. Bug vam bo v' Nebeskih dal ǀ spaumnite vel. 2. mn. Kulikajnkrat ste vashe blishne v'shkodo perpravili ǀ Spauumnite vel. 2. mn. na Firsshta Lautaria, kateri Cerkve je bil odrupal ǀ Syumnite vel. 2. mn. na tu kar pishe S. Lukesh ǀ Iona Prerok takrat je bil na G. Boga ſpumnil del. ed. m kadar ta poshreshna riba ga je bila posherla ǀ en cell dan nej ſi li enkrat na mene spumnil del. ed. m ǀ de bi vselej na tuoj greh ſpomnil del. ed. m, KirKuli bi tebe vidil ǀ kadar je kry vidil je ſpolnil del. ed. m na ta kryvavi put Chriſtuſa Jesuſa ǀ ſim bil spolnil del. ed. m, na tu kar pishe Vitrovius ǀ Zhe bosh na tuojo dusho ſpumoil del. ed. m, nebosh greshil ǀ kadar bi ſpomnila del. ed. ž ti shenska perſona, de Bug tebe vidi ǀ kulikajn shtihu ſta ſturila, tulikajn krat na Boga ſta ſpolnila del. dv. m ǀ vezhkrat naſs sapezhati s'Kugo de bi ſpumnili del. mn. m de ſmò njegovi hlapzi ǀ de bi ty shivi spumnili del. mn. m na ſmert ǀ ſe ſo jokali, kadar ſo ſpomnili del. mn. m na leta poterdi, inu sapusheni Tempel ǀ Ah Bug hotel! de bi vſy Nem. Nem. spomnili del. mn. m de G. Bug yh vidi ǀ Bug vam moy Ribizhy daj shegen, de kadar kuli bote en ulak ſturili, de bi tulikajn rib potegnili, inu de my Capucinery ſe cello ſimo poſtimo ſpolnili del. mn. m, inu de bi tudi ribe jeidli, kadar bi yh imeli 2. spomniti se: nemorem ſpumnit nedol., de bi bil bral od eniga Lonzharia, de bi bil ſvèt spomniti se spomniti se: Kadar ti tvoj dar k' Altarju perneſſesh, inu ondi ſe ſpomnish 2. ed., de tvoj brat ima keikaj super tebe Zapisi z -ol-n- so hiperkorektni in kažejo na dvoglasnik -ou̯-n-, ki je nastal po disimilaciji iz -om-n-.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

srce -a s 1. srce kot organ: niega Serce im. ed., per Boshij Martri, pred Katero je vſelej molil, je viſilu ǀ taisti mertvi nijma v'ſvoim trupli ſerza rod. ed., temuzh de ga bodo nashli per njega shazu ǀ kry s'ſerza rod. ed. je bila ſtekla ǀ Tityus pak je per eni skali pervesan, inu ſerze tož. ed., inu jetra orli vſe skusi targajo ǀ v'glavo udarit, shivot ranit, inu ſerze tož. ed. preboſti ǀ pokrije glavo s'shelesno kappo, ſerze tož. ed. s' shelesno Ioppo ǀ sakaj neuſamesh en mezh inu ſerce tož. ed. ſi neprebodesh ǀ v'shrinij najdejo ſerce tož. ed. leshati, per denariah ǀ ga odpreio, ali serce tož. ed. nenaideio 2. srce kot središče čustev in misli: moje ſerze im. ed. ſe v'meni joka ǀ ſerce im. ed. je taistu meistu, v' Katerem ozhij, inu sheliè Boshie ſe ustonovè ǀ moje serze im. ed. resveſeli ǀ od veliziga shelja Serce im. ed. mu je hotelu ſe vtergat ǀ vij bodete moja Nevesta, inu firshtina, inu Gospa mojga ſerza rod. ed., inu blaga ǀ pride s'tuojga negnusniga, inu nezhistiga serza rod. ed. ǀ Mashnika, inu Spovednika ſi is ſarza rod. ed. proſſil, de bi tebe podvuzhil ǀ s'ſerza rod. ed. ſe G: Bogu perporozhit ǀ s'serza rod. ed. odpusti ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa gre k' ſerzu daj. ed. ǀ Kadar prau lete beſſede poshlusha, inu h' ſerzù daj. ed. puſti ǀ leto riſnizo ſi neperpuste k'ſerzu daj. ed. ǀ nam K'serzu daj. ed. govorij ǀ ſerze tož. ed. imate neuſmilenishi, kakor ta nepametna shivina ǀ po nozhi je bila prishla s'ogniom te nezhistosti vſhgati njega zhistu ſerze tož. ed. ǀ da bi te beſſede vaſhe ſerzè tož. ed. omezhile ǀ Hudizh je bil Iudeſu Iskariotu leto hudo miſsu v' glavo, inu v' ſerze tož. ed. poſtavil ǀ v'taki vishi bo omezhil tu terdu neuſmilenu ſerce tož. ed. teh Iudou ǀ ſvoje ſerce tož. ed. je imel per denaru ǀ tu shlahtu, inu kraftnu vinu, kateru resveſseli zhlovesku serze tož. ed. ǀ ſe imamo pofliſsat zhistu serze tož. ed. imejti ǀ imash nerpoprei ſe pofliſsat celu tuoje serce tož. ed. niemu offrat ǀ ſerce tož. ed. nashe Bug hozhe od naſs imèti ǀ tvoje ſarze tož. ed. offrei Bogu ǀ v'tvojm ſerzi mest. ed. to shaloſt pozhutish ǀ Premiſli, ter rezi ſam v'tvojm Serzi mest. ed. ǀ Kai tebi pomaga tuoia dolga molitvu, zhe v' ſerci mest. ed. ſaurashtvu imash ǀ hudizh je na njega terdom ſerzu mest. ed. ſydel ǀ on je bil en mosh po serzu mest. ed. boshijm ǀ v'ſerzi mest. ed. ſe njemu ſmili ta reuni greshni zhlovik ǀ Timu Goſpudu ſe je v'ſerci mest. ed. ſmilil ta hlapez ǀ ſe je njemu v'serci mest. ed. ſmilil ǀ Se joka, inu klaguje nad tuojo shkodo, v'serzi mest. ed. pak ſe veſselij ǀ u'ſerzi mest. ed. bote rekli ǀ u'serzi mest. ed. pak sheli tuojo ſmert ǀ S. Ime Ieſus v'ſerzu mest. ed. je imel vdrukanu ǀ ſe ſpovei ali vender v'serzu mest. ed. ſauurashtvu ohrani ǀ hozhe de v'serzù mest. ed. drukaniga noſsimo ǀ Terbej s' ſerzam or. ed. molit, sakaj nej sadoſti s' vſtimi molit ampak je treba tudi ſi ſerzam or. ed. ǀ Sò s' uſtmy molili, s' ſarzam or. ed. ſo na druge rezhy mislili ǀ taiſto Sveto Kri s' pohleunem serzam or. ed. polishi ǀ gledaj de s'zhistom ſerzom or. ed. nam jo bosh offral ǀ kateri neprelomi sapuvid Boshjo ni s'djaniam, ni s'ſerzam or. ed., ni s'beſsedo ǀ kadar greshè s'slabusti nijh nature s'misljo, ali s'serzam or. ed. ǀ kolena pred Altariam perpognit, s'Serzom or. ed. pak dalezh od Boga ſe lozhit ǀ s'sercam or. ed. pak pravi ǀ vſe vaſhe shivoze dny enkrat prau s'ſerzom or. ed. nepogledate v'Nebu ǀ de bi naſha tarda ſerza im. mn. ſe omezhila ǀ aKu naſsha serza im. mn. ſo polne gnuſobe ǀ de bi jeſt imel taushent ſerz rod. mn., bi nemogal tebe sadoſti lubiti ǀ aku neodpuſtite en uſakiteri ſvojmu bratu is vashih ſerzy rod. mn. ǀ nyh smersla ſerza tož. mn. s'ogniam svoje S. lubesni vſhge ǀ S. ogniom ſvoje Seraphinske lubesni je vshgal te smersle ſarze tož. mn. teh ludy ǀ nyh tarde Serza tož. mn. nemorio omezhiti ǀ taku tudi ſtury gnada S. Duha v'nashih ſerzah mest. mn. ǀ aku v'nashyh ſerzoh mest. mn. ty grehij bodo prebivali ǀ tu kar nekadaj v'ſerzah mest. mn. taistih S. Pushauniku je bil ſturil 3. pogum, srčnost: Ali odkot taka muzh? od kot taku ſerze im. ed. ǀ nijmaio mozhij, nijmaio ſerza rod. ed., ſo ſlabi inu strashlivi hushi, kakor Otrozj ǀ ſerze tož. ed. vdoby s'tem Riſam ſe vojskovati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Stanislavus -a m osebno lastno ime Stanislav: kar je djal k' Svetimu Petru Stanislauſu daj. ed. Peter kateriga je bil od ſmerti obudil (IV, 402) Sodeč po referenci na robu, ki se sklicuje na Surija, je mišljen sv. Stánislav (pribl. 1030–79), krakovski škof in mučenec.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

