Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Ali je Allah z dvojnim »L« še vedno pravopisna napaka? Današnja želja slovenskih muslimanov in ANG/NEM/BOS vpliv je za Allah z dvojnim »L«.
Slovenščina ima več besed, ki imajo dva soglasnika skupaj, npr. »oddaja« in »izzvati«. Pa za isti razlog lahko pišemo Allah z dvojnim »L«? Mogoče (od/iz) prefiksa, vendar »Al-lah« tudi ima prefiks.
Vse islamske verske skupnosti pišejo Allah z dvojnim L. Kdaj bomo pisali Alah z dvojnim L?
Bi Aleksa (Amazonova digitalna 'pomočnica') in Siri (Applova digitalna asistentka) pisali z veliko ali z malo. Povsod se pojavljajo zapisi z veliko, ampak po analogiji z barbi (punčko) in glede na to, da gre za vrsto pomočnika oziroma asistenta, bi bilo treba to v bistvu pisati z malo? Kaj menite?
Zanima me ali je fraza ponovno sta postala starša ob rojstvu drugega otroka primerna? A ni tako, da starš postaneš ob rojstvu prvega otroka in ta fraza potem ni več primerna? Zanima me tudi slovnična pravilnost fraze postala sta starša, saj je načeloma samostalnik starši množinski, tukaj pa se uporablja v dvojini. A je tako pravilno?
Ali je glagol dati polnopomenski ali nepolnopomenski? Kakšna je razlika, če je neki glagol nepolnopomenski ali ne ali če je vezljiv? Oba potrebujeta dopolnilo ...
Zanima me, ali je prav v Tepanju ali v Tepanjah in obrazložitev, zakaj je prav tako, kot je?
Brala sem razlago v SSKJ za samostalnik ujec in lušno piše – starinsko mamin brat. Zasledila sem, da je razlaga ujne – da je to mamina sestra. Kolikor mi je znano je ujna ujčeva žena in ni krvno sorodstvo, tako kot je strina, žena od strica in ni krvno sorodstvo. Teta je mamina ali očetova sestra, a tu se mi zdi, da se je že izgubilo, po kateri strani – mamini ali očetovi. Njen mož maj bi bil tetec, a tudi to se je izgubilo.
Lahko kako preverite za ujno?
Kakšna so pravila za alinejno naštevanje v alinejnem naštevanju?
Primer: Danes moramo kupiti: a) jajca b) mleko c) sir: – kravji – ovčji č) papriko
Ali obstaja beseda za osebo, ki v terariju goji živali? Terarist?
Zanima me, ali obstaja nedovršna oblika glagola opomoči, ki bi jo lahko uporabil v spodnji povedi?
Roža se je že skoraj posušila, po presaditvi v novo zemljo, bogato s hranili, pa se je hitro začela (nedovršna oblika glagola opomoči).
Za spodnje besedne zveze me zanima, katera raba je pravilna:
Prav tako me zanima, ali je možno, da se take in podobne besedne zveze smatra kot izjemo, kot je na primer Sacher torta.
Kateri glagol je ustreznejši pri pranju/čiščenju solate? Torej, ali se solato opere ali očisti?
Kateri predlog je pravilen – testiranje za, na ali kaj tretjega? Se testiramo za/na koronavirus ali covid-19 (virus ali bolezen)?
Zanima me, ali sta džamija in mošeja v slovenščini vedno sopomenki, kot naj bi bili v arabščini. V Turčiji in Bosni džamija imenujejo stavbo z minaretom, molilnico brez minareta pa masjid, torej mošeja. V Istanbulu imenujemo znamenito stavbo Modra mošeja, v Ljubljani in Sarajevu pa imamo džamijo. Tudi Gigafida 2.0 v okolici mošeje navaja pridevnik moder, v okolici džamije pa ne. Torej razlika verjetno obstaja.
V nekaterih delih Slovenije so imenovali partizane tudi gmajnarje. Nikjer v slovarjih nisem zasledil, da bi bil to tudi zapisani sinonim za partizana. Precej pogost je ta sinonim v pogovorih preprostih ljudi na Gorenjskem.
Rada bi preverila ustreznost oz. korektnost rabe besedne zveze medtem ko oz. medtem. Zanima me, ali ju lahko v naslednjem primeru (povedi) uporabim kot ekvivalenta.
oz.
Prosim za morebitne (tudi slogovne) korekture.
Kateri stavčni člen v tem primeru predstavlja ta beseda (besedna zveza)?
Na obeh nogah imam deformirana mezinca, ki sta močno ukrivljena proti prstancu/prstancema.
Zanima me, ali je pri samostalniku prstanec bolje uporabiti edninsko ali dvojinsko obliko?
Moja stara mama, doma iz Poljan v Poljanski dolini, je uporabljala besedo jetrnica (jetrn'ca) za osebo, ki je kar naprej tečnarila oziroma »najedala«. Vsakemu, ki predstavim to besedo, se mu zdi ta beseda v trenutku jasna. Zanima me, kako to, da je ni v slovarju.
Zakaj besede sntntn ni v slovarju čeprav se uporablja pogosteje kot recimo kompjuter, ki pa je v slovarju?
Besede plesnost v slovarju SSKJ nismo našli. V leksikonu Ples je plesnost opredeljena kot:
1) plesna sposobnost, ki se kaže v ustvarjanju gibnih, ritmičnih prostorskih in dinamičnih sestavin plesa, v gibnem dojemanju in obnavljanju teh sestavin ter v sposobnosti zaznavanja in doživljanju plesa kot izražanja, ustvarjanja in sporočanja s plesom. …; 2) estetika plesnega telesa; 3) kvaliteta glasbe, plesnega glasbenega motiva, plesnega glasbenega inštrumenta.« (Ples, Leksikoni CZ 1990)
Zakaj so besede, kot sta malo in veliko, prislovi in ne nedoločni števniki?
V SSKJ je sicer navedena varianta bivolje mleko, ki tudi prevladuje v internetnih zadetkih, vendar se sprašujemo, ali ne bi bilo pravilneje bivoličje mleko, saj mleko daje samica, tej pa rečemo bivolica. Analogijo bi lahko tu iskali npr. v besedni zvezi osličje mleko (in ne oslovo mleko).
Največkrat ta pridevnik uporabljamo pri mocareli, pri kateri pa se je po drugi strani že uveljavila oblika bivolje. Kot zanimivost naj navedem še to, da Italijani v mozzarella di bufala uporabljajo žensko obliko.
Med pisanjem elektronskega sporočila v brskalniku v okolju Windows mi je sistem moj zapis besede Bretanja podčrtal z rdečo in predlagal zapis Bretanija. Sem preveril s Franom in je dal prav meni. A vendarle - domnevam, da si Google ali pa Microsoft črkovalnika za slovenščino nista sama izmislila, pač pa ga tako ali drugače dobila iz slovenskih logov, kar pomeni, da ima kdo pri nas drugačno mnenje kot Fran. Na Gigafidi ima (pravilna) Bretanja sicer 461 konkordanc, (napačna?) Bretanija pa tudi kar 252.
Kaj menite? Bi kazalo dopustiti obojno rabo? Po moje bi bila pisava Bretanija celo bolj skladna s sistemom slovenskega jezika, saj se imena držav in pokrajin pogosto končujejo na -ija, tudi tiste, ki se v izvirniku končujejo na -nja (kot Sardegna = Sardinija). Kaže, da je Bretanja (Bretagne) tu izjema.
Zanima me, zakaj je pri citiranju Svetega pisma med vrsticami v pomenu 'od do' stični vezaj in ne pomišljaj (npr. Jn 3,16-17 in ne Jn 3,16–17). V navodilih Teološke fakultete UL se stični pomišljaj navaja samo pri citiranju več poglavij (npr. Jn 3–6 v pomenu tretje do šesto poglavje Evangelija po Janezu).
Kako se imenuje stremljenje po bogatenju (bogastvu)? Kako se reče takšnemu človeku?
V katerih primerih se e izgovarja kot polglasnik:
Zakaj je temu tako?
Pozdravljeni, ali drži, da je slovenski izraz za črni led (ki te dni povzroča težave v Nemčiji) žled? Hvala.
Nekaj me zelo moti, še posebno zato, ker se dogaja na nacionalnem radiu. V reklamah: …*** 30 odstotkov popusta na hlače***. Po tem sporočilu bi človeku, ki bi prišel po hlače, trgovka morala 30 odstotkov dolžine odrezati, da bi bil res popust na hlače. Če bi pa bil popust na ceno hlač, potem bi pa bile hlače cenejše. To se dogaja tako pogosto in žal se lektorji na radijskih postajah za to ne zmenijo.
Kaj vi menite o tem?
Uporaba rodilnika mi večinoma ne dela težav, a ko moram kaj napisati, se včasih znajdem v zadregi. Dal mu je vode in podobno nalil mu je mleka ali nalil je olja v cisterno.
Zakaj se v slednjih primerih uporablja rodilnik namesto tožilnika. Gre zgolj za izjeme? Ali obstaja kakšno pravilo, s katerim bi si lahko pomagal?
Pri maši molimo nicejsko-carigraisko veroizpoved, v kateri je tudi uradno besedilo in pričakujem vstajenja mrtvih in življenja v prihodnjem veku. Moje mnenje je, da bi bila ustreznejša raba tožilnika. Kakšno je vaše mnenje?
Pred časom sem spraševal glede izgovarjave covida-19, zdaj pa dopolnjujem vprašanje še glede zapisa: najbrž lahko začnemo pisati poslovenjeno kovid, številko pa tudi brez vezaja, saj to olajša sklanjanje (kovida 19)?
Glede na zbiranje podatkov bi rekel, da je zorenje ustrezen in edini pravilen termin za sam proces. Npr.: zorenje vina, zorenje sira, zorenje mesnin, zorenje salam. Po tej analogiji bi bili izdelki: zoreno vino, zoreni siri, zorene salame.
Ker pa sem na vašem portalu dobil tudi drugo pojasnilo, da obstaja zorjeno vino, se sedaj sprašujem, če je pa morda končni izdelek vendarle zorjen in ne zoren. Npr.: zorjeno vino, zorjeni siri, zorjene klobase.
Ali sem že kar zgoraj prišel do pravih zaključkov, da obstaja proces zorenja in da so izdelki, ki so šli skozi ta proces, zorjeni? Bi mi znali na kratko pojasniti pravilno rabo termina zorjen in zoren?
zorênje -a s (é) glagolnik od zoreti: zorenje grozdja; čas zorenja / zorenje uskladiščenega sadja / zorenje mesa, sira, vina / biološko, čustveno, duševno, spolno zorenje mladostnika; zorenje osebnosti / leta režiserjevega zorenja
barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík] 1. sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus 1.1. vino, zorjeno, starano v takem sodu 2. kot pridevnik ki je v zvezi z barikom 1., 1.1.
ETIMOLOGIJA: ↑barrique Celotno geslo eSSKJ Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče barrique glej barík
Na SLOTECH forumu sem zasledil zanimivo vprašanje, ali je pravilna oblika trojanski konj ali trojski konj. Zbegalo me je ker sem v Slovenskem slovarju eksonimov zasledil pridevniško obliko trojski. V SSKJ je zapis trojanski (konj). V kakšnem odnosu sta SSE in SSKJ?
Pred kratkim sem zasledil zanimivo rabo dovršnega glagolnika glagola natisniti v rodilniški obliki:
"do konca natiskanja"
Osebno se mi zdi, da je ta raba napačna, saj ta dovršni glagol že predvideva zaključitev dejanja. Kakšno je mnenje strokovnjakov?
V praksi je pogosta raba različice dvomilijonski, pravopis pa navaja različico dvamilijonski. Zanima me, ali je prva različica napačna?
Božjast je, kot veste, sinonim za epilepsijo. Se pa meni, kot bolniku z epilepsijo, zdi izraz božjast nekoliko zastarel in s slabšalnim prizvokom. To je zgolj moje osebno mnenje, kar še seveda ne odloča o samem statusu besede. V SSKJ-ju ni nobene opombe, kot da bi bil ta izraz zastarel ali slabšalen, medtem ko izraz epilepsija ima opombo za medicinski izraz. Torej sklepam, da je izraz božjast še vedno bolj v rabi kot epilepsija? Že sam izraz božjast pove, da so imeli v preteklosti bogovi prste vmes, ampak danes je vsem jasno, da temu ni tako. Zato se mi zdi ta izraz bolj zastarele narave.
Kaj vi menite?
Zanima me podrobnejša etimološka razlaga slovenskega toponima Tičnica. Moje dosedanje poizvedovanje me je pripeljalo le do splošnejših razlag kot npr. ptičnica in podobno. Zanima me tudi ali obstoječi toponim torej kaže na poimenovanje takšnega toponima v mlajšem času oz. ga je moč časovno ožje umestiti.
Ali stroka odobrava besedo všeček, ki se je namreč "prijela" kakor posledica množične uporabe angleške besede like iz družbenega omrežja Facebook?
Te dni se na eni od komercialnih radijskih postaj vrti reklama, v kateri slišimo stavek Za naravno kozmetiko se ne rabiš pripeljat na Kras. Tukaj me zelo moti raba glagola rabiti. Frazo se dokaj pogosto sliši tudi drugje. Ali je sploh pravilna?
Kakšna je pravilna raba gasilni oz gasilski dom?
Reklamni plakat trgovine Hofer z napisom Lepo je imeti delček narave s seboj me je spodbudil, da vas vprašam sledeče: Če nekaj vzamem s seboj, potem imam to pri sebi. Torej zveza besed imeti s seboj ni pravilna. Se motim?
Mene pa zanima, kako je z več (v nadaljevanju navedenimi) zelo podobnimi izrazi -- so to sopomenke (in če da, katero od njih je bolj priporočljivo uporabljati) ali pa imajo različne pomenske odtenke?
1. sistemizirati/sistematizirati,
2. optimirati/optimizirati/optimalizirati,
3. maksimirati/maksimizirati,
4. minimirati/minimizirati;
5. piramidalen/piramidast/piramiden.
