A 1. V slovenskem fonemu a (a) se ohranja pslovan. *a (iz ide. *ā ali *ō ali *aH, *oH pred soglasnikom ali v izglasju ali iz star. pslovan. dolgega ē za pslovan. *č, *š ali *ž), npr. máti, čȁs. (b) Lahko je nastal iz dolgega polglasnika ə̄, ki se je v sloven. končnih zlogih razvil pod cirkumflektirano, v nekončnih pa pod novoakutiranim naglasom iz pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. vȃs, dánka, pásji. (c) V sklopih ra, la se je lahko razvil iz pslovan. *o v predsamoglasniških sklopih or, ol, npr. kráva, mlȃd. 2. V starejših ljudskih izposojenkah je nadomestil tujejezični (stvnem., srvnem. ali romanski) dolgi ā, npr. pȃpež, ki je narečno nastal tudi iz srvnem. ei, npr. ábota; v mlajših tudi kratki a, npr. papȋr, paradíž. Nadomestil je tudi srvnem. ä, æ, ou in še nekatere druge tuje glasove. 3. V imitativnih besedah velja a za najlažje izgovorljivi samoglasnik. Pojavlja se zlasti v besedah, ki se jih otroci najprej naučijo, npr. máma, áta.
a1 vez.
a2 člen.
ā3 medm.,
a- predpona v tujih sestavljenkah, pred samoglasniki an-
abecẹ̑da -e ž
ȁbnormȃlen -lna prid.
abọ̑rtus -a m
ábota -e ž
absolȗten -tna prid.
absolvȋrati -am dov. in nedov.
absorbȋrati -am nedov. in dov.
abstinȋrati -am nedov. in dov.
abstrȃkten -tna prid.
absȗrd -a m
ȃdamovo jȃbolko -ega -a s
adaptȋrati -am nedov.
adekvȃten -tna prid.
adȋjo medm.
ȃdjektiv -a m
administrácija -e ž
admirȃl -a m
adrenalȋn -a m
adȗt -a m
advȅnt -énta m
advȇrb -a m
advokȃt -a m
aerodinámika -e ž
aerodrọ̑m -a m
aeroplȃn -a m
afẹ̑kt -a m
afinitẹ̑ta -e ž
afirmȋrati -am dov. in nedov.
áfna -e ž
aforīzem -zma m
afrodizȋjak -a m
ȃfta -e ž
agȃva -e ž
agȋlen -lna prid.
agonȋja -e ž
agrȃren -rna prid.
agregȃt -a m
agresȋja -e ž
agronọ̑m -a m
ahȃt -a m
ajȃ člen.,
ȃjd -a m
ȃjdared -a m
ȃjdi medm.
ȃjmoht -a m
ȃjvar -ja m
akácija -e ž
akademȋja -e ž
akcȅnt -énta m
ákcija -e ž
ȁko vez.
akrobȃt -a m
akrọ̑pola -e ž
aksiọ̑m -a m
ȃkt2 -a m
áktovka -e ž
aktuȃlen -lna prid.
akumulȃtor -ja m
akupresȗra -e ž
akupunktȗra -e ž
akȗt -a m
akȗten -tna prid.
ȃkuzativ -a m
akvadȗkt -a m
akvalȗnga -e ž
akvamarȋn -a m
akvarẹ̑l -a m
akvárij -a m
akvizícija -e ž
alabāster -tra m
albȋn -a m
ȃlbum -a m
alegorȋja -e ž
alelȗja -e ž ‛obredni enobesedni velikonočni spev’ in medm.
alergȋja -e ž
ȃlfa -e ž
alfabẹ̑t -a m
ȃlga -e ž
algẹ̑bra -e ž
algorítem -tma m
ȁli vez. lat.‛aut, vel, sive, seu’, člen. ‛a’ in prisl. lat.‛valde’
aligȃtor -ja m
aliménti -ov m mn.
alkȃlen -lna prid.
alkimȋja -e ž
alkohọ̑l -a m
almanāh -a m
ȁlo medm.
alọ̑ja -e ž
ȃlpski -a prid.
amatȇr -ja m
amazọ̑nka -e ž
ambasȃda -e ž
ambícija -e ž
ambiȅnt -énta m
ambrọ́zija -e ž
ambulȃnta -e ž
āmen člen.,
ametȋst -a m
amfiteáter -tra m
āmfora -e ž
amnestȋja -e ž
amnezȋja -e ž
amortizȋrati -am nedov. in dov.