stoječ1 -a prid. 1. stoječ: ſtu, in ſeſtdeſset mil je bil ſturil po morij pres zholna, na ſvojm plajshu ſtoyezh im. ed. m v' 6. urah (II, 121) ǀ en Mashnik ga je videl pred ſpovednizo stojezhiga tož. ed. m ži. (I/2, 57) 2. stalen, trajen: my nimamo ſtojezhiga rod. ed. s meſta na tem ſvojtu, ampak de imamo tu vezhnu Nebeſku meſtu yskati (III, 437)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Strabo m osebno lastno ime Strabon: Straboc im. ed. pak pishe de v' Franski desheli shabe ſo bile enu cellu meſtu konzhale Strábon, gr. Στράβων (64/63 pr. Kr.–23/26 po Kr.), zgodovinopisec in zemljepisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

surgam cit. 1. ed. prih. vstal bom: Taku rezite vy Nem. Nem. Surgam; jest gori hozhem vſtati s'te jame te nezhistosti, nevoſhlivoſti & c. (I/2, 77) 1. ed. prih. lat. glagola surgere ‛vstati’ je tu iz predhodno navedenega citata lat. V Surgam et ibo ad patrem meum ‛Vstal bom in pojdem k očetu’ (SP Lk 15,18).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

svetnik1 -a m svetník: S. Joannes je bil ta ner vekshi Svetnik im. ed. m ǀ velik ſvetnik im. ed. je bil Sveti Jſidorus ǀ Lep odguvor tiga Svetnika rod. ed. ǀ en iesni togotni zhlovek Amatolius imenovan, ſe je toshil timu Svetniku daj. ed., de njega ludje resnashaio ǀ Poshluſhajte tiga Svetnika tož. ed. ǀ kadar ſim ſpomnil n' eniga ſvetnika tož. ed. ǀ poshlushajte beſsede tiga Suètnika tož. ed. ǀ ty lubi Svetniki im. mn. Boshy naſs vuzhio G. Boga hualit ǀ vy hozhete shivèti kakor Ajdy, vmreti kakor ſvetniki im. mn. ǀ Angeli, inu svètniKi im. mn. bi neimeli popolniga troshta ǀ Chriſtus Pravi Bug je imel bres vſe glihe vekshi lubesan pruti zhloveku, kakor vſy Svetniky im. mn. ǀ ob vaſhi ſmertnj uri bodo ty chori teh Angelzu, inu Svetnikou rod. mn. prishli po vaſho dusho ǀ sazhneo molit litanie vſyh Svetnikou rod. mn. ǀ sa kateriga volotulikajn ſvetnikou rod. mn. milu plakaio ǀ kaj govorim od Suetnikou rod. mn. ǀ je shlishal peiſsèm teh Svetniku rod. mn. ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu, inu ſvètniku rod. mn. h'ſuoij ſhlushbi ǀ ſtu oblub ſte ſturili Meni, inu moim Svetnikom daj. mn. ǀ Vekshi zhaſt, inu shlushbo ijſkashesh Beſedniku, de bi praudo tebi vdubil, kakor pak ſvetnikom daj. mn. ǀ Ti nimash obene lubesni pruti G. Bogu, obene andohti pruti Svetnikam daj. mn. ǀ netoshite, inu nemarmrajte zhes Svetnike tož. mn. ǀ zhe my premiſlimo te lube ſvetnike tož. mn., inu ſvetnize Boshje ǀ vij sa velike ſvetnihe tož. mn., in ſvetnize dershite Kateri ſeſo pobulshali ǀ per drugyh Svetnikah mest. mn. ǀ kateri je umej vſimy Svetniki or. mn. ta ner vekshi ǀ s' temi lubimi ſvetniki or. mn. ſe veſſeliti vseh svetnikov dan nepreg. (?) praznik vseh svetih, tj. 1. XI.: je ſapovedal od vſeh ſvetnikou dan rod. ed. do Boshizha tardu ſe poſtiti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

svetnik2 -a m svetovalec (?): kakor Caiphas, inu njegove Suetniki im. mn., bodo enkrat od tiga Nebeskiga Rihteria k' vezhni martri obſojeni (IV, 456) Ker se na isti strani sicer omenjajo le Kajfa in njegovi sodniki, ni izključeno, da je treba zapis pojmovati kot tiskarsko napako namesto sodniki.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Svida(s) m osebno lastno ime Suida: dokler Svidas im. ed. pravi (III, 246) ǀ Svida im. ed. pishe, de ludje ſo Setha sa Boshiga dershali (III, 488) Suída, srgr. Σουίδας, leksikograf in enciklopedik (10. stol.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

šentati -am nedov. plentati (?): po vsyh gaſſah, po vſyh hishah, inu Kotah, druſiga nei shlishat, temuzh shentajte vel. 2. ed.+ mili, inu Chriſhan &c. (II, 304) Če je morfološka interpretacija točna, če je torej -te naslonski osebni zaimek, in če ne gre za tiskarsko napako namesto šentanje, je navedeni pomen nenavaden, saj poznajo tako sočasni kot tudi kasnejši pisci glagol šentati samo v pomenu ‛preklinjati’; → šentovati, zašentati.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

šestdeset nepreg. štev. šestdeset: kulikajn ſgonzhiszhu je bilu? Najdem de ſo bily tryſtu, inu ſeſtdeſſet im. mn. ǀ Ti Adam ozha tih zhloveku ſturi rajtingo od devetſtu, inu trideſseti lejt. Enoh od devetſtu, inu pedeſset lejt. Mathusalem od devetſtu inu deuet, inu ſeſsedeſset rod. mn. lejt ǀ S. Paulus ta parvi Pnshaunik sheſtdeſset tož. mn. lejt vſak dan polovizo hleba je s'kusi orla od G. Boga prejel ǀ ſtu, in ſeſtdeſset tož. mn. mil je bil ſturil po morij