Zanima me, ali je v spodnjem primeru napaka in bi morala za številko 13 pisati pika, torej ali gre za glavni ali vrstilni števnik.
Primer: /.../ Od nogometaša in plavalca, ki je pri rosnih 13 letih s štafeto preplaval Rokavski preliv, do zmagovalca Dirke po Italiji /.../.
Zanima me, kako uporabiti besedno zvezo: goba šitaka ali goba šitake?
Ali se ulica v Ljubljani, ki se imenuje Gradišče (ob SNG Drama) v 5. sklonu veže s predlogom v ali s predlogom na? Torej: v Gradišču ali na Gradišču.
Če gre za cesto, rečemo npr. demonstracije na Aškerčevi. Potem pa smo se srečali v stanovanju na/v Gradišču.
V splošni rabi je bolj uveljavljen izraz na Gradišču.
O tem, da pravopisni slovar (SP 2001) pri pridevnikih na -ov, -ev, -in, izpeljanih iz lastnih imen, kadar so sestavina stalnih besednih zvez in frazemov, normira dvojnico, s priporočljivejšim pisanjem pridevnika z malo začetnico, ste že pisali. Prav tako, da je raba z veliko začetnico pogostejša in se bo to upoštevalo pri pripravi normativnih slovarjev. Pa vendarle, dokler velja SP 2001 je dovoljen zapis Hubblov in hubblov teleskop. Ali se morda motim?
Je pravilno Yogyakarta ali Džogdžakarta (Indonezija)?
V zvezi z vašim odgovorom https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/972/pisanje-imen-konvencij-listin-dogovorov-ipd me zanima, kako pa je z veliko začetnico pri »edninskih« konvencijah, na primer P/palermska konvencija, B/barcelonska konvencija, B/bernska konvencija. Poseben problem je D/dunajska konvencija, saj je teh več in urejajo različna področja. Če bi šlo za privzeta imena, bi konvencije pisali z veliko začetnico, drži? Kdaj pa vemo, ali gre za privzeto ime ali ne?
Ali obstaja seznam standardiziranih imen tujih mest v slovenščini? Naprimer, Toljati ali transliterirano iz cirilice Toljatti, naj ne bi podvajali? Zanimajo ruska, ukrajinska mesta in t.n., bivša Sovjetska zveza.
V vzgoji in izobraževanju se je na novo (s 1.7.2017) oblikoval poklic tajnik VI v VIZ, ki je nadomestil poslovnega sekretarja VI. Zanima me, če je v redu, da se v ženski obliki glasi poklic tajnica VI . v VIZ. Za to delovno mesto se zahteva VI. oz. VII.stopnja izobrazbe. Ali je to primerljivo s tajnikom na občini, ki ga imenujejo občinski tajnik. Nisem še slišala, da bi se to imenovalo občinska tajnica? Na občini to delovno mesto zasedajo uslužbenci z univerzitetno izobrazbo VII/2, običajno pravno smeri. To delovno mesto ni isto kot tajnica direktorja.
Ali se vam zdi pravilno sloveniti ime Bartolomeu Dias v Bartolomeu Diaz? To je najpogostejša varianta v Gigafidi, sicer ne z velikim naskokom. Ampak ali ne bi v tem primeru moral sloveniti oboje, torej: Bartolomej Diaz?
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika sem poskusil najti besedo e-pošta, ki je po mojem mnenju prevod besede e-mail, pa nisem nič našel.
Ali sem iskal napačno? Ali je moje razmišljanje pravilno? Kako naj bi sicer v slovenski stavek napisal, da sem dobil sporočilo z e-maila ...?
Zanima me, ali naj kot profesor slovenščine na gimnaziji naslednje primere štejem za neustrezne ali za ustrezne:
Vse to je na podlagi pravopisa v šolah strogo prepovedano, na maturi sledi zato odbitek točk.
Zanima me, kako poimenovati ladjo, namenjeno križarjenju. V jezikovnih priročnikih križarka označuje vojno ladjo. Kako torej poimenovati ladjo, s katero se odpravimo na križarjenje? Je to ladja za križarjenje (oz. kaj drugega) ali se je tudi v knjižnem jeziku zanjo uveljavil izraz križarka?
Moje vprašanje se nanaša na rabo besed raje oziroma rajši. Katera je pravilnejša izbira? Primer: Mamo imam raje/rajši od očeta.
Velikokrat kje zasledim primere, »proti doplačilu vam nudimo voden ogled«. Proti doplačilu se mi zdi čisto napačno. Je pravilno za doplačilo ali ob doplačilu ali oboje? Zakaj se izogibamo besedi nuditi in s čim jo nadomeščamo?
Nekaj me zelo moti, še posebno zato, ker se dogaja na nacionalnem radiu. V reklamah: … 30 odstotkov popusta na hlače. Po tem sporočilu bi človeku, ki bi prišel po hlače, trgovka morala 30 odstotkov dolžine odrezati, da bi bil res popust na hlače. Če bi pa bil popust na ceno hlač, potem bi pa bile hlače cenejše. To se dogaja tako pogosto in žal se lektorji na radijskih postajah za to ne zmenijo.
Kaj vi menite o tem?
Ali je možna izgovarjava ozkih e in o če tadva nista naglašena. Na primer, v besedi zakon (naglašeno a), se mi zdi, ni ozkega o. Ampak, v rodilniku, torej, besedi zakona (naglašeno o), o je ozko.
Zanima me tudi, se reče pevca ali peuca (gre za rodilnik besede pevec), kopalnica ali kopaunica.
Vem, da ste že izrazili svoje mnenje glede izgovorjave kratic, pa vendar glede teh obstaja nekaj izjem (npr. BBB izgovarjamo bi bi si, PC kot pi si itd. Ali je po vašem mnenju tudi QR takšna izjema? V času kolesarske dirke TDF namreč dnevno poslušamo ku ar koda, čeprav sam trdim, da je pravilno ku er in sem na to tudi opozoril novinarje.
Zanima me, kako pravilno izgovorimo 1 ‰. En promil ali en promile.
Pri pevskem zboru za božični koncert pripravljamo Sattnerjevo skladbo Noč božična, sveta noč z naslednjim besedilom:
Božje dete to dodeli, da se v srcih sveti mir naseli.
Imamo dilemo pri izgovorjavi besed dodeli in naseli. Za besedo naseli je pravopis jasen – naglas je na e-ju, e je ozek. Kako pa je z besedo dodeli? V pravopisu naglasno znamenje za besedo dodelil kaže na ozek e. Če pa upoštevamo pravila, ki veljajo za besedo deliti, potem bi moral biti e v dodeli, širok. Lahko, prosim, svetujete, kako naj izgovarjamo besedo dodeli? Hvala!
Že nekaj tednov se mučim z dejstvom, da je v spletnem pravopisu (SP 2001) zapis izgovora Volče z u̯. V medijih se sedaj to uporablja, prej tega nisem opazila, in je precej moteče. Zadnjič nisem prepoznala kraja Volče in ga nisem povezala z zaporo ceste. Vem, da bi bilo knjižno ustrezno, kot je zapisano, ampak ni dejansko stanje, saj domačini izgovarjamo hiperkorektno. Če je dovoljeno občno ime kolk izgovarjati z l in u̯, ne vem, zakaj so Volče nesprejemljive z l.
Izraza žledenje in žlediti (kar se tiče žleda) sem opazil pri vremenskih napovedih. V SSKJ-ju teh izrazov ni, se pa pojavita v posameznih drugih slovarjih. Kako je s splošno rabo? Ali sta sploh ustrezna?
Zanima me zakaj v SSKJ ni nekaterih strokovnih izrazov s področja geodezije na primer;
Zanima me izvor slovenske besede stres, zgodovina njenega pojavljanja/uporabe, še posebej ob vedenju, da ima angleščina za pomensko podobno zadevo besedo stress, a ob tem imamo Slovenci še priimek Stres.
Jezikoslovec, prevajalec in pisatelj Janko Perušek je leta 1882 izdal etnografske črtice z naslovom Bosenske zanovetke. Beseda zanovetke ni vsebovana v nobenem slovarju, zanima pa me njen izvor. Bi jo lahko povezala z besedo novost, novica?
Zanima me od kod izvira izraz pasti sekira v med. Deluje namreč precej nelogično, zato me zanima ozadje oz. globlji pomen za tem izrazom.
Pozdravljeni, zanima me izvor frazema gobec, rit in sapa. Navadno to rečemo za človeka, ki kaj obljubi, potem pa tistega ne izpolni, sama gobec rit in sapa ga je. V Slovarju slovenskih frazemov tega frazema nisem našel. Hvala.
Zanima me izvor krajevnega imena Klečet (Suha krajina).
Nikakor ne najdem izvora besedi pozre, ki v Savinjski dolini pomeni 'punca, dekle', zato prosim za vašo pomoč.
Lepo vas prosim, če mi lahko pomagate pri iskanju korenin mojih prednikov. Rada bi vedela za izvor priimka Kupec.
Zanima me, če je beseda sponzorinanec pravilna. Ali je pravilno sponzorirani? Npr:
Imate kakšne izkušnje v vašem podjetju z zaposlovanjem vrhunskih športnikov oz. sponzorirancev?
Imam dve vprašanji v povezavi s trenutnimi razmerami.
Pri brskanju po slovarju sem naletela na vnos zakon, pri katerem je navedena razlaga: »z zakonom urejena življenjska zveza moškega in ženske«. Zanima me, ali načrtujete razlago popraviti, da bo bolj vključujoča do LGBT+ skupnosti.
Zanima me tale primer: Poročilo lahko jutri zjutraj prinesete sem. Je povedek prinesete, lahko pa prislovno določilo načina? Ali je povedek lahko prinesete? Lepo bi vas prosila odgovor z obrazložitvijo. Prosim vas pa še, če lahko na koncu določite vse stavčne člene omenjenega stavka.
Pri prevajanju smo s skupino kolegov prišli do naslednjega spoznanja:
Pridevnik pandemski je sicer v sprotnem slovarju in njegova raba je bolj razširjena, vendar je v SSKJ po drugi strani pridevnik epidemičen (ne pa epidemski). Poleg tega sta obliki na -ičen za oba pridevnika uporabljeni tudi v medicinskem slovarju. Zaradi poenotenja oblik v zvezi z epidemijo in pandemijo bi zato dali prednost pandemičen pred pandemski.
Kakšno je vaše stališče?
Med uporabniki oz. govorci slovenskega jezika, vseh ravni izobrazbe, se čuti nezadovoljstvo okoli načina bogatenja besedišča maternega jezika zaradi pretiranega in prehitrega, v pogovornem jeziku celo sprotnega slovenjenja besed iz angleškega jezika.
Preveliko število tujk in izposojenk iz angleškega jezika, ki se ga zazna tudi v vseh slovenskih slovarjih, močno občutijo predvsem dijaki srednjih šol, ko prestopijo na visokošolski študij. Tam jih zasujejo z množico tujk, za katere niso nikoli prej slišali. To vsaj študentom prvih letnikov zelo otežuje razumevanje in pomnjenje učne snovi, kar se nenazadnje pozna tudi na slabšem učnem uspehu. Spomnim se, da sem, med študijem v daljni preteklosti, dostikrat vzel angleško-slovenski slovar, iskal koren kake tujke, da sem prišel do slovenskega prevoda nekega pojma.
Enako ljudje, predvsem z nižjo in srednjo izobrazbo, ne razumejo oz. napol razumejo marsikaj o čemer razpravljajo politiki v parlamentu, javnih občilih, gospodarstvu i.p.d.
Ker sem na spletu našel, najmanj štiri, javne izjave priznanih strokovnjakov za slovenski jezik in etnologijo, ki zgovorno obravnavajo omenjeno vsebino, vam jih navajam tu spodaj.
Zanima me vaša opredelitev in ocena teh izjav.
Hvala in lep pozdrav.
Povezave do videoposnetkov:
Moj vprašanje se nanaša na razlago pomenske razlike med nazivoma doktorand in doktorant objavljene v tej jezikovni svetovalnici v letu 2017. Doktorand je torej kandidat, ki še ni zagovarjal doktorata znanosti, doktorant pa je naziv za doktorja znanosti. Ta odgovor je bil podan na osnovi slovarskega pripročnika. Glede na pogosto uporabo omenjenih izrazov me zanima, zakaj se ta razlaga nedvoumno ne vnese v Fran > eSSKJ, ki je kolikor vem uradni slovar slovenskega knjižnega jezika? V tem slovarju sta izraza doktorand in doktorant sinonima in tudi razlagi pod drugima alinejama opisa kažeta na enakovrednost izrazov, kar je glede na zgoraj podano razlago napačno. Obenem bi se vam zahvalil za opravljanje svetovalne dejavnosti, ki pripomore k pravilnejši rabi slovenskih izrazov.
Zanima me razlika med družabnim in družbenim omrežjem.
Mislim, da je pravilno:
Prosim za vaše mnenje.
So razmere epidemiološke ali epidemične, ko govorimo o tem, kakšno je trenutno stanje zaradi covida-19? Npr.: Zaradi slabih epidemioloških/epidemičnih razmer veljajo posebni ukrepi.
Je pri označevanju stanovalcev domov starejših ustrezen izraz nepokretni ali bi bilo bolje reči negibni?
Iz znanih razlogih se vsepovprek govori o vavčerjih. Pojavljata se tudi vrednotnica, bon. Osebno mi je vrednotnica všeč in sprašujem, ali je ustrezna sopomenka, ki bi lahko prevladala nad (po mojem mnenju) zapisno nenavadnim vavčerjem?
Zanima me pravilna uporaba pridevnika, ki se na naša na tolkala. Torej, gre za tolkalni ali tolkalski orkester/festival/večer/kvartet/razred? Za tolkalno ali tolkalsko delavnico/kompozicijo/šolo? Da pa preverim še: pravilen izraz za osebo, ki igral tolkala, je tolkalec/tolkalka (in ne tolkalist, tolkalistka).
Ali je v spodnjem primeru prislovno določilo časa podredno zložen stavčni člen ali ne? Če je, kaj je jedro in kaj prilastek?
Danes teden me ne bo v službo.