ȁmpak vez.
ampȇr -a m
amputȋrati -am dov. in nedov.
amulẹ̑t -a m
anahronīzem -zma m
analfabẹ̑t -a m
analȋza -e ž
analogȋja -e ž
ȃnanas -a m
anarhȋja -e ž
anatomȋja -e ž
anekdọ̑ta -e ž
anektȋrati -am dov. in nedov.
anestezȋja -e ž
angažȋrati -am dov. in nedov.
angȋna -e ž
angọ̑ra neskl. prid.
animȋrati -am dov. in nedov.
anọ̑da -e ž
anonȋmen -mna prid.
ȃnorak -a m
ansámbel -bla m
antagonīzem -zma m
antibiọ́tik -a m
antȋka -e ž
antilọ̑pa -e ž
antologȋja -e ž
anuitẹ̑ta -e ž
anulȋrati -am dov. in nedov.
aọ̑rta -e ž
aparȃt -a m
apartmȃ -ja m
apatȋja -e ž
apẹ̑l -a m
aperitȋv -a m
apetȋt -a m
aplȃvz -a m
ápno -a s
apọ̑stol -a m
apostrọ̑f -a m
apotẹ̑ka -e ž
ȃr1 -a m
arabẹ̑ska -e ž
ȃrak -a m
aranžȋrati -am nedov. in dov.
arbíter -tra m
arcnȋja -e ž
arẹ̑na -e ž
arȅst -a m
arháičen -čna prid.
arheologȋja -e ž
arhipelȃg -a m
arhitẹ̑kt -a m
arhȋv -a m
árija -e ž
arijȃnec -nca m
árijec -jca m
aristokracȋja -e ž
aritmẹ́tika -e ž
aritmȋja -e ž
arkȃda -e ž
arogȃnca -e ž
arọ̑ma -e ž
artičọ̑ka -e ž
artíkel -kla m
artikulȋrati -am nedov.
arzẹ̑n -a m
arzenȃl -a m
ȃs1 -a m
asfȃlt -a m
asimilȋrati -am dov. in nedov.
asistȋrati -am nedov.
asociácija -e ž
asparȃgus -a m
aspẹ̑kt -a m
aspȋk -a m
ȃstra -e ž
astronȃvt -a m
áta -a in -e m
atavīzem -zma m
ateȋst -a m
atentȃt -a m
atẹ̑st -a m
ātlas1 -a m
atlẹ̑t -a m
atmosfȇra -e ž
atọ̑m -a m
atrákcija -e ž
ȃv medm.,
avȃns -a m
avantgȃrda -e ž
avantȗra -e ž
avdícija -e ž
avdiẹ̑nca -e ž
āvemarȋja -e ž
ávkcija -e ž
avokȃdo -a m
ȃvša -e ž
avtẹ́ntičen -čna prid.
ȃvtobus -a m
avtogrȃm -a m
avtohtọ̑n -a prid.
avtomȃt -a m
avtomobȋl -a m
avtonomȋja -e ž
āvtor -ja m
azbẹ̑st -a m
azȋl -a m
ȃzimut -a m
ažȗren -rna prid.
B 1. V slovenskem fonemu b se ohranja pslovan. *b (iz ide. *b ali *bh), npr. brȁt. 2. V starih germanskih izposojenkah je zamenjal stvnem. ali srvnem. f (pisano tudi v), če je ta nastal iz pgerm. f ali če je tujega izvora, npr. bọ́ter. Nadomestil je tudi srvnem. in nem. w, npr. bȃjar. V romanskih in madžarskih izposojenkah ustreza tujejezičnemu b, npr. bála, betẹ́žen. 3. V imitativnih besedah večkrat služi za posnemanje neartikuliranega govorjenja, npr. bebljáti.
bacȋl -a m
bȃdminton -a m
bagatẹ̑la -e ž
báger -gra in -ja m
báhati se -am se nedov.
bȃjar -ja m
bájati -am nedov.