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

škala -e ž vrba (?): ſo zitre, inu gosli na shkale tož. mn. obeiſili, ter milu ſe ſò jokali (V, 620) Zapis povzema verz iz SP Ps 137,2, v katerem je v vseh prevodih uporabljena beseda ‛vrba’, lat. V (po citatu iz Janeza Svetokriškega): in ſalicibus in medio ejus ſuſpendimus organa noſtra, Luter: Unsere Harfen hingen wir an die Weiden, die drinnen sind, sloven. standardni prevod: Na vrbe v njegovi sredi smo obesili svoje citre. Beseda ‛skala’ se pri Janezu Svetokriškem za razliko od sodobnikov nikdar ne piše z vzglasnim sh-, zato bi bila taka pomenska določitev dvomljiva. Razlogov, da bi v zapisu prepoznali izposojenko iz it. scala ‛stopnice, lestev’, ni videti. Beseda škala v pomenu ‛vrba’ sicer v slovenski literaturi kakor tudi v narečjih ni potrjena.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

šoba -e ž kos lesa, ki ga čevljar da na koleno, čezenj usnje in čez usnje potezni jermen (kneftro): en Shushter … ſe je bil resjesil, inu papade sa shobo tož. ed. ter sheno sazhne ometat, inu goslat (III, 62) Iz primera ni popolnoma jasno ali je mišljen zgoraj navedeni pomen, ki ga navaja Pleteršnik, ali ‛Handleder der Schuster’, kar pa Pleteršnik pozna samo po Zalokarju in iz vzhodnoštajerskih govorov.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

špeglast prid. jabolčno siv: Jeſt bi hotel imeti Eniga kojna, de bi imel glavo, urat, harbet, noge, inu trebuh kojnski, rep pak piſſan, shpeglaſt tož. ed. m, inu lep raunu kakor ga ima ta tiza pau (V, 427) Pomen je nastavljen po zapisu pri Kastelec-Vorencu: ṡhpéglaſti koyn, en koîn jabulzhne ſive farbe ‛equus scutalutus’. Prim. tudi nem. spiegelblank ‛svetel kot ogledalo’, kar Grimm navaja v zgledu, ki opisuje barvo konjskega vratu, in spiegelhaarig ‛s kakor ogledalo svetlečo dlako’, kar Grimm navaja v zgledu, ki opisuje barvo konjske dlake; → špegel.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

špot -a m sramota, posmeh, porog: Velik gvishnu je bil leta shpot im. ed. Davidu ǀ enkrat en velik spot im. ed. ſe je bil sgudil v'hiſhi Kraila Davida, v'tem kir Amnon ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri Thamar divishtvu vſel ǀ ti ſe imash vezh Boga, kakor shpota rod. ed. bati ǀ letakorshni Vuzheniki, nej ſo huale, ampak shpota rod. ed. uredni ǀ Berite k'vashimu shpotu daj. ed., kaj Ariſtoteles Ajd ſapiſanu je puſtil ǀ Gospud saneſſi tvojmu folku, inu nepuſti tvojo erbszhino k' shpotu daj. ed. biti ǀ ta s. ſpuvid vam K'zhasti, inu niKar h'shpotu daj. ed. shlushi ǀ k'vashimu pobulſhaniu, de nerezhem k'shpotu daj. ed., samerkajte ǀ nemaraio sa shpot tož. ed. v'kateriga tu presheshtvu ijh perpravi ǀ s'kusi letu ponishajne en vezhni ſhpot tož. ed. bi doſehgli ǀ tuoja hzhij je tebe v'shpot tož. ed. perpravila ǀ ona ſama ſebe je bila prebodla, inu umorila, de bi v' shpotu mest. ed. neshivela ǀ s'takushnim shpotam or. ed. je mogla s'hishe pojti ǀ do vekoma boſh s'velikom shpotom or. ed., inu martro terpel ǀ Samij ſo bilij s'shpotam or. ed. oſtali ǀ ga na ta oſslovi ſtol poſhle, kir s'shpotom or. ed. more ſidèti ǀ ony ſo bili peld Ceſſarize Flacile is ſtebra doli vergli, inu vſe shpote tož. mn. taiſtimu ſturili k špotu storiti dov. osramotiti: ſo bilij K'Christuſu eniga vodenizhniga na eno Sabbato perpelali, de bi njega mogli obtoshit, inu K'shpotu sturiti nedol. ǀ skuſi eno nepametno shivino je hotel k' shpotu ſturiti nedol. te sanikarne, inu nehualeshne karshenike ǀ skushnave je bil ſtonovitu premogal, inu hudizha h' shpotu ſturil del. ed. m ǀ nej rezhi, de bi nas ble k' shpotu ſturila del. ed. ž, kakor kadar my vidimo de drugi Bogu lepu shlushio, my pak greshnu shivimo ǀ de bi skuſi zupernio, inu hudizhave kunshti njega h' shpotu ſturili del. mn. m špot delanje s norčevanje, zasmehovanje: shentovajne, inu shpotdellaine im. ed. tiga S. Imena boshiga je ta ner teshei greh ǀ s'shpotdellajnom or. ed., inu reshalejnom špot (se) delati nedov. norčevati se, zasmehovati: Cham ſe shpot della 3. ed. zhes ſvojga ozheta noeſſa ǀ Mosha nezh neshtima, Ozheta, inu Mater shpod della 3. ed. ǀ vy pak s'njega S. Imena ſe shpot delate 2. mn. ǀ Sakaj s'drugih ſe shpot dellate 2. mn. ǀ s'mojh beſsed ſe shpot delajo 3. mn. ǀ Se nekateri shtarishij toshio zhes suoje otroke … de ſe s'nijh shpòt delaio 3. mn. ǀ herbet kasheio, sanizhujeio, inu ſe shpodelaio 3. mn. ǀ yh shpotdellaio 3. mn., inu ſanizhuieio ǀ nikar yh neshpotdellajte +vel. 2. mn. ǀ shpot ſe je delal del. ed. m s'Cerkvi ǀ ſe je poſmehval, inu shpott delal del. ed. m ǀ s'shenskih pershon nekadaj shpot ſo dellali del. mn. m, kadar ſo nerodovitne bile ← srvnem. spot ‛zasmeh, posmeh’; navedeni pomeni niso vedno ločljivi, ker sta v miselnem svetu 17. stoletja pomena ‛sramota’ in ‛posmeh, porog’ vzročno neločljivo povezana pojma.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

štih -a m vbod s šivanko, šiv: je bila slepa ratala, de shtiha rod. ed. nej vidla ǀ en shtih tož. ed. sabſtoin bi nesturili eni vbogi ſirotizi ǀ de sa vſakaterim shtiham or. ed. en glashik vina bi popili ǀ ſta vezh shulinu vbugaime dala, kakor pak predala, kulikajn shtihu rod. mn. ſta ſturila, tulikajn krat na Boga ſta ſpolnila v štihu pustiti dov. pustiti nedokončano: kakor je shlishala 11. biti na uri je uſe v' shtihi puſtila del. ed. ž, inu damu tekla v štihu zapustiti dov. pustiti nedokončano: Leta kadar je vidil de meſtu je gorelu vſe kar je imel je bil v' shtihi sapuſtil del. ed. m ← srvnem. stich ‛vbod’; zvezi v štihu pustiti in v štihu zapustiti sta kalka po nem. im Stiche lassen ‛pustiti nedokončano, opustiti’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