Zanima me, ali določena stvar ali ideja nekam spada (to se mi zdi po občutku primernejše) ali sodi (težava z dvojnikom soditi tekmo)? Hvala in lep pozdrav.
Zanima me, kaj je definicija pravega predloga. Definicijo potrebujem, ker želim ugotoviti, kaj so breznaglasnice, saj naj bi pravi predlogi spadali mednje, medtem ko – tako sklepam – »nepravi« ne.
Pravopis prave predloge v pravilih sicer večkrat omeni (npr. §1070), nikjer pa ni razloženo, kaj pravi predlogi so.
Zanima me, kaj pravzaprav pomeni zveza rastoči slovar in kako ugotovim, kateri slovarji so rastoči?
Zanima me, katera besedna vrsta je beseda marca. Npr. Pridem marca.
Zanima me, kak naziv imata moj nečakinja in nečak v odnosu z mojima otrokoma.
Kaj sta mojima otrokoma? Sestrič in sestrična, ker sva pač midve sestre . Ali je vseeno, če jim rečeta tudi bratranka in bratranec. Tega nikoli nisem vedela in me zanima, na osnovi česa smo poimenovani. Ali je naslavljanje odvisno od tega ali poimenuješ bratove ali sestrine otroke?
Za poimenovanje zidu na Krasu, ki je zgrajen brez ali skoraj brez uporabe malte, se pojavlja veliko poimenovanj -- suhizid, suhozid, suhizid, ravno tako za postopek: gradnja na suho, suhogradnja, suhozidnagradnja. Zanima me vaše mnenje, katero izmed poimenovanj je najbolj pravilno.
Kako se izgovori aronija?
Opazil sem, da televizijski novinarji in napovedovalci izraz cvetna nedelja (letos je bila 20. marca) izgovarjajo kot cv'tna nedelja (s polglasnikom). Vsaj za osrednjo in severozahodno Slovenijo vem, da je med ljudmi ustaljena izgovarjava cvetna nedelja (torej z e). Zanima me, kaj je pravilno z vidika slavistike.
Podoben primer se mi zdi izraz svetla zvezda. Po mojem se pravilno izgovarja kot svetla zvezda, čeprav je res, da nekateri govorijo tudi sv'tla zvezda. Ampak tudi če je pravilno sv'tla zvezda, to še ne pomeni, da mora tudi cvetna nedelja postati cv'tna. Ali pač?
Glede na precej različna izražanja s strani medijev, šolskih ustanov in tudi odgovornih na ministrstvu me zanima, ali je pravilno delo na domu ali delo od doma.
Vedno sem trdil, da je pravopisno edino pravilno os x in podobno, danes pa me je kolegica začela prepričevati, da to ni res. Sploh ne v tehničnem pisanju.
Katera besedna zveza je pravilna ali ustreznejša v spodnji povedi? Ali sta obe možnosti pravilni?
V vasi Leše sta dve cerkvi, ki stojita ena poleg druge ALI druga poleg druge.
Zanima me ali je bolj ustrezno govoriti o epidemiji koronavirusne bolezni ali epidemiji koronavirusa in če je oboje lahko ustrezno v ustreznem kontekstu.
Katera množinska oblika je pravilna: joške ali joški?
Na zavoju znamke Bio natura, ki sem ga nedavno kupila, piše »Bio kvinoja«, medtem ko se v angleški verziji na istem zavoju pojavlja zapis »Quinoa«, v ruski in makedonski različici pa je v ime v cirilici pravilno fonetizirano kot »kinoa«. Zakaj se torej v slovenščini vsiljuje povsem napačna izgovorjava?
Zanima me, ali je bolj primerna beseda okoljski ali okolijski. V pravopisu je beseda okolijski, vendar je v SSKJ2 ni. Katero besedo priporočate vi?
Ali je prav npr. prihraniti stroške ali pa mogoče prihraniti pri stroških?
Kaj je boljše univarianten, bivarianten, multivarianten ali univariaten, bivariaten, multivariaten?
V Gigafidi je zadetkov za obliko brez -n- več (6, 21, 36) kot z -n- (/, 13, 31), še bolj očitno pogostost oblik brez -n- je ugotoviti na spletu. Toda kronološko se mogoče kaže vedno večja sprejemljivost oz. jezikovna pravilnost oblik z -n- (temelječe na pridevniški podstavi varianten).
multivariatenhttp://www.termania.net/iskanje?query=multivariaten&SearchIn=Allmultivariatnahttp://www.termania.net/iskanje?query=multivariatna&SearchIn=Allbivariatnahttp://www.termania.net/iskanje?query=bivariatna&SearchIn=All
IN:
multivariantenhttp://www.termania.net/iskanje?query=multivarianten&SearchIn=Allbivariantenhttp://www.termania.net/iskanje?query=bivarianten&SearchIn=Allunivariantenhttp://www.termania.net/iskanje?query=univarianten&SearchIn=All
univariatne, bivariatne, multivariatne:
bivariantne, univariantne, multivariantne
Zanima me, katera formulacija je pravilnejša:
Zanima me, ali je kakšna razlika v pomenu in rabi teh glagolov. Glede na slovarje sta videti sopomenki, vendar se mi zdi, da zadnje čase večkrat slišim vzpodbuditi.
Zanima me, kako je tvorjen prislov 'nemalo'. Je nastal iz pridevnika 'tako, da ni mali/malo' ali gre za sklop 'ne malo'?
Torej, pravilno je Išče se Urša Plut. Nadaljeval bi s primerom, ko je treba stavek zanikati v trpniku. Ali je potem sklon v imenovalniku ali rodilniku?
ali
Zanima me, katera zveza je pravilna: o čem se gre? ali o čem gre?
Ali je to tako kot zakaj se gre? in zakaj gre?
Ob požaru na Krasu se v medijih pojavljajo različne oblike imena za gasilsko letalo znamke Canadair. Kako besedo pravilno naglasimo (in zapišemo) in izgovorimo?
Ali je pravilen zapis eko-feminizem ali ekofeminizem?
V medijih zasledimo različne možnosti zapisa virusne bolezni covid-19. Kako izraz in z njim povezane pravilno uporabljati?
Ali pišemo živilsko-predelovalna z vezajem ali brez? Verjetno enak zapis tudi za živilsko-prehranska?
Ne morem odločiti, ali napisati barvni krog Johannesa Ittena ali Ittna. Isto dilemo imam glede Ittenov barvni krog ali Ittnov. Kako se sklanja Itten?
Mene pa zanima, kako bi lahko poslovenili besedo doomscrolling. Pojem, ki sicer ni povsem nov, a je postal bolj aktualen v času epidemije. Pomeni pa brskanje za katastrofičnimi novicami, oziroma ujetje v vrtinec negativnih novic.
Gledal sem prispevek v oddaji Studio City na SLO1 in se sprašujem, kako je z izrazom janšizem. Menim, da sem se ravno jaz pri objavah na spletnih forumih in socialnih omrežjih prvi spomnil tega izraza. Mi lahko o tem izrazu poveste kaj več?
Besedi popoldan in popoldne. Laična raba med samostalnikom popoldan in prislovom popoldne ne ločuje najbolje, sploh ker se vsiljuje še samostalniška oblika srednjega spola popoldne (torej enaka prislovu). Kaj svetujete?
Pišem s prevajalskega oddelka Sveta v zvezi z besedno zvezo zavzeti stališče; tako glagol zavzeti kot stališče sta v SP in SSKJ označena kot publicistična:
Stališča ne moremo nadomestiti z drugim terminom, ker so tako poimenovani akti, ki se sprejmejo v Evropskem parlamentu in Svetu (Stališče Evropskega parlamenta, Stališče Sveta v prvi obravnavi). Zanima pa me, ali lahko v navedenem primeru uporabimo glagol zavzeti, tj. zavzeti stališče, ter ali lahko v uradnih besedilih (npr. zakonodajnih aktih) uporabljamo izraze, ki so v SP oz. SSKJ označeni kot publicistični.
Bi torej lahko v navedenem primeru uporabili omenjeno besedno zvezo ali bi jo bilo bolje nadomestiti z manj zaznamovano zastopati stališče?
Žal je zveza zavzeti stališče tudi v novem slovarju označena kot publicistična.
Zakaj je v pravopisu 2001 pridevnik iz Valonije valonijski, v prejšnji izdaji pa je bil valonski? Zakaj se je to spremenilo?
Zanima nas, ali je Kosovčan edina pravilna oblika za prebivalce Kosova? http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=kosovo
Vsaj tako pravi Slovenski pravopis, zelo velikokrat pa zasledimo tudi Kosovar.
Zanima me, kako poimenujemo glas, s katerim se oglašajo različne ptice ujede. Slišal sem že za besedno zvezo "orlov krik" oziroma "krik orla", ampak ali to pomeni, da orli kričijo?
Ker imam včasih težave, v kateri sklon postaviti neko besedno zvezo za predlogom, me zanima, ali drži podatek, ki je zapisan na Wikipedii. Tu namreč piše, da se sledeči predlogi vežejo s sledečimi skloni.
Kako bi sklanjali ime mehiškega mesta Campeche: Campech -a ali Campeche -ja ali celo Campech? Kako se odločimo za spol?
Kako se sklanja ime francoskega mesta Nantes? Zlasti me zanima primer Zgodilo se je v Nantesu. Je treba pisati v Nantesu ali v Nantes-u ali je dovoljeno oboje?
Kako sklanjamo priimek (poleg moškega imena) Tjukajev?
Ali je prav Marjana Tjukajeva, Marjanu Tjukajevu ...
Zakaj samostalnika avstralopitek ni možno sklanjati avstralopitek – avstralopitka? S svojim znanjem bi ocenila, da gre pri zadnjem soglasniku za polglasnik, ki navadno pri sklanjanju izpade. Pa tudi glede na Odzadnji slovar slovenskega jezika je to skoraj edina beseda, ki se konča na -tek in ne -ték, ki se sklanja na tak način.
Ime nogometnega kluba je* BorAc Banja Luka*. Kako se sklanja? Npr.: niso mogli premagati Borca iz Banja Luke, ali niso mogli premagati Boraca iz Banja Luke. Po moji logiki je prav Boraca, zato ker je Borac, ne pa Borec. Kaj je prav?
V jedilnem listu hotelske restavracije sem opazila posebno prilogo, v kateri so oglaševali top jedi. Vprašala sem nekaj prevajalcev, če se jim zdi takšno angleženje primerno, pa niso videli težav. Sama pa menim, da je neprimerno, saj bi se mu mirno lahko izognili s priporočanjem na primer vrhunskih jedi, še posebej, ker je bil ves preostali del jedilnika v slovenskem jeziku. Kaj menite vi?
Kakšen zapis svetujete za moderne vrste slaščic, kot so muffin, cupcake, mugcake?
Kako bi najustrezneje poimenovali ljudi, ki jih za boj novači t. i. Islamska država (ang. foreignfighter)?
Tuji borec ali tuji bojevnik? Borec ni zaznamovan, v podobnih zvezah uporabljamo bojevnik (npr. gverilski bojevnik, islamski bojevnik, verski bojevnik), prim. mužahid.
Kako stopnjevati pridevnik okrogel?
Spoštovani, prosila bi za nasvet, katera oblika pridevnikov je primernejša: (a) analizen in sintezen ali (b) analitičen in sintetičen? V praksi največkrat zasledimo analitičen in sintezen, vendar menim, da je smiselno oba pridevnika tvoriti po istem sistemu.
Je besedica si v zvezi so si zavezali del glagola?
Zanima me, ali lahko poslovenimo besedo deadline v dedlajn. Če ne, kako jo sklanjamo.
Zanima me, kako se pravilno zapiše premosorazmerno razmerje: premosorazmerno, premosorazmerno ali premo-sorazmerno?
Opazil sem razpravo o zapisu krajevnega imena Carigrad na vašem forumu. To me že nekaj časa zanima in bi se rad pridružil s svojim mnenjem. V mojih mladih letih s/m/o skoraj vsi uporabljali ustaljeno ime Carigrad, ki ima za nas Slovence tudi nek poseben pomen. Sploh ne vem, kdaj se je spremenilo, ampak zdaj poslušam skoraj samo turško obliko imena. Očitno mnogo prispevajo turistične reklame, s katerimi smo dnevno zasuti. Menim, da bi se morali znotraj območja slovenščine držati že v mnogih stoletjih ustaljenega imena Carigrad. Ne nazadnje ima to ime tudi globlji zgodovinski in čustveni pomen, kot na primer Dunaj ali Rim. Pa še nekaj. Menda najstarejše mest na svetu, omenjeno že v Bibliji, je Jeriha. Seveda se v Bibliji pojavlja v ženski samostalniški obliki. Najbrž pod vplivom angleščine zdaj vedno pogosteje poslušamo Jeriho v moški obliki. Vzrok za to spremembo mi ni znan. Zelo me zanima vaše mnenje.
Večkrat slišimo in beremo ime danskega glavnega mesta Kopenhagen. Ali ni København?
Zanima me, kateri zapis je ustreznejši inštitucija ali institucija, inštitut ali institut, inštitucionalirati ali institucionalizirati.
V besedilu sem naletela na zloženko zdravstveno negovalni tim. Zapis se mi zdi napačen, menim, da gre za podredno zloženko, ki izhaja iz zveze zdravstvena nega, torej naj bi se to pisalo skupaj. Sicer obsega tako zdravljenje kot nego (zapis z vezajem), a gre vendarle za samostojno disciplino znotraj zdravstva, torej zdravstveno nego. Kakšno rešitev predlagate?
Kdo drugi kot Dončič je spet dosegel koš. Po moje: Kdo drugi, če ne Dončič, je spet dosegel koš. Pač pa: Kdo drugi kot Dončič (pravilneje razen Dončiča) ne bi dosegel takega koša*.
Zanima me, ali se za novodobni poklic uporablja tudi izraz jutjuber? Zasledili smo ga v nekem otroškem stripu, v slovarju pa ne.