bȃjs -a m
bȃjta -e ž
bakalȃr -ja m
bakelȋt -a m
baklȃva -e ž
bȃkšiš -a m
baktérija -e ž
balȃda -e ž
balȃnsa -e ž
balȃst -a m
bȃldrijan -a m
balẹ̑t -a m
balístika -e ž
balkọ̑n -a m
balọ̑n -a m
bȃlzam -a m
bȃmbus -a m
bȃn -a m
banȃlen -lna prid.
banȃna -e ž
bankẹ̑t -a m
bankína -e ž
barȃka -e ž
bȃrati -am dov. in nedov.
barbȃr -a m
barbȇra -e ž
barẹ̑tka -e ž
bȃriton -a m
bȃrje -a s
barọ̑k -a m
baromẹ́ter -tra m
bȃrva -e ž
baseball -a m [bẹ̑/j/zbȏl]
bȃsta medm.
bastȃrd -a m
baterȋja -e ž
bȃtik -a m
bȃtina -e ž
bavbāv -a m
báviti se bȃvim se nedov.
bávtara -e ž
báza1 -e ž
bazȃr -ja m
bazílika1 -e ž
bazílika2 -e ž
beat -a m [bȋt]
bebljáti -ȃm nedov.
bẹ́da -e ž
bedák -a m
bedẹ́ti -ím nedov.
bẹ̑g -a m
beletrístika -e ž
bencȋn -a m
benȋgen -gna prid.
beráč -a m
bẹ̑rgla -e ž
bermȗdke -ȗdk ž mn.
bernardȋnec -nca m
bẹ̑rsa -e ž
bȅs bésa in bẹ́sa m,
besẹ̑da -e ž
bȅt betȁ in béta m
betọ̑n -a m
bẹ̑vskati -am nedov.,
bezáti -ȃm nedov.
bezȅg -zgȁ m
bezgȃvka -e ž
bezljáti -ȃm nedov.
bezníca -e ž
bežáti -ím nedov.
bi pogojnik glagola bíti
bi- prvi člen tujih zloženk
bȋatlon -a m
bíbavica -e ž
bíblija -e ž
bibliofȋl -a m
bibliografȋja -e ž
bibliotẹ̑ka -e ž
bicíkel -kla m
bȋčje -a s
bidẹ̑ -ja m
bīdermajer -ja m
bifẹ̑ -ja m
bȋftek -tka m
bíga -e ž
bigamȋja -e ž
bilȃnca -e ž
bilijọ̑n štev.
biografȋja -e ž
biologȋja -e ž
birȉč -íča m
birọ̑ -ja m
birokracȋja -e ž
bȋs medm.,
bisāga -e ž
biskvȋt -a m
bíster -tra prid.
bistrọ̑ -ja m
bíti2 bȋjem nedov.
bitúmen -a in -mna m
bivák -a m
bȋvol -a m
bizȃren -rna prid.
bȋzgec -a m
bȋzon -a m
bižuterȋja -e ž
blagọ̑ -ȃ s
blȃgor -gra m
blagoslovīti -ím dov.
blamȋrati -am dov. in nedov.
blanšȋrati -am dov. in nedov.
bláto -a s
blázen -zna prid.
blazína1 -e ž
blebetáti -ȃm in -ẹ́čem nedov.
blẹ̑d blẹ́da prid.
blȅf bléfa m
blékniti -ȇknem dov.
blȇsav -a prid.
blésti blédem nedov.
bleščáti -ím nedov.
blískati se 3. os. ed. -a se nedov.
blȋtva -e ž
blízu prisl.
bljúvati -am in bljújem nedov.,
blọ̑k -a m
blọ̑kflȃvta -e ž
blokȋrati -am dov. in nedov.
blues -a m [blȗz]
bȍb1 bóba m
bȍb2 bóba m
bọ̑ben -bna m
bọ́ber1 -bra m
bobotáti -ȃm in -ọ́čem nedov.
bọ́disi vez.
bodọ́či -ča prid.
bọ̑g bogȃ m
bọ̑grač -a m
bọ̑gve člen.
bohẹ̑m -a m
bohótiti se -im se nedov.,
bȍj bója m
bọ̑ja -e ž
bọ̑jda člen.
bojkọ̑t -a m
bọ́lha -e ž
bȍlj prisl.
bolščáti -ím nedov.
bọ̑m prih. glagola bíti
bọ̑mba -e ž
bȍr1 bóra m,
bọ̑r2 -a m
bordẹ̑l -a m
borīti se -ím se nedov.