štrik -a m vrv: Rabel ga obejſſi, ali shterk im. ed. ſe uterga ǀ de bi njemu shterk tož. ed. odresal, na katerem viſſi ǀ per Altarju ſo bily njemu en ſkterk tož. ed. na vrat vergli ǀ po shtriki mest. ed. pleſsat, inu nepadit ǀ sedaj s'eno nogo, sedaj s'eno roko na shtriku mest. ed. viſsil ǀ puſti nej shtriki im. mn. te lubesni Boshje tebe h' Chriſtusa perveshejo ǀ de bi in naſs reshil od shtrikou rod. mn. te vezhne ſmerti ǀ jadra reſtarga, drevu polomi, shtrike tož. mn. poterga, zholn ſamterkje mejzhe ǀ kadar bi prishal v'letu mestu en kaukler, inu bi na plazu po shtrikah mest. mn. pleſal ǀ ga ie bil ſapovedal s' shtriki or. mn. kakor eniga tatu ſveſat ǀ ga sazhneio s' shtriky or. mn., inu ketinami kakor tiga ner hujshiga rasbojnika veſſat ǀ s' mozhnimi shtrikami or. mn., inu ketnami ǀ s'shtrikami or. mn., inu ketnamy ſo ga bily ſveſali ǀ ga ſazhnejo ueſat s'shtrik or. mn., inu ketenamy ← srvnem. stric ‛vrv’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

šubla -e ž lopata (?): ſhuſhter ima dol djati ſvojo shublo tož. ed. (II, 312) V sloven. narečjih in v starejšem jeziku je beseda šubla znana le v pomenu ‛lopata’, ki pa ni ravno čevljarsko orodje. Izvor je v srvnem. schūvel ‛lopata’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Tamar -e in nepreg. ž osebno lastno ime Tamara: Thamar im. ed. en dan shlejzhe ſvoj trorarski gvant ǀ zhes try meſize sazhne Thamar im. ed. shroka prihajat ǀ proſſi de bi knjemu prishla kuhat njega popoli ſeſtra Thamar im. ed. ǀ Iuda je imel vekshi greh Kakor Tamar im. ed. ǀ Kadar tu shlishi Tahmar im. ed. Rihtnim hlapzom da en persten, inu eno palzo ǀ s'beſſedami Davidave Hzhere Thamar rod. ed. ǀ Amnon ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri Thamar daj. ed. divishtvu vſel ǀ Ie vidil Aman to lepo Thamar tož. ed. ǀ Iuda, Kateri mozhnu ſe je bil reſerdel zhes to Vduvo Tamar tož. ed. ǀ ſapovej rihtnim hlapzom garmado perpravit, Thamaro tož. ed. vlovit, inu shivo ſeshgati ǀ Amana s' ſvojo ſeſtro Thamar or. ed. 1. Tamára, lat. V Thamar, Judova snaha in Erova žena (SP 1 Mz 38,6) 2. Tamára, lat. V Thamar, Davidova hči in Absolomova sestra (SP 2 Sam 13,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

tatali tiga myru Nebeshkiga nej ſo bily doſegli tatali, ampak vſij v' puszhavi ſo bily konz vſeli (II, 496) Možno je domnevati, da je mišljeno jim je ratalo doseči, pri čemer bi zapis vseboval tiskarsko napako tatali namesto ratali in napake pri morebitni preformulaciji v rokopisu.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Tavlerus -a m osebno lastno ime Tauler: Pishe ta Vuzheni Theologus Taulerus im. ed. (IV, 396) ǀ per ſmerti tiga tudi Taulerus im. ed. ſe je neshal (IV, 396) ǀ po ſmerti ſe je bil prikasal Tauleruſu daj. ed. (IV, 396 s.) Johannes Tauler (pribl. 1300–61), nem. mistik in pridigar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

tavžent -ov in nepreg. štev. tisoč: Tvoje garlu je, kakor Davidau Turn, s'brambani ſijdan, na katerim taushent im. mn. szhiton viſsij ǀ vſy veliku taushentou rod. mn. ſo shpendali s' enu koſſilu, ali vezherjo ǀ tulikajn million taushentou rod. mn. ludy je pogublenih ǀ njega bratje Duhounij ſo bilij od njega pregnali petnajst taushent rod. mn. hudizhu ǀ v'Tempelni pak je bilu veliku tauſhent rod. mn. Iudou ǀ Kir je bilu zhes ſtutauſhent +rod. mn. Dush ǀ Dokler v'ſamem Ieruſalemi nikateru ſtatauſhent +rod. mn. ludij je bilu ǀ duataushent +rod. dv. rib ǀ dueisetaushent +rod. mn. pershon naſitil ǀ Krajl Xerxes dvanajſt ſtutaushent +rod. mn. Sholneriu vſak dan je sphishal ǀ Kir je bilu zhes ſtutauſhent +rod. mn. Dush ǀ venem boiu taushent tož. mn. Phjlisterju s'eno oſlovo zhelustio je bil pobil ǀ v' taushent mest. mn. letah bi nemogal dopovedat ǀ v'mej tulikain taushent or. mn. je bila isvolena ǀ v'ſamem Ieruſalemi nikateru ſtatauſhent +rod. mn. ludij je bilu ← nem. tausend ‛tisoč’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Temestius m osebno lastno ime Temistij: je djal Temestius im. ed. (I/1, 104) Temístij, gr. Θεμίστιος (pribl. 317–388 pr. Kr.), filozof in govornik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

temnica -e ž 1. temnica, tj. temna ječa: v' taiſti ſmerdezhi kehi, inu veſſelo ſvetlobo v' taiſtih temnizah mest. mn. je vshival nash S. Pomozhnik 2. predpekel, limb: taiſta dusha do vekoma bo v' temnizi mest. ed. shalovala po oblizhu boſhijm ǀ v' Temnizi mest. ed. ſaperti tebe proſſio, de bi rekla: Ia ǀ Temnize im. mn. pravio nej vmerje, de is lete shaloſti bo odreshil Patriarche, preroke, inu verne dushe ǀ dushe teh pravizhneh katere is temniz rod. mn. ſo bile reishene ǀ Sim hodil v' temmi pruti tem paklenskem temnizam daj. mn. ǀ Gospud Bug ga prezei nevershe v' te paklenske temnize tož. mn. ǀ na kateru vshe veliku leit zhakajo te pravizhne dushe v' temnizah mest. mn. ǀ Se ſo tudi veſselili tij s ozhaki Kateri v'temnizah mest. mn. ſe ſo nashli Kadar ſo shlishali de Maria Diviza je rojena ǀ pres vſiga konza v'temnizoh mest. mn. v'Nebu zhes vaſſ ſe toshio Prim. pri Kastelec-Vorencu temniza ‛carcer’ in ‛limbus’, pri Pohlinu temniza ‛puerorum limbus’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Teodolinda ž osebno lastno ime Tevdelinda: Ta tryetia je bila Theodolinda im. ed., katera ſvojga Krajla Agilulfa, inu vſe Longobardarje h'pravi veri je bila perpravila (V, 66) Tevdelínda (570/575–627), žena langobardskega kralja Avtarija in kasneje Agilulfa, po rodu Frankinja in torej že kristjanka