Zanima me, katera oblika besede je v našem prostoru bolj primerna - preskušanje ali preizkušanje, npr. v klinično preskušanje zdravila ali klinično preizkušanje zdravila? Trenutno se zdi, da sta besedi enakovredni in popolnoma zamenljivi:
Nekateri relevantni viri v istem sestavku uporabijo oba termina: http://www.ffa.uni-lj.si/raziskave/klinicno-preizkusanje-zdravil in tudi v Gigafidi sta oba izraza zastopana približno enakovredno. Obstaja osnova, na kateri bi lahko klicali k poenotenju teh strokovnih izrazov?
Kratico COVID-19 danes zapisujemo že kot kovid. V odgovoru »Domače ali prevzeto« opredeljujete tako rabo kot "redko". Je kljub temu sprejemljiva v knjižnem jeziku?
Dnevi se pogosto pišejo okrajšano (na urnikih, koledarjih), včasih z velikimi tiskanimi črkami (PON, TOR, SRE ...) ali pa z malimi (pon, tor, sre ...). Takšna raba sicer ni v skladu s pravopisom, je pa vizualno večkrat bolj prepričljiva (sploh kadar imamo pred seboj časovnico, urnik ali kaj podobnega). Ali bi se raba brez pik lahko postopoma uveljavila kot enakovredna alternativa rabi s piko?
Predstavljam si, da bi to lahko utemeljili s tem, da "pon" ni več razvezava leksema "ponedeljek", torej niti ni več krajšava, ampak je samostojna koda, denotat, skrajšan izraz za ponedeljek.
Razmislek zaključujem z vprašanjem, če se lahko rabo brez pike že zdaj kako utemelji kot pravopisno neproblematično.
Zelo me moti novo ime Ljubljanskega festivala, ki se glasi Ljubljana Festival. To je po mojem sicer laičnem mnenju (nisem jezikoslovec, tudi ne slovenist) popolnoma popačena raba imena - sklepam, da pod vplivom angleščine. Predhodno ime je bilo Festival Ljubljana, še prej, mislim da Ljubljanski festival. V slovenščino preneseno ime Ljubljana Festival nikakor ni opravičljivo z v angleščino prevedenim Ljubljana Festival (ki je v angleškem jeziku sprejemljivo).
Vem, da so se glede "poangleščenega" imena našega festivala že oglasili mnogi posamezniki, morda pa še en glas v podporo kritiki omenjenega imena ne bo škodoval.
Nam bližnji festival v Solnogradu niti slučajno v nemščini nima imena Salzburg Festival (kot ga sicer ima v angleškem prevodu), ampak Salzburger Festspiele (po slovensko bi morda rekli Salzburške praznične igre).
Kako poimenujemo glavno mesto Mehike po slovensko in kako njegove prebivalce?
Če imamo že Novo mesto, bi lahko bilo tudi Mehiško mesto, tako kot se prevaja v angleščino.
V primeru, da ohranjamo originalno ime mesta v španščini, kako je s partikulo 'La' in naglasom 'México'? Kako se ime sklanja?
Ali je pravilno pameten uporabnik energije ali pametni uporabnik energije? Pridevnik se nanaša na varčno in smotrno rabo energije.
Kako je z ločili (natančneje vejicami) pri zapisu uganke Šviga švaga čez dva praga?
V reku kamen na kamen palača zrno na zrno pogača se v rabi uporabljajo različna ločila (vejice, ponekod tudi vezaji) ali pa jih sploh ni (v SSKJ-ju pri geslu zrno).
Kakšen je pravilen zapis tega reka?
Rada bi vedela, po kateri meri oz. po katerem pravilu ste vnesli/sprejemali (nove) besede v SSKJ2?
Zanima me kakšna je pravilna raba naziva, ko gre za žensko, ki dela v mesnici? Je to mesarka, mesarica, kaj tretjega?
Če nekaj povzemamo (ali se imenuje) po izumitelju, raziskovalcu in podobno, ali lahko rečemo le »po tem in tem« – npr. razlaga nastanka vode po Daltonu – ali bi morali reči npr. »povzeto po Daltonu« ali »navedeno po Daltonu« ali celo »povzeto po Daltonovih dognanjih«?
Zanima me, kateri od izrazov mobilna številka ali mobilna telefonska številka je najbolj ustrezen, ko govorimo o številki mobilnega telefona.
Pozdravljeni, zanima me pravilno naglaševanje besede festival. Je to festivál ali féstival ali pa je pravilno oboje? Delam na tem področju in vidim, da se pojavlja v različnih govornih prostorih oz. regijah različna raba – na Primorskem je to pogosteje festivál, na Gorenjskem pa féstival.
Mi lahko poveste, ali je pravilno napisano:
Ker je glagol pri uporabi namenilnika velikokrat nejasen.
V spodnjem primeru so trije glagoli. Prvi je glagol premikanja, zato vem, da mora biti drugi v namenilniku. Kako pa je s tretjim (prati)? Ali mora biti tudi ta glagol v namenilniku ali se mora končati na končnico -ti?
Jaz grem samo dat perilo prat(i).
Rad bi vas vprašal naslednje glede naslavljanja oseb ženskega spola z akademskim nazivom ter družinskim priimkom moškega spola. Na primer: mag. Tanja Osredkar
Ali rečemo v pogovoru: magistra Osredkar je rekla to in to .. Ali pa: magister Osredkar je rekla to in to ... Ali pa: magistra Osredkarjeva je rekla to in to ...
Ali je zadnje arhaična varianta, privzeta po zgledu nekaterih drugih slovanskih narodov, npr. Čehov ? Slovenci smo namreč, v preteklosti (verjetno po nemškem zgledu) uporabljali Osredkar in Osredkarica (Osredkarca). Ta način lahko srečate v krstnih knjigah. V nemški varianti na primer: Kotanner za moškega in Kotanmerinen za žensko. Primer iz knjige (prevoda) Spomini Helene Kottanner Igorja Grdine in Petra Štiha: na strani 53 je naslov Spomini Helene Kotanerice.
Kar se tiče besede magister imamo v slovenščini sicer: magister, magistra (enako kot v latinščini)
Naslednje zimske olimpijske igre bodo v Južni Koreji – v Pjeongčangu ali Pjongčangu? Angleško je Pyeongchang, v slovenščini pa zasledimo dva zapisa, z e in brez:
Pjeongčang (GigaFida: 219 zadetkov, Nova beseda: 4) in
Pjongčang (GigaFida: 94, Nova beseda: 42).
Se morda zapis brez e – Pjongčang – pojavi zgolj po analogiji (bolj znanega) severnokorejskega glavnega mesta Pjongjang (v pravopisu geslo Pjongjang; angl. Pyongyang)? Ali e vpliva na izgovor (če upoštevamo glasovno podobo slovenskega knjižnega jezika)? Kakšno rabo priporočate?
Zanima me, kako se ustrezno navedejo sestavine besedila po alinejah in kako je z ločili na koncu alinej oz. vezniki pred zadnjo sestavino, navedeno po alinejah (primer je naveden spodaj).
Obravnavali bomo naslednje tematske sklope:
Ali bi prvo besedo prve alineje kdaj – razen, če gre za besedo, ki se po pravopisu zapisuje z veliko začetnico – zapisovali z veliko začetnico?
Zanima me, ali obstajajo slovenski glagoli, ki nimajo nedovršne oblike. Ne vem namreč, kaj bi bila nedovršna oblika glagola prekositi.
Zanima me, ali so nedovršniške oblike od glagola gnati produktivne v slovenskem jeziku in kako se glasijo? Ali obstaja neka forma kot pogonjati za razliko od pognati? H kateremu razredu spada glagol gnati? Je ta soglasniški koren na -n s palatalizacijsko spremembo g v ž v isti vrsti kot žeti, žanjem? V ruščini obstaja na primer oblika обогнать dovrš., обгонять nedovrš. (prehitevati). Če bi obstajala oblika kot obgonjati v slovenščini, kateri bi bil vezalni samoglasnik v dovršniški obliki? obegnati? Ker bi na tem mestu sovpadali razni soglasniki na en kup. Oprostite za raznolika vprašanja.
Med študijem profesorji pogosto uporabljajo za ledvici ednino, čeprav je bilo jasno, da gre za dvojino:
Primer: Ledvica filtrirajo kri. Kri se filtrira skozi ledvica.
Ali gre tu za arhaizem? Je tovrsten stavek sploh kdaj ustrezen? Podobno se uporablja tudi "ledvice" (množina, čeprav sta dve) - ali je to le pogovorna oblika?
Podobno, pogosto zasledim v medicinskem izrazoslovju, da je nekdo "pospan". Ali je "pospan" slovenska beseda? Gre morda za arhaično besedo (sprašujem, ker je ne poznam).
Med študijem profesorji pogosto uporabljajo za ledvici ednino, čeprav je bilo jasno, da gre za dvojino:
Primer: Ledvica filtrirajo kri. Kri se filtrira skozi ledvica.
Ali gre tu za arhaizem? Je tovrsten stavek sploh kdaj ustrezen? Podobno se uporablja tudi "ledvice" (množina, čeprav sta dve) - ali je to le pogovorna oblika?
Podobno, pogosto zasledim v medicinskem izrazoslovju, da je nekdo pospan. Ali je pospan slovenska beseda? Gre morda za arhaično besedo (sprašujem, ker je ne poznam).
V reviji Jysk sem naletela na besedo poličnik ob fotografiji stojala s policami (regal) -- zanima me, zakaj te besede ni v slovarju?
V naslovu omenjen glagol sem opazil pri dejavnosti, kjer si na mobilne naprave namestiš (naložiš) aplikacije. Ko je aplikacija nameščena, pa imaš možnost, da jo tudi odmestiš.
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika tega glagola ni.
Kako je s tem glagolom? Ali je sploh ustrezen oziroma pravilen?
V sredstvih množičnega obveščanja sem večkrat zasledil uporabo zveze »... tako Anže ... «. Primer iz nedavnih novic: Ko se je v nadaljevanju zgodila zasedba otoka, je, tako Anže, zveza Nato rekla, da je dovolj.
Zanima me, v katerih primerih se uporablja takšna zveza? Ali je to novost v slovenskem pravopisu?
Zanima me, katera oblika besede od treh, ki so v uporabi - poizkusno, poskusno ali preizkusno, je najbolj pravilna, oziroma najbolj primerna, v primerih ko gre za časovno obdobje v katerem lahko novi uporabniki poizkušajo, poskušajo ali preizkušajo mobilno aplikacijo za pametne telefone.
Torej ali je bolj pravilno: poizkusno obdobje, ali poskusno obdobje, ali preizkusno obdobje?
In ali je bolj pravilna besedna zveza: Poizkusite mobilno aplikacijo, ali Poskusite mobilno aplikacijo, ali Preizkusite mobilno aplikacijo?
Trenutno se po številnih virih zdi, kot da so vse tri oblike pravilne in zamenljive, ni pa jasno razvidno, katera je bolj pravilna za uporabo v zgoraj navedenih primerih, zato prosim za strokovno mnenje.
Zanima me, če bi bilo mogoče besedo zakvaj dodati v slovar.
Ali je pravilno Vsi sošolci se ji smejejo zaradi nenavadne pričeske ali Vsi sošolci se ji smejijo zaradi nenavadne pričeske?
Zanima me, ali je bolj pravilno, da rečemo, da bomo za rojstni dan znancu voščili ali čestitali? Že nekajkrat sem slišala večje zagovarjanje prvega načina (voščiti) in odločno zavračanje in zgražanje ob drugem načinu, meni pa se niti drugi način ne zdi zares napačen. Kaj je bolj pravilno in zakaj?
Katera oblika je bolj primerna: motor z notranjm izgorevanjem ali motor z notranjm zgorevanjem oz. delavec je izgorel v tovarni ali zgorel v tovarni?
Zanima me, ali sta za besedno zvezo tako imenovani pravilni obe okrajšavi, torej t. i. in t. im., ali pa le ena od njiju.
V rabi je zaslediti obe.
V slovenščino je pravljica C. Collodia Pinokio prevedena kot Ostržek, tudi Bralna značka Slovenije ima za ikono italijanski literarni lik, ki ima, žal, negativen simbolni kapital v javnosti -- lažnivec (W. Disney). Kulturna anomalija je, da so ob številnih izvirnih literarnih likih s pozitivno konotacijo (npr. Ciciban, Kosovirja, Pedenjped, Sapramiška idr.) izbrali – literarni lik, ki v splošni javnosti ima negativno konotacijo.
Vendar je vprašanje drugačno: italijanski kolegi s področja mladinske literarne vede, so me opozorili na pozitvno podstat Pinokia, ki se je izgubila v prevodu. "Oče" Pinokia, Giuseppe, ustvari dečka iz kosa lesa -- pinije (to je motiv demiurga, boga, Prometeja ...). Pomembno je, da je Pinokio narejen iz pinije. To je najbolj plemenito drevo iz katerega so delali violine stradivarke.
Pri poučevanju študente vljudno opomnim, da je je poimenovanje Pionikio (stradivarke) – izgubljen v prevodu – Ostržek ("olupek").
Zanima me vaše mnenje o negativni konotaciji besede Ostržek, izgubljeni konotaciji v prevodu Pinokio (pinija, stradivarke).
Med poukom slovenščine sem slišal izraz njihovi zanamci in se mi je zdelo malo čudno, saj so zanamci naši potomci oziroma tisti, ki so za nami. Torej bi morali biti njihovi potomci zanjimci, saj so oni tisti, ki so za njimi. Ali bi se izraz zanjimci lahko uveljavil?
Zanima me, kakšne so razločitve med pojmi jezikovni priročnik, portal, slovar, baza, korpus, vir, tehnologija, slovnica. Nikjer namreč ne najdem strokovnih razločitev ali pojasnitev, ki bi ta problem obravnavale. Kaj vse se torej lahko šteje pod te pojme in kaj spada kateremu pojmu? Že samo SSKJ bi se lahko uvrstil pod kategorijo slovarjev, tudi tehnologij in portalov, glede na to, da je prosto dostopen na spletu. Je pa tudi jezikovni priročnik. Kje so meje? Za odgovor se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem.
Zanima me besedotvorni algoritem za besedo poganjalček.