borovníca -e ž
bọ̑rza -e ž
botánika -e ž
bọ́ter -tra m
bọ̑vla -e ž
bọ̑žati -am nedov.,
božjȃst -i ž
bráda -e ž
brámor -ja m
brȃn branȋ ž
brána -e ž
brášno -a s
brȁt bráta m
bráti bérem nedov.
brȃvo medm.
brázda -e ž
brbotáti -ȃm in -ọ́čem nedov.
bŕcati bȓcam dov.
bŕdo -a s
brẹ̑g -a m
bréme bremẹ́na s
brẹ̑nta -e ž
brẹ̄st -a m,
brésti brédem nedov.
brevír -ja m
brez predl. z rod.
brẹ́za -e ž
brézno -a s
bȓglez -a m
brídek1 -dka prid.
brȋga -e ž
brigȃda -e ž
brísati brȋšem nedov.
brȋškola -e ž
bríti brȋjem nedov.
brȋtof -a m
brȋzgati -am nedov.
bȓk -a m
brlẹ́ti -ím nedov.
brlȍg -ọ́ga m
bŕna -e ž
brnẹ́ti -ím nedov.
brodīti brọ́dim nedov.
brodolȍm -óma m
brȏnza -e ž
brọ̑ška -e ž
bȓst -a m
brȗc -a m
brūhati brȗham nedov.
brúmen brūmna prid.
brȗsnica1 -e ž
brutȃlen -lna prid.
brȗto prisl.
bȓv brvȋ ž
bȓz -a prid.
brzojáviti -jȃvim dov.
bržọ̑la -e ž
búba -e ž
būbati1 3. ed. bȗba nedov.
bȗcati -am nedov.
búča -e ž
budžẹ̑t -a m
búhniti bȗhnem dov.
búhtelj -na in -tlja m
buhtẹ́ti -ím nedov.
bújen -jna prid.
bȗjta rẹ́pa -e -e ž
búkev -kve ž
búkselj -na in -slja m
bȗkve -kev ž mn.
bȗldog -a m
búliti -im nedov.
bulvȃr -ja m
bȗmbar -ja m
bȗmerang -a m
bȗnda -e ž
búniti se bȗnim se nedov.
bȗnka -e ž
būnker -ja m
būriti -im nedov.
búrja -e ž
bȗrka1 -e ž
burlẹ̑ska -e ž
butȃn -a m
bútara -e ž
būtati bȗtam nedov.
bútelj -tlja in -na m
butẹ̑ljka -e ž
buzaránt -a m
bȗzdovan -a m
C 1. V slovenskem fonemu c se ohranja pslovan. *c, ki je nastal iz star. *k (glej k) (a) po drugi palatalizaciji, tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *ě (če iz *ai̯ ali oi̯), npr. cẹ́sta ali (b) po tretji palatalizaciji, tj. neposredno za pslovan. nenaglašenimi samoglasniki *i, *ь ali *ę, domnevno, če naslednji zlog ne vsebuje *o, *ǫ, *u ali *ъ, npr. óvca. (c) V skupini cv je lahko nastal iz pslovan. *kv neposredno pred pslovan. *ě, *i ali *ь, npr. cvẹ̑t. 2. V ljudskih izposojenkah ustreza srvnem., nem. in it. z, madž. c, npr. cȋlj, cukẹ̑ta, cȗla. 3. V imitativnih besedah se pojavlja zlasti pri posnemanju visokih naravnih glasov, npr. cvrčáti.
cágati -am nedov.
cáker m neskl.,
cȃndra1 -e ž
capȋn1 -a m
cȃr -ja m
cárski rẹ̑z -ega -a m
cẹ̑dra -e ž
cefízelj -zlja m
cẹ̑geljc -a m
cẹ̑h -a m
cẹ̑l cẹ́la prid.
celibȃt -a m
cẹ̑lica -e ž
celīti cẹ́lim nedov.
celofȃn -a m
cemȅnt -énta m
cȅnt cénta m
centi- prvi člen tujih zloženk
cẹ́pati cẹ̑pam nedov.
cẹ́pec -pca m
cepȋn -a m
cepīti1 cẹ́pim nedov.
cȅr céra m
césar cesárja m
cẹ́sta -e ž
cẹ̑v cevȋ ž
cȋfra -e ž
cigȃra -e ž
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 5866 zadetkov.