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ter vez. in, ter: mishi, inu podgane, inu karte je lovil, ter ſam je miſhinze dellal ǀ ſo k'nogam sa nimy shli, ter zhast, inu hualo toistom ſo pely ǀ Poshle grille zhes Masovio, ter cello taisto deſhelo ſo bile konzhale ǀ sagarmi, sabliska, inu v'vniega treshi, ter perprizhi pepel rata ǀ Bo vni Gospud, vna Gospa, kadar eden mimu nyh grè, tèr ſe ym neodkrije, ali neperpogne ǀ je dolgu zhaſſa pridigval venem Perſianskim Meſti, terje lepu vuzhil taiſti folk ǀ Krajl puſtj iskat taiſtu sheliszhe, terna rano deneio, inu Ptolomæuſa osdravio ǀ Tersa nyh lon ym nebosh dall temuzh enu malu mane sa nijh shpisho ǀ Kadar tu shlishi Tahmar Rihtnim hlapzom da en persten, inu eno palzo teryh proſsi de bi taiste Rihtariu neſli ǀ sheme, inu norzhie ſte v' andoht obernili … greh v' pokuro, rer vſakatiri v' ſvojm ſerzi misli, ter s' Patriarham Jacobam, pravi

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Timpius m osebno lastno ime Timpij: Tympius pravi de venem ozheſsu stu, inu duanajst bolesni more biti (I/1, 184) ǀ Tympius im. ed. je sapiſsanu puſtil (III, 65) Na robu drugega zapisa je referenca: Tymp. in mëſ Theol. de Conjug.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

tja prisl. tja: ſim ter kje ſe prehaja, inu paſſe ǀ fliſſnu je poberala po nyvi tu klaſovie ſem, ter kje reſtroſſenu ǀ Sem, ter kje lejtajo, inu Boshjo volo tem drugem Angelom osnanujejo ǀ ſim ter ke zholn obrazha ǀ valovi ga ſam ter kei noſſio Zapisi kažejo na izgovarjavo kje, kar je po preglasu kratkega a za palatalom in po jotaciji velara nastalo iz tjȁ; → sem.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

tod prisl. od tod vez. zato, zatorej: Kadar Actæon je vidil de v'to shivinsko podobo ſe je ſramuval v'mej ludij priti, od tot v'borshtah je prebival ǀ ta druga shivina nijh nej hotla sa bulshi Kakor ſo oni ſami sposnati, od tot tudi jem nej hotla vezh pokorna biti ǀ satorai pravio Bug naſs n'hozhe v'Nebu, od tot nemiſlio vezh na naſhe isvelizhejne ǀ Od tot Poëti, de bi dali ſposnati to nepremagano muzh tiga ſerzhniga Alcida, ſo njega malali s' Leuvio kosho ǀ nej bilu seleniga sgledat v' desheli, od tot velika lakota je bila uſtala ǀ Od tod vſamem perloshnoſt govorit od lete velike miloſti boshie, de nas je poklizal v' vinograd Svete katolish karshanske Zirkvi, de bi skuſi ſveta della ta nebeski vezhni lon ſi sashlushili Kalk po nem. daher ‛od tod’ in ‛zato, zatorej’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

tolažiti -im nedov. tolažiti, miriti: matti pertezhe, otroka talashi 3. ed., ali otrok she ble je shrajal (II, 348) ǀ Praviza Boshia, taku rekozh, je bila perſilena shtrajfat ta greshni ſveit; Miloſt Boshia pak je leto talashila del. ed. ž inu ſturila, de shtrajfinge je odnashala (V, 555) Sodeč po zapisih pri → potolažiti in → utolažiti, korenski a kaže na prednaglasno akanje.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Tomaž -a m osebno lastno ime Tomaž: Thomash im. ed. terd kakor diament nej hotel verjeti ǀ S. Thomash im. ed. Aquinates sposna ǀ Letu je vednu premishloval, inu ſposnal ta Imeniti, inu Bogaboyezhi Thomash im. ed. Morus, Ta veliki Engelenderski Canzler ǀ kakor Thomash im. ed. de Kempis pravi ǀ Thomash im. ed. Cantipratænſis pishe ǀ Od katere pravi Thomash im. ed. Boxius ǀ Kir ſamerka Thomash im. ed. Anglus ǀ kakor je bil S. Thomash im. ed. de Florentia ǀ Reſnizhnu tedai je dial od takorshneh Card. Thomash im. ed. Georgius ǀ kakor vuzhi ta Angelski Dohtar s. Thomas im. ed. ǀ s'kusi muzh tiga S. Imena ſo vodo v'uinu preobrnili Thomas im. ed. Ordna S. Romualda ǀ S. Thomas im. ed. de Villanova pravi ǀ Thomas im. ed. ſtapletonus, zhegar beſſede ſò lete ǀ kakor pravi. S. Thomaſs im. ed. Aquinates ǀ Kateru je samerKal S. Tomas im. ed. ǀ Tomash im. ed. de Kempis ozhitnu nam iskashe ǀ kakor ſe bere od … S. Thomasha rod. ed. Cantuarienskiga ǀ NA DAN S. THOMASHA rod. ed. APOSTELNA ǀ beſsede S. Thomaſa rod. ed. à Villa Nova ǀ berem od Thomaſha rod. ed. De Kempis ǀ kakor Margarita Hzhij Tomaſha rod. ed. Mora Engelenderskiga kraila kancelaria ǀ Ter ſe oberne k' Thomashu daj. ed. ǀ Thomaſhu daj. ed. de kempis je taku G: Bug govuril ǀ poshlushaj S. Thomasha tož. ed. ǀ Te reſnize en exempel imamo na S. Thomashu mest. ed. Apoſtelnu ǀ Glihi vishi Chriſtus Naſh Odreshenik je ſturil s' Diamantam Thomasham or. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam, Dominicarny s' Thomasam or. ed. De Aquino ǀ satorai sposnam s'Thomasham or. ed. de kempis 1. Sv. Tomáž, lat. V Thomas, apostol (SP Mt 10,3) 2. Sv. Tomáž Akvínski (1225–74), dominikanec, cerkveni učitelj 3. Sv. Tomáž More (1477–1535), državnik in mučenec, razglašen za svetnika 1935 4. Tomáž Kempčán, srlat. Thomas a Kempis s pravim imenom Thomas Hemerken (1379–1471), avguštinec, mistični pisec, poimenovan po rojstnem mestu Kempen v Porenju, avtor dela Hoja za Kristusom 5. Tomáž Kantimprát, srlat. Thomasus Cantimpratensis (1201–72), poimenovan po brabantski opatiji Cantimpré, teolog, pisec, pridigar 6. V dostopni literaturi ni zaslediti Tomaža s priimkom Boxius. 7. Tomáž iz Jorza, imenovan Anglus (umrl 1310), dominikanec ali Tomáž Valižánski (umrl 1360), ki ima enak vzdevek 8. Sv. Tomáž Bellacci Florentínski (1370–1449), kapucin 9. sv. Tomáž Georgín 10. Tomáž, nem. plemič, učenec sv. Romualda 11. Sv. Tomáž iz Villanove (1488–1555), znameniti pridigar, škof 12. Tomáž Stapleton, agl. Thomas Stapleton (1535–98), oporečnik anglikanstvu 13. Sv. Tomáž Becket (1118–70), nadškof v Canterburyju, → Kantuarijenski; → To., → Tom.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Trankvilinus -a m osebno lastno ime Trankvilin: nyh ozha Tranquillinus im. ed. yh je shal obyskati ǀ brata, Marcus, inu Marcellianus Synoua tiga bogatiga Tranquillina rod. ed. (III, 104) Trankvilín, oče sv. Marka in sv. Marcelijana