V dvomu sem namreč: Ali je pomanjševalnica poganjal-ček ali je poganjav-ček, podobno kot cepetav-ček.
Sama se nagibam k manjšalnici poganjalček.
Se kratice za megavatno uro, kilovatno uro pravilno zapišejo s presledkom ali brez, torej MW h ali MWh, kW h ali kWh? Prosim za utemeljitev.
Kako se pravilno uporabi beseda na zdravje? Skupaj ali narazen?
Zanima me, zakaj se pri pojmu Severna Amerika obe besedi pišeta z veliko, pri pojmu jugovzhodna Azija pa ne.
Zakaj se med medmeti ko ko ko in podobnimi, ki so sestavljeni iz večjega števila ponavljajočih se besed, ne piše vejice? Kdo si je to izmisli? Kdaj je ta sprememba nastala? Zakaj ni vnesena v pravopis?
Kakšna je smiselnost in logika omenjenega pisanja? Koliko ponovljenih medmetov mora biti brez vmesne vejice? Če napišem ko ko ko, je pravilno, če pa napišem ko ko ko ko, pa mora biti pred zadnjim ko vejica? Zakaj se v gimnaziji poučuje, da je cap, cap sprejemljiv zapis, čiv, čiv pa ne? Je pri pisanju medmetov sploh kako pravilo, ali je vse bolj ali manj podvrženo presoji učiteljev oziroma lektorjev.
Zame ni vseeno, če napišem ha, ha, ha ali hahaha, sploh pa se mi zdi neumno pisati ha ha ha, saj gre vendar za melodijo stavka in njegovo dramatičnost, ki jo z zapisom ha ha ha ne dosežem. Kako medlo izgleda, če zapišem cop cop cop in koliko več dramatike je v zapisu cop, cop, cop. Prvo izgleda, kot da se je nekdo zatipkal, drugo pa dramatično poudarja dogajanje, ko se nekaj neznanega približuje.
Lepo prosim, če mi lahko napišete kaj več o tem, ali pa mi pomagate najti primerno literaturo. Naj poudarim, da na internetni strani slovenskega pravopisa ni zapisov medmetov brez vmesne vejice. Kje torej iskati pravilno, zapovedano pisavo medmetov.
R. Č.
Pri prevajanju študij Eurydice se pogosto z lektorico ne strinjam glede Liecthensteina. Izvorno gre za družinsko ime. Geodetska uprava je izdala seznam tujih zemljepisnih imen v sl. jeziku, na katerem je Lihtenštajn.
Na Ministrstvu za zunanje zadeve niso dosledni pri uporabi ene ali druge možnosti. Torej, Liechtenstein ali Lihtenštajn, ko se sklicujemo na državo. Slovenimo ali ne?
Da namesto Graz napišemo ali rečemo Gradec se mi zdi razumljivo – skozi stoletja se je ime udomačilo, oz. poslovenilo. Za Lausanne in Provence pa to menda ne velja. Ali?
Zanima me ali se piše socialnovarstveni ali socialno varstveni zavod?
Torej skupaj ali narazen. Glede na pravila v pravopisnih pravilih bi rekla, da skupaj, na spletni strani ministrstva se uporablja narazen.
Zanima me, ali naj ohranim poimenovanje izdelovalca glasbil ali naj zapišem, kot se mi zdi prav: žvrgolc – žvrgolec, drumlica – drumljica, fičefaj – fičafaj, čivink? Kako predlagate vi?
v Jezikovni svetovalnici je bilo objavljeno stališče https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5800/druga-moška-sklanjatev-ujemanje-samostalnika-vojvoda. Pri književnem prevodu, ki ga pripravljam, se srečujem z dilemo, za katero sem našel odgovor v tem stališču. Upam, da pravilen.
V izvirniku igra pomembno vlogo skupina/klub nogometnih navijačev, ki so si nadeli ime Iron Weasels. V svojem prevodu sem se odločil za ime Jeklene podlasice. V besedilu se prvič pojavijo s tem polnim imenom, pozneje pa bodisi z njim ali samo kot podlasice, posamezni član skupine pa kot podlasica. Ni nepomembno, da so vsi do zadnjega moški. Tu sem se srečal z vprašanjem ujemanja glagola s slovničnim spolom samostalnika kot subjekta (ali tudi objekta) povedi. (Izvirnik je za ta problem, glede na angleška slovnična pravila, seveda neobčutljiv.)
In zdaj k mojim vprašanjem v zvezi s citiranim stališčem:
Ne zamerite mi še vprašanja o veliki začetnici, ki sicer nima nobene zveze s citiranim stališčem iz Jezikovne svetovalnice. Za slovensko sceno sem preveril uporabo pisave z veliko in malo začetnico za najpomembnejša kluba nogometnih navijačev. Skupina Green Dragons se dosledno pojavlja pisana z veliko začetnico pri obeh delih imena. (Mimogrede, za svoj prevod ne razmišljam o tem, da bi ohranil ime iz izvirnika, ker ni govor o neki dejanski tuji navijaški skupini.) Ime skupine Viole se (na portalu Nova beseda) večinsko pojavlja zapisana tako, torej z veliko začetnico, včasih pa tudi z malo.
V primeru polnega imena (prej pod 2.a) ne dvomim o pravilnosti velike začetnice samo za prvi del imena. V drugih treh primerih pa nisem čisto prepričan, ali je – v edninski, dvojinski ali množinski obliki – za člane te skupine pravilen zapis z malo (k čemur se očitno nagibam), ali z veliko začetnico. Prosim za vaše mnenje oz. nasvet.
Zanima me, ali je pravilna raba poimenovanja gumi bombon?
Sprašujem o sadju, ki je podoben hruški. Kako se v slovenščini pravilno reče temu sadju?
Prebivalci Anhovega v Soški dolini smo bili vedno ANHOVCI, ANHOVKE. ANHOVEC, ANHOVCA, ANHOVCU, ANHOVCA, ANHOVCU, ANHOVCEM.
Zelo spoštujem vaše delo, zato sem bila šokirana, ko sem na Fran.si opazila nekatere odkrito antisemitske in rasistične vnose. Prosim, če se zgledujete po tujih uglednih slovarjih in jih odstranite, ali pa vsaj označite, da taki so ('zastarelo' ali 'ekspresivno' nikakor ni dovolj). In naj debata dejansko vključuje ljudi, ki so pripadniki teh skupin. Hvala.
Zanima me, ali se lahko poligon uporablja v pomenu 'tekmovanje na pripravljeni progi z različnimi vajami na vmesnih postojankah'. Primer: V soboto je v Kranjski Gori potekala prva izvedba poligona "Kekec", v nedeljo pa se je dogodek zaključil s poligonom za najmlajše.
Vljudno prosim za prevod – pomen besede sovjet.
Spoštovani! Kaj pomeni izrek denar ga ne tišči?
Zanima me pomen fraze oz. frazema reci piši. V otroštvu sem ga slišala med pogovorom odraslih in mi v zadnjem času velikokrat pride na misel, pa se ne spomnim v kakšnem konteksu oz. kakšen je pomen za tem frazemom. Primer stavka bi lahko bil:
(Nisem pa 100% prepričana, da sem uporabila pravi kontekst.)
Po pohajkovanju v Franu sem zasledil, da je pod besedo pokriviteljski naveden le ta, ki se nanaša na pokrovitelja, torej zaščitniški oz. tak, ki gmotno podpira nekoga/nekaj - projekt. Pod kvalifikatorjem ekspresivno je prav tako navedena ta beseda le v primerih, ni pa razlozeno, kdaj se uporablja. Sprašujemo se torej, kaj na tem mestu pomeni, torej kot prislov in v ekspresivni rabi. Osebno se mi zdi, da to lahko povezujemo z neko mero arogance in občutka večvrednosti, ko nekako rahlo slabšalno obravnavamo drugega. Kakšno poljudno "definicijo" pa predlagate vi? Kako bi lahko to v slovarju popravili ne glede na to, da je že zakljucena izdaja? Bi lahko predlagal sopomenko patronističen. Ne, besede na Franu še ni, a kaj o tem menite vi? Ter nenazadnje, kako nastane geselski članek? O tem vem bore malo, le nekaj o leksikografih.
I am working on research on a lexical typology of words meaning 'thing / matter / affair'. I have some problems with the interpretation of Slovene material. So, my question is as follows: What is the difference between the words stvar and reč? SSKJ lists the same set of meanings for both lexemes. Neither dictionaries nor corpus data give a clear answer so far. Maybe one of them is more preferable in one of the meanings?
Zanima me, kakšna je razlika med besedama prebolelost in prebolevnost. SSKJ mi sicer besede prebolelost niti ne najde, ampak vidim, da se v praksi pogosto uporablja.
Na vladnih spletnih straneh (http://www.mzi.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/771/8327/ac7cf86d9863b77d50aa7e638020baa6/) sem naletel na uporabo besedne zveze memorandum o razumevanju, kar je najverjetneje prevod angleškega Memorandum of Understanding.
Pomen in smisel angleškega izraza bi, glede na številne možnosti, ki jih najdem v slovarjih, bržkone veliko bolj ustrezno prenesli kot memorandum o soglasju in v manj formalnih primerih morda preprosto kot sporazum.
Na tako sklepanje me navajajo tudi primeri iz SSKJ za geslo memorandum:
Kolikor mi je znano obstajata dva glagola – reagirati in odreagirati, z zelo različnim pomenom.
Prosim za razlago o uporabi teh dveh glagolov.
S kolegom imava že nekaj časa debato o tej temi. Bolj specifično se ne strinjava glede vprašanja: Ali je glagol operirati podpomenka besede zdraviti ali ne?
Jaz trdim, da operirati ne pomeni nujno zdraviti, saj obstajajo primeri, ko z operacijo človeka ne pozdraviš. Na primer: lepotna operacija, ali pa eksperimentalna operacija na živih primerkih živali (kruto, vem, ampak obstajajo). Jaz pravim, da mora nadpomenka VEDNO veljati za podpomenko. Da mora vedno pokriti celotno množico, ki jo podpomenka vsebuje. Primer: Marelica bo vedno sadje. Vrtalnik bo vedno orodje. V jezikovnem smislu torej beseda operirati nikoli ne more biti podpomenka besede zdraviti, saj ta druga, ne pokrije celotne množice, ki jo vsebuje beseda operirati.
Medtem pa moj kolega (sicer študent medicine) trdi, da operirati vedno pomeni tudi zdraviti. To pa utemeljuje z razlago, da so bile tudi plastične operacije prvotne namenjene zdravljenju in ne lepotnim popravkom.
Prosil bi vas, če mi lahko enkrat za vselej poveste, kdo izmed naju ima prav.
Potrebovala bi izraz za umirjeno posameznico, ki najraje izbira dobro poznane, preverjene oz. klasične stvari / aktivnosti, saj ne mara tveganja in adrenalina, ki pride z njim. Na portalu Fran sem med iskanjem tovrstnega izraza naletela na tvegavka, adrenalinec in hazarderka, ampak pri dodajanju predpone ne noben od izrazov po mojem mnenju ne zveni najlepše. Vseeno pa se mi zdi najustreznejši od treh neadrenalinka, vendar ne vem, če je taka ženska oblika izraza pravilna, saj je na portalu Fran nisem zasledila. Morda obstaja še kakšen ustreznejši izraz po vašem mnenju in če ne, je neadrenalinka slovnično pravilna oblika?
Pišem diplomsko nalogo na temo zanikanega rodilnika. Skozi čas, v razvoju jezika in v pogovoru dajalnik in rodilnik izginjata in njuno vlogo prevzema tožilnik. Jezik se čedalje bolj poenostavlja. Zanima me, kako bi vi zapisali naslednje stavke:
Grem po vino. ali: Grem po vina.Učim se slovenščino. ali: Učim se slovenščine.Ne smeš brati knjige ali: Ne smeš brati knjigo.
In podobni primeri.
Potem pa še malo drugačen primer. Ali bi dvakrat zanikali tale stavek, ali je enkrat dovolj: Ne smem ne brati knjige/knjigo. Ali mora biti po Vaše pomožnik zanikan ali ne. Zanima me, zakaj tako menite, in Vas prosim, če svoje odgovore lahko utemeljite.
Zanima me če je pozdrav živjo izvorno slovenski in kdaj je prvič uporabljen. Ponekod sem zasledil, da naj bi bil prevzet v hrvaščine. Čeprav moram priznati, da še nobenega Hrvata nisem slišal pozdravljati tako.
Zanima me, če obstaja kakršenkoli zakon, ki natančno določa meje politične korektnosti in (mogoče tudi s konkretnimi primeri) narekuje kako bi se dejansko moral posameznik ali posameznica izražati oz. kakšne izraze/besede bi moral izbirati, da se izogne sovražnemu govoru. Kar sem zasledila sama je zgolj to, da je sovražni govor prepovedan (brez nadaljnih konkretnih pojasnil in navodil oz. napotkov). V primeru, da takšen zakon ne obstaja, pa bi rada vedela če je na voljo mogoče kakšen priročnik oz. napotki, ki bi posamezniku ali posameznici ob prvem stiku s pojmom politična korektnost natančno opredelil in pojasnil načela/pravila izražanja, da bo tudi sam/a lahko politično korekten/a.
Zanima, me katera beseda je ustreznejša sprednji ali prednji?
Na primer: sprednji sedež, na sprednji strani ali prednji sedež, na prednji strani.
Včeraj sem v eni od štajerskih gostiln na steni prebrala spodnji zapis:
Babica Marica! Motika je bila tvoja življenska družica še iz mladosti, iz tistih časov, ko so ljudje vedeli, da si brez nje lahko lačen! In v tvoji hiši, pri Kupčičevih v Zg. Voličini, nihče ni bil lačen, nihče ni nikoli odšel brez kruha, iskrenega nasveta ali prijazne besede!
Najbolj me je seveda »zbodel« zapis življenski in diskretno sem lastnike opozorila na napako, prepričana, da jim pomagam. Vendar so mi razložili, da so okoli tega zapisa imeli precej polemičnih razprav, tudi s slovenisti, ki so na podlagi SSKJ dokazali, da je pridevnik mogoče zapisati tudi tako. Seveda sem se zadevi doma ponovno posvetila in nikjer ne najdem teoretične razlage ali podlage za upravičenost tega zapisa. Mi lahko, prosim, pomagate? Obstaja morda vendarle kakšna možnost za tak zapis? Tudi zapis v celoti bi nekoliko predrugačila. Predvsem bi izpustila tolikšno rabo klicajev. Moj predlog bi bil:
Babica Marica, motika je bila tvoja življenjska družica ŽE iz mladosti, iz tistih časov, ko so ljudje vedeli, da si brez nje lahko lačen. In v tvoji hiši, pri Kupčičevih v Zg. Voličini, nihče ni bil lačen, nihče nikoli ni odšel brez kruha, prijazne besede ali iskrenega nasveta. Hvala ti za to!
Kako ravnati oz. katerega upoštevati, ko je med Pravopisom in ePravopisom razlika? Tako je na primer pri geslu risa/risinja. Drugega izraza v Pravopisu ni, v ePravopisu pa ga najdemo.
Katera je najnovejša verzija pravopisnih pravil?
Zanima me razlog, zakaj je beseda dočim v Pravopisu označena s črno piko (prepovedano).
V kranjski občini so si pred leti omislili prireditev z imenom Prešernov SMENJ. Zanima me, kako sklanjati to besedo.
V raznih letakih in drugem pisnem materialu sem našla čudne sklone – npr. Prešernovega smenja – po mojem bi bilo prav semnja, zato vas prosim za kvalificiran odgovor o sklanjanju te besede.
Zanima me, ali me lahko usmerite glede zapisovanja imen severnoameriških indijanskih ljudstev, npr. Suji, Navajo, Mohawk, Puyallup, Hopi, Pajut itd. Se načeloma držimo zapisov v ameriški angleščini, razen ko gre za že uveljavljene slovenske zapise (npr. Apači ali Komanči), ali pa obstaja kakšno drugačno pravilo? Prevajam zgodovino ZDA Howarda Zinna, v kateri so omenjena vsa zgoraj navedena ljudstva (in morda še kakšno).
Trenutno se za prevod koncepta degrowth uporablja kar angleški degrowth, od-rast, v IATE pa je predlog nerast. Kaj svetujete?
Zanima me, ali je naslednji prevod pravilen. V srbo-hrvaščini se naslov filma glasi: Tko pjeva zlo ne misli. Ali je slovenski prevod: Kdor poje, zlo ne misli, pravilen?
Kako ravnati pri zapisovanju tujih zemljepisnih imen, kadar obstajajo nasprotujoče si smernice za posamezne jezike iz katerih izhaja ime? Vprašanje se mi je porodilo ob objavljenem prevodu članka o gori z izvirnim zapisom Rysy na slovenski Wikipediji (https://sl.wikipedia.org/wiki/Rysy).
Goro si delita Poljska in Slovaška. V jezikih obeh držav je ime gore zapisano kot Rysy. Glede zapisovanja imen iz poljščine in slovaščine sta v Slovenskem pravopisu prisotni nasprotujoči si smernici glede zapisa črke ⟨y⟩.
Pri slovaščini črko ⟨y⟩ zamenjujemo z ⟨i⟩. V SP je podan tudi primer: Banská Bystrica – Bánska Bístrica. Tudi poljski trdi i, zapisan s črko ⟨y⟩ v slovenščini še najbolj ustreza i-ju in ga tako tudi izgovorimo. SP pravi, da lastna imena iz poljščine večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v poljščini, nekatera lastna imena pa so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.
Pri konkretnem primeru velja omeniti še, da v delu Poljske, kamor sega gorovje Visoke Tatre, živi tudi slovaška manjšina.
Zanima me, katera je pravilna oblika pridevnika, izpeljanega iz izrazov mizogin (sovražnik žensk) oziroma mizoginija (sovraštvo do žensk). Opažam, da se na spletu pojavljajo tri različice: mizogin (rod. mizoginega), mizoginski in mizoginističen.
Kateri bi bil najustreznejši, če želimo besedo ohraniti v obliki tujke in je ne prevajati s 'sovražen do žensk'.
Sončev mrk, Lunin mrk, Saturnovi naravni sateliti, Sončeve pege, Jupitrove lune itd.
Kot vidite, so v rabi večinoma svojilni pridevniki, kar se tiče nebesnih teles, kar potrjuje tudi velika začetnica pri pridevnikih.
Sprva sem mislil, da so to vrstni pridevniki, ampak mi velika začetnica ni šla v iz glave, nato pa sem le dojel, da gre za svojilne.
Kako to, da so svojilni pridevniki pri nebesnih telesih bolj prisotni v rabi kot pa vrstni pri tej tematiki (zemljepisna lastna imena)?
Kateri pridevnik je pravilen pri imenovanju kart v barvi karo?
karo kralj ali karov kralj ali karin kralj
Zanima me, ali je pridevnik, izpeljan iz pokrajine oziroma grofije Cornwall, cornwallski ali cornwalski. V pravopisnem slovarju ne najdem podobnega primera, da bi lahko izhajala iz analogije, razen kak Albertvílle albertvílski. V pravilih podobnega primera ne najdem, v besedilnem korpusu prevladuje cornwallski.
Zanima me, zakaj je pridevnik tvorjen iz zempljepisnega imena Wales lahko waleški, velški ali valižanski, pri zemljepisnem imenu Novi Južni Wales (ki očitno izvira iz prvega) pa le novojužnowaleški (in ne npr. novojužnovaližanski). Podobno je pri prebivalcih, kjer Novojužnovaližan ni pravilno. Kaj je razlog za to? Ali konkreten razlog sploh obstaja, ali gre le za "luknjo v sistemu"?
Na tej točki, ko smo že pri Walesu, me zanima tudi, zakaj pišemo Wales s črko W, ime države Zimbabve pa z V (četudi je to v vseh uradnih jezikih te države zapisano z W), torej zakaj smo tako selektivni pri uporabi "tujih črk"?
Hvala za pomoč
Sprašujem v imenu zaposlenih na OŠ Šempas in v svojem imenu. Muči nas tvorba pridevnika na -ski iz našega krajevnega imena. Na šoli je bila navada, da se je vedno pisalo o šempaski šoli, šempaskem vrtcu, igrišču itd. Kasneje smo pridevnik začeli tvoriti preprosto po pravilu -s -ski da -ški, pa tudi po analogiji Kras – kraški ali vas – vaški. To je obveljalo. Kadar pošiljamo prispevke na Primorske novice (ki so eden od osrednjih slovenskih dnevnikov), nam vztrajno obliko šempaški popravljajo v šempaski, zato se vedno trudim, da je v besedilu sploh ne uporabim. Zdaj pa ponovno odpiramo vprašanje o pravilni obliki, zato prosim za strokovno razlago.
Tujka radikalno je izrazno zelo močna, ne čutim pa iste moči v dveh slovenskih izrazih temeljito in korenito. Mi lahko pomagate najti slovensko besedo ali pa tudi frazo s katero bi lahko prevedla radikalno. Stavek je naslednji (del zaobljube): V odgovor na tvojo ljubezen se zavezujem, da bom radikalno živela po dani zaobljubi ...
Ukvarjam se s podnaslavljanjem, ki zaradi prostorske omejenosti zahteva precej gospodarno rabo jezika. Pred kratkim sem prevajal oddajo, pri kateri so omenjali listine in zemljevide v zvezi z otokom. Dobil sem predlog, da bi uporabil listine in zemljevide vezane na otok. Meni se to zdi hrvatizem, zato sem raje uporabil glede otoka, lahko pa bi tudi povezane z otokom ali v zvezi z otokom. Imam prav, da konstrukcija vezan na v slovenščini v takem kontekstu ni pravilna? Vem, da obstaja raba vezan na v smislu 'biti odvisen od nekoga ali nečesa', ampak to je že drugačen pomen.
Ali v povedi Prireditev je primerna za otroke od tretjega leta. manjka prislov dalje? Ali bi se torej morala glasiti: Prireditev je primerna za otroke od tretjega leta dalje? Kolegica trdi, da prislov ni potreben, meni pa se sliši čudno, preprosto mi na koncu nekaj (z)manjka. Kako je s pravilom?
Zanima me, ali gre v primeru Pred učiteljico slovenščine vedno išče prave besede za predmet ali prislovno določilo kraja, saj ima prislovno določilo praviloma prednost pred predmetom, a se mi vprašanje, kje išče besede, ne sliši najbolje. Kaj pa v primeru Pred učiteljico slovenščine mu je vedno nerodno, ko gre za nekakšen prenesen pomen? Primer pa bi lahko pretvorili celo v časovni odvisnik: Kadar stoji pred učiteljico slovenščine, mu je vedno nerodno.
Lahko obrazložite ustreznost zapisa Proteusova nagrada, kot ga uporabljajo biologi, saj po mojem ne ustreza pravopisnemu pravilu o zapisovanju nagrad.
Vprašal bi, ali je bolj pravilno uporabiti na Slovenskem primorju ali v Slovenskem primorju. V pravopisu sem sicer zasledil, da se uporablja na, a na internetu sem opazil ogromno besedil, ki uporabljajo v.
Zanima me ali se pravilno napiše na Kozini ali v Kozini?
Zanima me pravilni zapis spodnjega stavka (vem, da če zamenjaš vrstni red besed, stavek dobi lepšo obliko, a mene zanima ravno ta oblika zapisa), in ali obstaja pravilo za tovrstne stavke, da vem za naslednjič, kako in kje iskati odgovor.
Poleg DEJAVNOSTIM (ali DEJAVNOSTI), ki jih imamo razporejene tekom celega tedna, zadnje dni veliko časa posvečamo tudi navajanju na samostojnost.
Zanima me raba predlogov v in na ob samostalniku glasovanje (če pustimo vnemar druge predložne možnosti). S kolegi se namreč mnenjsko nekoliko razhajamo glede tele rabe: – dati na glasovanje > se strinjamo – v/na glasovanju je naš predlog dobil dovolj podpore – že v/na prvem glasovanju smo potrdili vse točke
Gre za dilemo, ali poenotiti naslove vojaških doktrin. Večina naslovov je navedena s predložno besedo za, nekaj jih je z o, drugi pa so izpeljani z rodilniško obliko. Primeri:
Predlagate, da naslove poenotimo ali delamo še naprej po občutku?
Prosim za odgovor na vprašanje, ali je pri besedi prebivalstvo mogoče rabiti zaimek čigar (prebivalstvo, čigar predniki) ali zgolj kateri (prebivalstvo, katerega predniki). SP 2001 je nedvoumen, da se čigar rabi zgolj za ednino osebe moškega spola, pa vendar: v podstati besede prebivalstvo je ne nazadnje človek. Najverjetneje pa to ne more vplivati na slovnične lastnosti besede srednjega spola prebivalstvo in rabo pravilne oblike zaimka, kajne?
Prosimo za pomoč pri razlagi pojmov, ki jih uporablja ZDDV-1 v 20.členu, 10. odstavek(https://zakonodaja.com/zakon/zddv-1/20-clen-dobava-blaga-s-prevozom):
Hvala lepa.
Zanima me ali mi lahko pomagate pri pomenu besede tarzanizem? Pri članku Marka Zajca z naslovom Jezikovni tarzanizem, sem najprej poskušala najti informacije kaj pomeni beseda tarzanizem. Te besede še nisem nikoli slišala. Na spletu o tej besedi nisem zasledila podatkov. Po prebiranju članka pa menim, da gre za neko bistvo članka, kjer je prikazan pogled na slovenščino. Ponižujoč pogled na slovenščino v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi jeziki, v sklopu jezikovnega razsodišča. Tarzanizem kot nek tarzan, ki živi v džungli, nekaj slabega, pa čeprav sploh ni slab, ga okolica ne sprejema, zavrača, sploh mu ne dajo možnosti.
Zanima me, kakšna je pravzaprav razlika med besedama tračnica in tirnica. Če pogledam v SSKJ je opisano enako, pa kljub temu sprašujem, ali je kakšna razlika.
A mi lahko na naslednjem primeru objasnite kaj je koren besede, kaj je končnica in kaj priponsko obrazilo? (agent, asistent) A je agen (koren)-t (končnica), agent-a (priponsko obrazilo)? Kako, da vem pri moškem samostalniku kaj je končnica?
Kakšna je vsebinska razlika med pridevnikoma pokoren in poslušen? V katerih primerih se kateri uporablja?
Zanima me, kako oziroma po čem ločimo slovarski sestavek iz SSKJ od slovarskega sestavka iz slovenskega pravopisa.
Kakšna je razlika med besedama oznaka in označba?
Včasih sem v dilemi, kako je slovnično pravilno, predvsem glede rabe kakovostnih in vrstnih pridevnikov. Naj navedem nekaj primerov:
Zanima me, ali je to enako, če je naslov izdelka npr. riban sir itd ali je to samo sestavina in je navedeno med sestavinami? Vrstni pridevnik je npr. pšenični, koruzni kruh, zrezek svinjski , goveji. Kaj sploh raba, npr.bel kruh?
V objavljenih dokumentih na internetu se srečujem z različnimi zapisi za kratico AVK (avdio video konferenčni sistem). Kako se pravilno zapiše? Ali avdio videokonferenca, avdio - video konferenca, avdio video konferenca, avdio-video konferenca ali še kako drugače?
Zanima me, ali je v spodnjem primeru treba uporabiti mestnik ali rodilnik. Razvoj digitalne kompetence pri učitelju ali Razvoj digitalne kompetence učitelja
Zanima nas, ali je uporaba tožilnika v drugem stavku spodnje povedi pravilna oziroma ali bi bilo treba uporabiti rodilnik:
S tem praktičnim testom preverimo kandidatovo zmožnost pisnega izražanja (zlasti pravopis, besedišče in slovnico) v njegovem drugem jeziku, in ne njegovo poznavanje/njegovega poznavanja tematskega področja.
Zanima me, kako se glasi rodilnik dvojine oziroma množine samostalnika avra. Aver ali avr?