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

trg -a m trg, tj. naselje, večje od vasi in manjše od mesta: vſakatera hisha ima ſvojga Gospodarja, vſakateri terh im. ed. ima ſvojga Rihtaria, vſakateru meſtu ſvojga Capitana ǀ je bil en velik ogin vun pershil inu vſhe polovizo terga rod. ed. poshgal ǀ je bil sapovedal Jogrom, de bi imeli pojti ven terh tož. ed. ǀ ſta shla is Jerusalema v' ta terh tož. ed. Emaus ǀ ſta shla v' Terg tož. ed. Emaus ǀ v' tej desheli Noricenski venem tergi mest. ed. je bil en velik ogin vun pershil ǀ je tulikajn tergau rod. mn., inu meſt obrupal

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

trideseti -ih in nepreg. štev. trideset: V' tem lejti 1583. Trydeſeti im. mn. Bolnikou veni hishi mozhuu bolni ſò leshali ǀ Ti Adam ozha tih zhloveku ſturi rajtingo od devetſtu, inu trideſseti rod. mn. lejt ǀ trydeſſeti tož. mn. mertvih ſi oshivil ǀ ſtu inu drydeſſeti tož. mn. riht je na miſi vidil ǀ Turk ima pod ſvojo oblaſtio try Ceſſarſtua, inu zhes trydeſſeti tož. mn. Krajlevſtvy ǀ trij, inu trijdeſseti tož. mn. lejt sueſtumu je imela strezhi ǀ pret trydesetmy or. mn. lejti ſim bila ſnoſſila

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

trobenta -e ž trobenta: s' to trobento or. ed. Gedaon je bil premagal tu greshnu meſtu Jericho ǀ Ieſt ſim duei trobenti tož. dv. poshlushal ǀ kaj ſo lete s'ene trobente im. mn. ǀ Po glaſsu tyh trobent rod. mn. ſo Iſraeliterij ſe vojſkovali ǀ Kadar je shlishala goſli, trobente tož. mn., zitre, inu lepo muſiko ǀ ſo tekli njemu na pruti s' goſsli, bobni, inu trobentami or. mn. ǀ Hieroſolomitery pak ſo takorshnem napruti shli s' gosly, cittramy, bobnamy, inu trobentamy or. mn. ǀ ſo shlij, inu s'trobentami or. mn., goslij, zitramij, inu bobni, ſo njega zhast glaſsili ← it. trombetta ‛trobenta’ s premetom nosnika in naslonitvijo na trobiti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Trodeardus m osebno lastno ime Trodeard: pishe Trodeardus im. ed. de v' tem Krajlevim meſti Paris je bila ena ſilnu ſtrupena kuga, katera cilu koſti v' zhloveku je szerala (IV, 200) Na robu je referenca Trodear. in Croni. Galliae.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

trogloditar -ja m troglodit: Iest bi nihdar ne bil veroual, de na ſvejtu bi ſe mogli najditi taku norij ludje, kateri bi taku mozhnu lubili te, garde negnuſne kazhe, de taiste sa to nar ſlahtnishi shpisho bi shtimali, inu v'njeh truplu bi taiste pokoppali, inu vener najdem piſsanu de letu Trogloditery im. mn. ſo ſturily (I/1, 141) Troglodíti, gr. τρωγλοδύται, dobesedno ‛jamski ljudje’, so po Herodotu in drugih antičnih piscih divja, v votlinah živeča ljudstva ob Rdečem morju, v južnem Egiptu, v Etiopiji, ob arab. in perz. obali.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Troja -e ž zemljepisno lastno ime 1. Troja: grosnu ſe je godilu ludem kadar Troja im. ed. je gorela ǀ AEneas kadar je vidil, de tu meſtu Troja im. ed. je zhes, inu zhes gorelu ǀ Zhe krajl Paris hozhe ſa ſuojo sheno to shlahtno Eleno imeti, more poprei Troio tož. ed. poshgati 2. Troyes (?): Attila krajl s'ſvojo vojsko ulezhe pod tu Meſtu Trojo tož. ed. 1. Trója, gr. Τροία (in Ἴλιον), mesto na severu maloazijske sredozemske obale, katerega obleganje in uničenje opisuje Homerjev ep Iliada. 2. Verjetno je mišljeno frc. mesto Troyes.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ubog -a prid. ubog, reven: Pride k'tebi uni vbogi im. ed. m dol. delauz ǀ ena vboga im. ed. ž Vduva ga je proſsila ǀ Meni ſe ſmila taista uboga im. ed. ž Mati ǀ obeniga ſe neshonai, ni vboſiga rod. ed. m, ni bogatiga ǀ kadar bi en mogozhen krajl, ali Ceſar sa suojo Nevesto isvolil eno dekilzo niskiga, inu vbogiga rod. ed. m ſtanu ǀ ne ſpumnite na isvelizheine vashe vboge rod. ed. ž dushe ǀ je bil neuſmilen prutu timu vbogimu daj. ed. m Lazaruſu ǀ ona shenka to semlo eni vbogi daj. ed. ž zerkvi ǀ sa volo taiſtih rezhy, katere ſe bodo godile tej ubogi daj. ed. ž dushi ob taiſti posledni uri ǀ Gdu bi mogal vervat, de prevelika obilnoſt zhloveka ubogiga tož. ed. m ži. ſturj ǀ proſſi, inu moli sa mene vbogia tož. ed. m ži. greshnika ǀ je proſsila sa suojo vbogo tož. ed. ž slahto ǀ de bi ſe zhes nje ubogo tož. ed. ž, inu potrebno shlahto vſmilil ǀ to ubogo tož. ed. ž dusho po ſili poshreiti hozheo ǀ ozha Nebeshki je bil oshenil suojga Ediniga ſijnu s'to vbogo or. ed. ž, inu nisko Navesto zhloveske nature ǀ Se meni ſmilio ty vbogi im. mn. m ludje ǀ ti ubogi im. mn. m ſtarishi sò perſileni ſa tiga urshoha volo perpuſtit ǀ ty vboſi im. mn. m ludje, ſo milu klagovali, inu zagovali ǀ nej ſo bogate, ampak uboge im. mn. ž ǀ Kateru skuſio te vboge im. mn. ž, inu sapushene vuduve ǀ en odertnik teh vboſih rod. mn. ſirotiz ǀ on je hotel vſeti blagu teh vbosih rod. mn. vudoviz, inu ſirotiz ǀ je vidil ohernike, odertnike teh vboſyh rod. mn. ludy ǀ teh vbosyh rod. mn. ludy pravizo nej ſo hoteli poshlushat ǀ Kar imajo je put, in Kry teh vbogih rod. mn. ſirotiz ǀ pijesh Krij teh vbogijh rod. mn. ſirotiz ǀ vus zhaſs kateri ima oberne k'shkodi nashih vbogoh rod. mn. dush ǀ lete restala tem vboſem daj. mn. Jetnikom ǀ zhe sa Boshio volo vbosim daj. mn. petlerjom yh daste ǀ pomagaite tedaj taiſtem vbogem daj. mn. dusham vun is viz ǀ velike almoshne je poshilal vbogim daj. mn. Duhounim ǀ tem ubogem daj. mn. dusham pomaga is viz ǀ bo sa te vboge tož. mn. m greshnike proſsila ǀ ſe zhes taistu usdigne ta neuſmilena lakota, inu hozhe uboge tož. mn. m, inu bogate sadavit ǀ te vboge tož. mn. ž vduve, inu ſirote je darl presež.> de bi ta prelepa Ariadna v' mej vſimy, tiga ner vbogiga tož. ed. m ži. sa Shenina isvolila ubogi m ubožec, siromak: ta vbogi im. ed. bo rekal, jeſt nepremorim almoshno dati ǀ bo en ſam glaſh frishne vuode enimu ubogimu daj. ed. shejnimu dal ǀ timu vboſimu daj. ed. drofftine je bil odpovedal ǀ en bogat Mosh je temu vbogimu daj. ed. eno ouzo vſel ǀ Kadar vidish tiga vboſiga tož. ed. ǀ Ty vbogi im. mn. tudi nemorio ſe sgovorit, aku Bogu neshlushio ǀ taku tij vboſi im. mn., kakor tij bogati, taku tij vuzheni kakor tij preprosti ſo mogli ſe obilnu oskarbèti ǀ samerkajte vy bogati, inu vbosi im. mn. ǀ enij na ſvetu ſo vboſy im. mn., drugi bogati ǀ dolge teh vboſih rod. mn. je naſe vſela ǀ Polnuzh pomeni ta reuni ſtan teh vbogih rod. mn. ǀ s'vbogih rod. mn. v'duhu, bogati s'shazhmy Nebeſhkimy imamo postati ǀ ony pak uſe ſo tem vboſim daj. mn. reſtalali ǀ kar ſe tem vboſem daj. mn. dà, v' Nebeſſih skrajnenu ſe najde ǀ radi tem uboſym daj. mn. almosno podelite ǀ aku bodò tem vbosym daj. mn. almoshno dali ǀ Daite almoshno vy bogati tem uboſim daj. mn. ǀ skuſi mirakel je bil celle spet ſturil, inu tem vboſym daj. mn. resdelil ǀ Gospojska bi pravizo tardila taku tem bogatem, kakor tem vbosim daj. mn. ǀ miloſt pruti tem vbſem daj. mn. ǀ je ſapovedal laſtnu blagu predati, inu v'boſem daj. mn. dati ǀ Kadar Bug bi tebi bil sapovedal vſe tuoje blagu v'ubosim daj. mn. dati ǀ je terbej de tem vbogim daj. mn. almoshno dash ǀ je bil vſmilen pruti tem vbogem daj. mn. ǀ de glih edn veliku almoſsne da vbogijm daj. mn. ǀ tem bogatem prepovej ohernio, tem vbogom daj. mn. pak lenobo ǀ ſmeram nepuſtj vboge tož. mn., inu bogate ǀ ble shelish s'krajly, inu Firshti ſpati, inu pozhivat, kakor pak s'temy ubogimy or. mn. → bog2