Zanimajo me rodilniške oblike in pridevniške izpeljanke (ter utemeljitve) naslednjih zemljepisnih imen, za katera v literaturi in na spletu srečujem različno rabo in nasprotujoča si pojasnila:
Popravite me, če sem katero od imen že v vprašanju zapisal napačno. Glede imen na -ль celo v vaši svetovalnici različni odgovori nasprotujejo drug drugemu.
V Kranju so si za letošnje praznovanje Prešernovega dne izmislili slogan Vsak dan prešernovo. Ni (mi) jasno, kaj bi vsak dan prešernovo sploh lahko pomenilo, je pa očitno, da so samostalnik skovali po vzoru na valentinovo, gregorjevo, jožefovo, čeprav poimenovanje nobenega ne izhaja iz priimka. Zanima me, ali si lahko prav vsak (v tem primeru Mestna občina Kranj in "njeni" javni zavodi), ki ima pet minut časa in priložnost, "prisvoji" ime slovenskega pesnika ali drugih pomembnih žena in mož in kuje iz njihovih priimkov nove besede, v tem primeru – po mojem – celo spakedranko, ki ne pove prav nič! Premišljujem, da bi jim, da bodo bolj v skladu z rabo, predlagala slogan: vsak dan francetovo.
Zanima me, kakšna je razlika med naslednjima dvema stavkoma:
Počasi sem vozil in pazil, da tovor ne zdrsne dol.Počasi sem vozil in pazil, da tovor ne bi zdrsnil dol.
Ali je prva oblika, torej tista s sedanjikom v odvisnem stavku, res bolj slovenska in značilna za lepše izražanje v slovenščini? Ali pa gre le za odtenke in za razliko v pomenu – in dopušča stavek s pogojnikom »več verjetnosti«, da bo tovor zdrsnil dol?
Zanima me kako iz angleškega jezika prevajamo besedo selfie. Selfie je relativno nova beseda, označuje pa posneto fotografijo, ki jo napravi fotograf sam, navadno z mobilnim fotoaparatom (self-portrait). V slovenščino jo že prevajamo kot sebek, vendar se zdi izraz nekoliko ponesrečen. V slovenski literaturi je moč zaslediti tudi samo selfi.
Angleška beseda shrinkflation se ponekod prevaja kot skrčflacija. Podoben pojem je skimpflation, za katerega še nisem zasledila slovenske ustreznice. Kaj pravite na škrtflacija?
V prvem primeru vam trgovci za isto ceno prodajo manj izdelka. Količina se je skrčila, zato skrčflacija. V drugem primeru se dražje sestavine zamenjujejo s cenejšimi. Torej varčujejo, skoparijo ali po domače škrtarijo. To bi se lahko imenovalo škrtflacija.
Ne en ne drug slovenski izraz mi nista všeč, ampak skimpflacija se mi zdi še slabša izbira.
Včasih slišim, da kdo opiše izgubo glasu ali pa močno hripavost z metaforo, da je na slabem glasu. Je to napaka ali drug pomen frazema v zvezi z izgubo dobrega slovesa, spoštovanja?
Zanima me, kako sklanjamo množinsko obliko besede statua.
Zanima me, kako se pravilno sklanja ime Ikar. V Franu je navedeno, da se sklanja z j, torej Ikarja, Ikarju ipd. Učiteljica v 7. razredu osnovno šole, ki jo obiskuje sin, vztrajno popravlja v obliko Ikara, Ikaru ipd. in štejo prvotno navedeno obliki za zmotno. https://fran.si/iskanje?View=1&Query=ikar
Drugo vprašanje se nanaša na stopnjevanje pridevnika izkušen. Sin je v spisu napisal »dobro je poslušati bolj izkušene od sebe«, učiteljica pa je stopnjevanje štela za napačno in popravila v izkušnejše (in ne npr. izkušenejše) od sebe. https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000115.html
V raznih slovenskih besedilih se vedno znova pojavlja vpliven španski redovnik Josemaría Escrivá de Balaguer.
Kako naj bi pravilno sklanjali njegovo izvirno ime in priimek in kako v poslovenjeni obliki (Jožefmarija Escrivá de Balaguer)? In kako se potem tvori svojilni pridevnik - Escrivájev?
Kako se prav sklanja? Povabljen je na teniški turnir Roland Garrosa ali Roland Garros?
Zanima me, kako se omenjeno sklanja Wassily Kandinsky; še posebej se mi zatakne pri priimku.
Zanima me, kako se pravilno sklanjata naslednji moški imeni: Nunne, Sorme? Kako je z zaimki?
Zanima me, od kod izvirata samostalnika med in strd ter kako ju sklanjamo.
Se krajevno ime Avber sklanja s podaljšano osnovo: Avberja? Ali z izpadom polglasnika v zadnjem zlogu: Avbra?
V družini imamo dve moški imeni, za kateri nismo enotni glede sklanjatve, posebej glede tega, ali se podaljšujeta z -j- ali ne: Tibor, Nymer.
Zanima me, kako se pravilno sklanja priimek Bardeau?
Na prikazu 1 je prikazana slika slikarja R. Magrittea, Na prikazu 7 je prikazan obisk v ateljeju slikarja S. Kregara. Na prikazu 9, slikarja R. Ghirlandaioa.
Zanima me sklanjanje priimkov, ki se končajo z -vac, npr. Jugovac, Blaževac ipd. Izpostavljam orodnik. Če bi priimek sklanjala na način z Jugovcem ali z Blaževcem, se bojim, da bi sogovornik sklepal, da gre za priimek Jugovec ali Blaževec in ne za Jugovac ali Blaževac.
Nisem slovenistka ali slavistka, a laično dvomim, da bi imela različna priimka enak orodnik.
V dilemi sem obtičal pred rodilnikom poitalijančenega nemško-judovskega priimka Pincherle (beri: Pinkerle). Naglašuje se namreč na prvem zlogu. Slovenščina sorodne priimke podomačuje z naglasom na zadnjem zlogu (npr. Peterle) in jih pri sklanjatvi prilikuje slovenskim priimkom z naglašeno končnico -e (npr. Rode). A tovrstna podomačitev najbrž ni na mestu pri neslovenskih nosilcih tovrstnih priimkov, kaj?
Pozdravljeni, zanima me, kako sklanjamo množinsko obliko samostalnika jermen tj. jermena?
Kako sklanjamo samostalnik ljudje?
Zanima me dajalnik zgoraj navedene besedne zveze: ali je prav pomagali smo tisočim majhnih podjetij ali pomagali smo tisočim majhnim podjetjem.
Ime Brela: Je prav, da se ga sklanja v skladu z izvirnikom, ki je množinski samostalnik ženskega spola?
Na oddelku razpravljamo o pravilni obliki zapisa prispevek (lahko) štejemo za znaten/znatnega.
V nadaljevanju povzemam mnenje, ki utemeljuje, da bi bilo treba navedeni primer obravnavati enako kot primera prispevek je treba šteti za znaten in prispevek se šteje za znaten, ki ju je kolegica izpeljala iz pravila, ponazorjenega s primerom »Škofjeloški pasijon ohraniti živ« (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2417/škofjeloški-pasijon-ohranjati-živ-ali-živega). Samostalnik in pridevnik sta namreč v istem stavku, »zato ne gre za navezovalni tožilnik pridevnika kot prilastka ob izpuščenem jedru«.
Zapis prispevek (lahko) štejemo za znatnega bi bil torej v skladu z navedenim napačen. Rodilniška oblika pa bi bila pravilna v primeru Prispevek, ki ga lahko štejemo za znatnega, saj bi tu pridevnik v tožilniški obliki (enaki rodilniški) uporabili samostojno brez samostalnika, kakor je navedeno v drugem odgovoru (Sklon pridevnika v oziralniškem odvisniku: navezovalni tožilnik) https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3923/sklon-pridevnika-v-oziralniškem-odvisniku-navezovalni-tožilnik. V naslednjih primerih bi bilo treba uporabiti tožilnik in ne rodilnika (oz. tožilniško obliko, ki ni enaka rodilniški):
Torej ni tako pomembno, ali gre za brezpredložni tožilniški predmet (v primeru "Škofjeloški pasijon ohranjati živ") ali za predložni predmet (v primeru "sklep razglasiti za ničen"), temveč je pomembneje, ali gre za samostalnik s slovnično kategorijo "živo" ali za samostalnik s slovnično kategorijo "neživo". Pravilno bi torej bilo "Škofjeloški pasijon ohranjati živ" in "sklep razglasiti za ničen" (kategorija neživosti) in "nekoga razglasiti za pogrešanega" (kategorija živosti)."
Ali je torej naslednji stavek napačen: Prvi navedeni primer bi lahko imeli za pravilnega edinole z zamišljeno in tu izpuščeno pojasnjevalno zvezo ki je ...
Kljub vašim obširnim odgovorom o podobnih dilemah mi še vedno ni povsem jasno, ali gre pri makrodestinaciji za zloženko ali sestavljenko in ali naj jo pišem skupaj, narazen ali je prav oboje. Na enak problem naletim tudi pri mikrodestinaciji. Mi lahko pomagate, prosim?
Ena izmed možnosti, ki so na voljo pri Pošti Slovenije, je sledenje pošiljk. Zanima me, ali je pravilno (in zakaj), da je uporabljen 2. sklon (pošiljk), in ne 3. sklon (pošiljkam).
Če želimo povedati, kaj je upodobljeno na sliki, kaj od naštetega je pravilno: slika prikazuje ali slika kaže ali slika upodablja?
V sredo grem na sodišče zaradi zadev v zvezi z mojim soprogom in mojo taščo. V slovarju še vedno piše, da je zet – hčerkin mož. Moj soprog je moškega spola, zakonska skupnost pa je določena tudi v družinskem zakoniku, Tako da sem tudi sam zet in mati mojega moža je tašča. No, da se ne morete preseliti v 21. stoletje ... Žalost.
Kateri zapis ima prednost: džakuzi ali jacuzzi, džoker ali joker, džambo ali jumbo?
Kako pravilno sloveniti besedo wellness?
Iščem primerno in ustrezno slovensko besedo, ki bi nadomestila angleško različico "counterpart" v naslednjih primerih:
Pri pisanju sem se srečala z besedami multitasker (oseba, ki zlahka opravlja več opravil hkrati), breaking news, newsroom in viralni video. Na spletu in na vaših straneh nisem našla odgovora, zato vas prosim za pomoč – ustreznejši oziroma slovenski izraz. Ali pa se lahko uporablja omenjene tuje besede, npr.:
Sem multitasker, delam dobro pod pritiskom in verjetno prav zato tudi tako zelo uživam v mojem delu.
Sem, oseba, ki zlahka opravlja več opravil hkrati, delam dobro pod pritiskom in verjetno prav zato tudi tako zelo uživam v mojem delu.
Ampak, ko neko zgodbo pokriješ kakovostno, ko izdelaš video in prenos v živo za breaking news v dobesedno nekaj minutah, ko vidiš koliko ljudi spremlja tvoje delo, takrat je občutek neprecenljiv.
Sama bi, če bi lahko izbirala, tudi po zdravstveni krizi delala od doma z možnostjo, da lahko grem vsaj dva- do trikrat na teden v newsroom.
Prosim vas tudi za usmeritev – link, kje lahko v prihodnje preverjam pravilnost besed, izrazov?
Razmišljam o besedotvornih različicah zemljepisnega imena Bosna, tj. (prednostno) Bosenc in Bosanec, navedenih v SP 2001. Vsekakor namreč prevladuje raba Bosanec, saj se Bosenc zdi nekoliko čudno in ne gre ravno v uho. Različica Bosanec – kljub njeni prednostni različici Bosenc – očitno ne bo izpodrinjena iz vsakdanje rabe, pisno in ustno, saj je navada pač železna srajca. (Mogoče bi bilo vredno poskusiti z boljše zvenečo različico Bosnec/bosneški, toda potem nastane težava pri tvorbi ženske oblike, saj se oblika Bosneka sliši grozno.)
Zakaj se je sestavljavcem SP 2001 zdelo smiselno poskusiti izboljšati te izpeljanke? Kakšna je pravzaprav prednost e (bosenski) pred a (bosanski) v tem primeru?
Zanima me, kako bi poslovenili besedi toast in toaster?
Na Franu izvemo, da je ime črnogorskega mesta v slovenščini zapisano Hercegnovi. Lani je v Novem mestu nastala publikacija, v kateri je obeleženo 50-letno sodelovanje med obema mestoma in v njej najdemo le zapis Herceg Novi. Zato nas zanima, kako naj zapisujemo ime črnogorskega mesteca?
Ali je besedna zveza verjeti v zdravnike, vase ... pravopisno ustrezna ali gre za hrvatizem (na primer vjeruj u ljubav)?
Prav tako me zanima, ali je sanjati tebe hrvatizem.
Zakaj preko ni pravopisno ustrezno?
Imam nekaj dilem pri slovnici slovenskega jezika:
Prosim, če bi mi lahko svetovali ali skušali razjasniti naslednjo dilemo:
Kemik s priimkom Zeise je v 19. stoletju pripravil kemijsko spojino, poimenovano z njegovim imenom. Na spletu naletimo na dvojico zadetkov: Zeisova sol oz. Zeisejeva sol. Toda v nemško govorečem prostoru in tudi drugje sta v rabi dva priimka: (1) Zeis; v tem primeru bi se zdel zapis Zeisova sol nedvoumen ali morda ne (podobno kot naš Zois/ova)! in (2) Zeise; sklepal bi, da tu Zeisova sol odpade (protislovje glede na zgoraj). Kaj nam preostane: Zeiseva ali Zeisejeva sol?
Kateri pridevnik je ustreznejši – lahek ali lahkoten, če govorimo o oblačilih ...?
Zanima me naslednje:
Kot dejavnemu uporabniku slovenske Wikipedije (in tudi drugače) me zanima zakaj se v nekaterih sotvarjih rabi izraz center (centrum) in ne bolj slovenski izraz središče, ki je dodobra uveljavljen vsaj v geometriji? Že v ZRC se najde in npr. Kennedyjev vesoljski center. Ali 'središče' strogo pridobi to polatinizirano obliko pri ustanovah takšne vrste, ali je to zgolj naključno, oziroma se bolje sliši? Sodeč po podatku z Wikipodatkov vsaj češčina in slovaščina rabita drugače: Kennedyho vesmírné středisko in Kennedyho vesmírne stredisko.