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ululate cit. zemljepisno lastno ime vpijte, jokajte: taistu mejstu imenuje Oſeas: Vlulate vel. 2. mn. in Bethaven (I/1, 224) Citatna oblika lat. glagola ululāre ‛vpiti, tuliti’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ura -e ž ura, tj. 1. časovna enota: ta menih 300. lejt je poshlushal to tizhizo, ter njemu ſe je ſdela ena ſama ura im. ed. ǀ en firtilz ure rod. ed. n'hozhesh obernjt, de bi Boshijo gnado vudubil ǀ Masha terpi polli urre rod. ed. ǀ ene muhe, ali komarja nemorite en fertilz vre rod. ed. na vashom obrasu terpèti ǀ Tiza danas po luffti lejta, zhes eno uro tož. ed. Jagar jo vſtreli ǀ cello urro tož. ed. ſe nei ganil is meiſta ǀ meni k'troshtu nemorite, inu n'hozhete eno ſamo vro tož. ed. s'mano zhuti ǀ koku letu more biti, de veni uri mest. ed. ſe je vſe v' tem kloshtri preobernilu ǀ veni urri mest. ed. te ner bogatishi obusha ǀ v eni vri mest. ed. vſy bi pomerli ǀ duej celli urri tož. dv. je v'Nebeſſa gledal ǀ Tvoie leita, inu ure im. mn. ſo pretekle ǀ je bilù ſhteri vre im. mn. Kar je bil vmerl ǀ veliku urr rod. mn. od velike ſlatkusti je bila samaknena ǀ morje 6. ur rod. mn. raſte, 6. ur rod. mn. doli Iamle ǀ Ti kateri bodeſh ure tož. mn., inu ure tož. mn. pred enem zhlovekam gologlauu stal ǀ je viſſil nikar dvej, ali try urre tož. mn., ampak dua cella dny ǀ vij ſi vppate pres greha vrre tož. mn., inu vrre tož. mn. vaſsovati, ſmejati, pleſsati ǀ Shene pak ure tož. mn., inu vre tož. mn. ſe v'shpegu gledaio ǀ v' sheſteh urrah mest. mn. kuga je bila pomorila 70000. pershon ǀ ſtu, in ſeſtdeſset mil je bil ſturil po morij pres zholna, na ſvojm plajshu ſtoyezh v' 6. urah mest. mn. 2. (določen) čas: ura im. ed. pride de ſledni ima na ſvoj dum pojti ǀ kadar ſe je perblishovala njegova sadna ura im. ed. ǀ njegova ſmertna ura im. ed. ſe perblishvie ǀ njega pusledna ura im. ed. ſe je perblishuala ǀ Bo urra im. ed. prishla, de obedua ſe bota kaſſala ǀ vra im. ed. nje poroda ſe perblishuje ǀ nihdar nej ure rod. ed. de bi kaj hudiga ne bilu ǀ neodnashaj do tvoje ſmertne urre rod. ed. ǀ do poſledne vaſhe vre rod. ed. odnashate pokuro ſturiti ǀ kadar je bila h' tej sadni ſmertni uri daj. ed. prishla ǀ S: Thomash Aquinates njega pusledno uro tož. ed. je lete S. beſsede piſsal ǀ kakor ſe njemu godj to pusledno urro tož. ed. ǀ Hozhesh tuojo pusledno vro tož. ed. potroshtan biti ǀ ob vaſhi ſmertnj uri mest. ed. ǀ vſy Judy ob eni gvishni urri mest. ed. ſo imeli konzani biti ǀ ſi ſo beſsedo dale ob eni gvishni vri mest. ed. vKupaj priti 3. priprava za merjenje časa: fliſſik kakor ura im. ed., katera nikuli s'myram neſtoj ǀ kakor je shlishala 11. biti na uri mest. ed. je uſe v' shtihi puſtila, inu damu tekla rekozh ǀ cell dan shlishimo ſgonit, inu ure tož. mn. biti ← srvnem. ūre ← stfrc. (h)ore < lat. hōra ← gr. ὥρα ‛doba, čas, ura’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

v predl. I. z daj. v: ureden ſe je ſturil v' taiſtimu prebivat ǀ ogin te nezhiſtoſti ſe je v'tajſtimu pogoſil ǀ v' vſakaterimu daj. ed. s meſti imaio kupze imeti II. s tož. v: kadar v' nezhistoſt padète ǀ greh nam sepre Nebeſſa, inu naſs v'paku pahne ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel potegne ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije postavish ǀ nedolshno dekelzo v' shpot, inu u' ſramoto perpravio ǀ u'G. Boga vſe nashe, vpajne imamo poſtavit ǀ vſe ſvoje vpajne v'G. Boga poſtavi ǀ is tvojga viſokiga ſtola ſi bil pahnen ua dnu tiga pakla ǀ ſo ga v'lize bilij, inu ſo vajn pluvali III. z mest. v: v' Nebeſſih je oſſem Chorou teh Svetnikou ǀ jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ krajleustvu u'katerim gospodari ta greh ǀ u' drugyh Bukuoh ǀ v tem meſti Cajerus ǀ ena shula ù kitere vſi vuki ſe sapopadeio včasih se absorbira na sledeči ali predhodni u/v-, tako da pisno ni izražen: uſyh vishoh ſe pofliſsa naſs h'ſvoym priatelnom ſturiti ǀ vſem ſta ſi bila podobna, sunej tiga de Chriſtus je bil pravi Bug, inu Franciſcus li zhlovik ǀ de bi Turka samogli od Dunaia od biti, inu Turzhio sapoditi Vezljivost z mest. je kakor pri → na in → pri pogostejša od vezljivosti z daj., ki je mogoča samo v ednini, pa še tu je le navidezna, saj so zaimenske oblike s končnico -u tako kot v hrv. (prim. hrv. pri njèmu) dejansko mestniške.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Vadingus m osebno lastno ime Wading: kakor pishe Waddingus im. ed. (III, 518) ǀ Pishe Luca Vuadingus im. ed. anno Chriſti 1318 (IV, 99) Luke Wading (1588–1657), irski zgodovinar in teolog

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Vajsburg m zemljepisno lastno ime Weißburg: Sa ſrezhne ſo ſe dershali Purgary tiga meſta Waisburg im. ed., kadar Ceſſar Conradus je bil tu meſtu premagal (III, 208) Weißburg je ime mesta na Bavarskem, mesta v Alzaciji in gradu v Hessnu.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Valenc(ij)a -e ž zemljepisno lastno ime Valencia: v' tem meſti Valentia im. ed. ſe je nashla ena greshna, inu nezhiſta shena ǀ v' tem meſti Valentia im. ed. ǀ v' tem lejti 1615. v' shpanski Krajlevuſti v' tej desheli Valenza im. ed. enu cellu lejtu nej bilu desha ǀ v'valentia im./mest. ed. ie bil en takorshen nemaren, hudoben, inu nehualeshen ſiin de Valencia cit. pril. osebno lastno ime iz Valencije: kakor pravi S. Thom: de Valentia Valéncia, špan. Valencia, mesto in pokrajina ob sredozemski španski obali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Valerija1 -e ž osebno lastno ime Valerija: s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Shlahnize s. Valerio tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Valêrija (umrla po 304) je po legendi našla truplo sv. Florijana in ga pokopala; → Valerijana.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Varo m osebno lastno ime Varon: taku pishe Varo im. ed. (V, 125) ǀ Ta Vuzheni Varro im. ed. pravi (III, 199) Márk Teréncij Váron, lat. Marcus Terentius Varro (116–27 pr. Kr.), rimski učenjak in pesnik; → Varones, → Varonus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

varovati -am/-ujem nedov. varovati, paziti: je sapovedal suoijm slushabnikom de vaſs imajo varvat nedol. ǀ zhlovek je ble dolshan resnizo varuat nedol., inu branit, kakor pak ſvoje blagu, inu shaze ǀ en ſam Angel Cherubin bi bil sadoſti uarvat nedol. de bi nemogal v' Paradish priti ǀ nar poprej varva 3. ed. de bi koprive, inu ternie neraslu ǀ Letà vſtekla, inu nepametna shivina ſvoy porod lubi varua 3. ed., brani ǀ varie 3. ed. guant restargat ǀ zhe varuaio 3. mn. nyh dushe s'greham umadeshat ǀ varvaio 3. mn., de rihte negnuſne na miſo neprideio ǀ vari vel. 2. ed. Bug taziga ſijnu imejti ǀ Pozhaſi moj Mashnik, vari vel. 2. ed. de nebosh falil ǀ varime vel. 2. ed.+ Bug kaj takorshniga ſturiti ǀ variga vel. 2. ed.+ de te reve, inu boleſni ga nebodò umorile ǀ varvaj vel. 2. ed. de tega nenuznu nebosh sgubil ǀ varite vel. 2. mn. de ſe nebote slagali ǀ G: Bug naſs bo varval del. ed. m, troshtal, oskerbel, inu is Nebeshkem lonam polonal varovati se varovati se, paziti se: Nej sadosti greha ſe varvat nedol. ǀ v'vſijh vishah pofliſsate ſe varuat nedol., de bi nevmadeſheli guant vashiga teleſsa ǀ druſiga n'hozhe, ampak naſs opominat de biſe imeli dobru uaruat nedol. ǀ ſe varvam 1. ed. kar ie meni mogozhe, de Boshje sapuvidi neprelomim ǀ jest teh rezhij kar nar vezh je meni mogozhe ſe varuam 1. ed. ǀ ti ſe varvash 2. ed. teh shkodlivih shpish ǀ vender tiga ſe neanash, inu nevarvash +2. ed. ǀ inu vener tiga ſe neuaruash +2. ed. ǀ nej sadosti, de zhlovik greha ſe varva 3. ed. ǀ teh velikih grehou ſe varua 3. ed. ǀ aku od taiſtyh zhlovezh dalezh neſtoy, inu ſe pred nymi nevarua +3. ed. ǀ ſe varvamo 1. mn. de G. Boga, inu naſhiga blishniga nereshalimo ǀ ſe varuaio 3. mn. de bi ludje nyh hudobnoſt nepoſnali ǀ ſe varvaio 3. mn. de v'greh edn tiga drugiga neperpravio ǀ ſe varvajo 3. mn. de obenimu shkode ne ſturè ǀ Vari ſe vel. 2. ed. verna dusha de obilnost Miloſti Boshje nebò urshoh, de ti ſe bosh preusela ǀ variſe vel. 2. ed. tiga greha, od katiriga ſe je taku teshku reshit ǀ varishe vel. 2. ed. de nebosh spet greshil ǀ varimo ſe vel. 1. mn. tedaj milost Boshjo resdraſhit ǀ Varimoſe vel. 1. mn. tedaj greshne beſſede govorit ǀ varite ſe vel. 2. mn. tiga ſerda Boshiga ǀ Boga lubite, greha ſe varite vel. 2. mn., brumnu, inu pravizhnu shivite ǀ variteſe vel. 2. mn. greshnu shivèti ǀ varvaiteſe vel. 2. mn. de ne bote hudu vaſhimu blishnimu sturili ǀ vſyh pérloshnosti, katere bi bile mogle njega v'greh perpravit ſe je varval del. ed. m ǀ perloshoſti tiga greha ſe nej varvala del. ed. ž ǀ ſe je pred moshkimi pershoni skrivala, inu od nyh uarvala del. ed. ž ǀ de bi greha ſe varvali del. mn. m ǀ Paulus vaſs je opominal de bi ſe varuali del. mn. m Tvorjeno iz slovan. *va̋ra ← stvnem. giwāra ‛varnost’ ali wāra ‛zaščita’. Zapis varie in večina zapisov velelniških oblik izkazujejo po moderni vokalni redukciji nastale oblike iz váruje oz. váruj, várujmo, várujte.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.