Iščemo krajše poimenovanje za rubriko z izobraževalnimi vsebinami. Razmišljamo o dveh možnostih: izobraževanje ali znanje. Krajša različica bi bila zaradi omejitve prostora boljša izbira, a skrbi nas, da ima znanje drugačen, preveč šolski prizvok. Ali obstaja še kakšno drugačno samostalniško poimenovanje, ki bi pojmovno zajemalo široko polje vseživljenjskega učenja, ki ni nujno vezano na šolski sistem? Kaj pa množinska oblika poimenovanja rubrike, npr. znanja? Kakšna je pravzaprav po vašem razlika med enimi in drugim poimenovanjem?
Vse pogosteje opažam, da se glagol zadeti v ustnih in tudi pisnih besedilih, predvsem v medijih, sprega: zadanem, zadaneš, zadane … Se je pri spregatvi tega glagola kaj spremenilo, saj sem tak zapis prebrala tudi v knjigi priznanega jezikoslovca? Včasih smo spregali: zadene, zadeneš, zadene ...
Lepo prosimo za pomoč pri razlagi/utemljitvi male začetnice za martinovo gos (in podobne besedne zveze). Pri zapisu praznikov in posebnih dnevov/datumov ni dvoma glede zapisov, torej z malo začetnico. Poznamo teorijo tudi za veliko začetnico: ko je v besedni zvezi svojilni pridevnik (Prešernov dan, Marijino vnebovzetje, Martinova gos), prvo sestavino besedne zveze pišemo z veliko začetnico. V SSKJ2 pa smo našli posebnost: ob martinovem je še Martinova gos (in podobne besedne zveze), pozornost pa nam je vzbudila martinova gos, dopušča torej obe možnosti: M/martinova gos.
In prav tu se nam začne zatikati. Predvidevam namreč, da se po vzorcu martinovega dopusti tudi možnost martinove gosi, pojedine ipd. Druga možnost pa je, da se lahko svojilni pridevnik Martinova gos razume v pomenu svojilnosti kot 'gos od Martina' ali 'gos, ki jo ima Martin na mizi', to bi seveda pisali z veliko začetnico, če pa želimo izraziti drugi, vrstni pomen, torej 'gos, kot (ali ki) se pripravi za martinovo', v takem primeru je smiseln zapis z malo začetnico. Zdi se mi, da je pri tem še najbolj ustrezen zapis martinova gos, prav zaradi vrstnosti.
Vendar sem nam pri tem odpre novo vprašanje – Silvestrov večer (za silvestrovo ni dvoma). V tem primeru pa ne ločujemo svojilnosti od vrstnosti in ohranjamo v vseh pomenih ('od Silvestra' proti '31. 12. zvečer') veliko začetnico; SSKJ2 navaja primera Silvestrov večer in Silvestrovo jutro.
Zanima me, kateri izraz je pravilen oz. ga lahko uporabimo v strokovnem besedilu, delikvent ali delinkvent v smislu npr. 'mladoletnega prestopnika'? V SSKJ oz. Pravopisu je kot pravilen zapisan samo izraz delinkvent (v pomenu prestopnik), vendar najdem tudi pogosto rabo izraza delikvent (preverjeno na Gigafidi) v strokovnih, leposlovnih in drugih objavljenih besedilih. Kaj je torej pravilno in dovoljeno uporabljati, izraz delinkvent, delikvent ali celo oba omenjena izraza?
V slovenskih medijih beremo in slišimo:
Tudi zmaga več ne more vplivati na končno uvrstitev.Če zveza več ne živi, je kot truplo.
Ali pa: V letošnjem naročilu je zajetih kar stodeset več naslovov.
Pred 50 leti bi nam učiteljica slovenščine vse to popravila v:
Tudi zmaga ne more več vplivati na končno uvrstitev.Če zveza ne živi več, je kot truplo.V letošnjem naročilu je zajetih kar stodeset naslovov več.
Kot da je več ne postala nerazdružljiva kombinacija, ki mora stati pred glagolom. Kaj menite o tem? Se je to zaneslo iz srbohrvaščine in angleščine?
Zanima me, ali mora biti samostalnik srce v naslednjih primerih v ednini ali v množini. Učenci radi beremo knjige, da bo učenost sveta osvojila naša srca. (Gigafida) Pesem se je dotaknila naših src/našega srca.
Na spletu sem naletel na debato o števnosti samostalnika morje. Mnenja so deljena. Nekateri trdijo, da je to nešteven edninski samostalnik, medtem ko drugi trdijo, da je to števen samostalnik.
Kaj je res?
Kako to, da besede lulika ni v SSKJ, medtem ko besede lulček, veselička, pizda, pička, mala, sram ... so?
Zanima me kaj je pravilna raba v slovenskem jeziku, tehničen dolg ali tehnični dolg.
Zanima me, kako se imenuje tisti, ki dela v protokolu (na primer Protokolu Republike Slovenije, Protokolu MORS ...). Protokolaš na prvi prizvok deluje nekoliko slabšalno, obenem pa SSKJ te možnosti ne ponuja, protokolist pa je v SSKJ označen s kvalifikatorjem starinsko.
Zanima me, kako z eno besedo imenujemo tistega, ki zameri.
Zanima me, ali ima glagol imeti svoj trpnik. Prav tako me zanima, katere pogosteje uporabljene slovenske besede nimajo svojega trpnika.
Na spletni strani Statističnega urada RS so med imeni, ki so se prvič pojavila po letu 1990, tudi nekatera, ki jih omenjam spodaj. Zanima me, ali so svojilni pridevniki iz teh imen pravilno tvorjeni.
Ženska imena:
Moški imeni:
Kateri zapis je pravilen? Števili, ki imata natanko en skupni delitelj (število 1), imenujemo tuji si števili. ALI Števili, ki imata natanko en skupni delitelj (število 1), imenujemo tuji števili.
Zanima me, katera oblika pridevnika je pravilna, tj. frascatijski ali frascatski?
SPP: SPP 984 2. Če se podstava končuje na govorjeni samoglasnik (zapisan lahko tudi z več črkami), se pred -ski podaljša z j; morebitni nemi soglasnik za tem samoglasnikom odpade:
Torej frascatijski? Zanimivo, da te oblike praktično ni zaslediti: https://viri.cjvt.si/gigafida/Concordance/Search?Query=frascatski
Zanima me, katerega spola mora biti glagolska oblika, če sta v osebku stavka samostalnika ženskega in srednjega spola. Primera: Žena in dete sta slonela ob drevesu. – Menim, da mora tu biti moški spol. Žena in dekle sta sloneli/sta slonela ob drevesu. – Tu se mi vsiljuje ženski spol.
Kako je prav: dobrega/dobrih pol milijona evrov?
Zanima me, ali v naslednjem primeru uporabimo glagol v ednini ali dvojini: ustanova in/ali raziskovalec izjavlja (ali izjavljata)? Poleg tega pa še, ali je v pravnih besedilih dopustna uporaba zveze s strani, kadar imamo zelo dolge in kompleksne povedi. Npr.: kršitev s strani ustanove, njenih zaposlenih, zastopnikov itd.
Katera definicija snega je pravilna? Sneg so padavine v obliki snežink. ALI Sneg je padavina v obliki snežink.
V SSKJ piše, da se samostalnik padavina navadno uporablja v množini, tudi v pomenski razlagi besede sneg v SSKJ je ta samostalnik uporabljen v množini. V Geografskem terminološkem slovarju je geslo padavina (v ednini) in v sestavku so podpomenke sneg, dež, sodra, toča.
Sem upokojenka, a se vsakic, ko izrecem to besedo, slabo pocutim. Izhaja namrec iz istega korena kot ‘pokoj’ in ‘pokojnik’, pa me zares zanima, zakaj. Kaksna je povezava med pokojem, ki naj bi bil cas po zakljucenem aktivnem obdobju zivljenja (sluzbovanju) in pokojnikom?! In ‘pokojnina’?! Ali ne zveni to kot nekaksen denarni nadomestek za pokojnika?! Kako to, da je bil izbran tako ponesrecen termin? Drugi jeziki imajo mnogo primernejse izraze (retired, kar pomeni, da si se na nek nacin umaknil, ali rentner, to je prejemnik rente), zakaj se nismo zgledovali? Upokojenec je zaljiv izraz, ki kar nekako namiguje, da bos kmalu pokojnik, in ni niti najmanj spostljiv do nas starejsih, ki smo se kako zivi in aktivni, vsaj vecina. Zato predlagam v razmislek, ali ne bi bilo vredno poiskati primernejsega termina?
Zanima me posebna uporaba besede pač. Ali jo je možno uporabiti kot zanikanje? Se pravi, da namesto jaz pač ne uporabimo le jaz pač. Primer 1: On ima rad adrenalinske športe, jaz pač. Kaj pa primer 2: On ima rad adrenalinske športe, jaz pač ...
Ali smem – če se mi zdi neka beseda primernejša in je hkrati tudi razumljiva – uporabiti le-to, namesto one, ki je ustaljena?
Vzemimo za primer besedo motór. Izmislil sem si besedo, ki se mi zdi bolj sorodna slovenskemu jeziku, to pa je (novo)beseda poganjálo. Sem privrženec rabi lep(š)ih slovenskih besed in prosim za vaše dovoljenje za uporabo te besede v javnem izražanju. Poleg besede motór, pa to isto besedo, tokrat v pomenu motórno koló, želim nadgraditi v (novo)besedo poganjálnik.
Ali mi je ta svoboda dopuščena?
Kako je pravilno?
Pica je na voljo v petkih. Verjetno je pravilno ob petkih.
Ko želimo v knjižni slovenščini izraziti, da se nekdo z nečim identificira v daljšem trajanju, nam je, kot se zdi, pravzaprav na voljo zgolj beseda identificirati. V kolikor imamo opravka z dovršnim dejanjem, lahko seveda uporabimo glagol poistovetiti. Nedovršno obliko poistovečati se sicer lahko zasledimo v praktični uporabi, ni pa je mogoče najti v nobenih jezikovnih priročnikih. Bi bila uporaba omenjene oblike vendarle dopustna z ozirom na pomanjkanje domače ustreznice, ali pa obstaja morda kakšna druga sopomenka, s katero bi bilo mogoče izraziti nedovršni pomen besede identificirati se?
V Razvedrilnem programu TV Slovenija sredi septembra začnemo s projektom EMA FREŠ, ki je sestavni del razpisa, oziroma projekta Slovenski izbor za pesem Evrovizije 2020.
Akcija EMA FREŠ je namenjena mladim neuveljavljenim glasbenikom, starim od 16 do 26 let, ki še niso izdali vsaj treh javnih skladb, zanjo pa smo se odločili po velikem uspehu, ki ga je imela med mladimi letošnja zmagovalna skladba EME, Sebi, Zale in Gašperja. Akcija Ema Freš bo potekala zgolj na spletu.
Pri poimenovanju tega dela projekta EMA 2020 smo med mladimi iskali ustrezen izraz, ki v njihovem slengu najbolj natančno, a dovolj široko opisuje svež glasbeni pristop, novost, inovativnost in obenem pojasnjuje tudi kakšne nastopajoče si želimo, mlade, sveže, neuveljavljene. V manjši fokus skupini tako imenovanih vplivnežev, oziroma influenserjev, ki bodo v spletnih oddajah vodili ta del izbora, se je enotno pojavilo ime freš, med mladimi razširjena pisna oblika angleške besede fresh, kot najprimernejši skupni opis zgoraj navedenih zahtev. Še posebej so poudarili, da mora biti beseda zapisana s š na koncu in ne v angleški obliki.
Njihov predlog smo v Razvedrilnem programu TV Slovenija sprejeli, saj ta projekt naslavlja zgolj mlade na spletu, opis freš pa najbolje med mladimi ponazarja, kakšno glasbo in nastopajoče želimo dobiti.
V tem sicer malce zapoznelem dopisu vas prosimo za mnenje o jezikovni ustreznosti besede, freš, v jezikovnem kontekstu naslavljanja mladih v okviru tega projekta.
Kateri predlog je ustreznejši pri stavku: Pustite me pri/na miru?
Beseda velerejka (kot ženska, ki se ukvarja z velerejo živali) ne obstaja v slovarjih. Ne obstaja pa niti beseda velereja, ki pa jo je mogoče najti v nekaj virih (npr. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-6FG7FMTS/c75e35a3-e41a-4146-a7b0-64b1436478fd/PDF in http://www.genska-banka.si/wp-content/uploads/2018/08/Salehar_2012_prva_kranjska.pdf, ki referira na nadaljnji pisni vir). Pojem je očitno zloženka iz vele (link url)* (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=vele) in reja (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=reja). V slovarjih ne obstaja niti beseda *vejerejec, ki pa jo je mogoče najti v enem viru (http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J5GAM452/22f3e737-4941-47e9-a886-fbce898347f4/PDF).
Beseda rejec je običajna (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rejec), ženska oblika rejka pa je dosegljiva v Pleteršnikovem slovarju (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rejka) in Besedišču (http://bos.zrc-sazu.si/cgi/ada.exe?name=besedisc&expression=rejka). Vendar je besedo rejka mogoče najti v standardni klasifikaciji poklicev 2008 (https://www.stat.si/skp/Esearch.aspx) kot žensko obliko besede rejec. V slovarjih (SSKJ, Pleteršnikov slovar in Besedišče) je mogoče najti kombinacije živinorejec/živinorejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=živinorejec), prašičerejec/prašičerejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=prašičerejec) in svinjerejec/svinjerejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=svinjerejec in http://bos.zrc-sazu.si/cgi/ada.exe?name=besedisc&expression=svinjerejka).
Ob enakih izhodiščih, kot je iz besede rejec (pa tudi živinorejec, prašičerejec in svinjerejec) mogoče ustvariti besedo rejka (pa tudi živinorejka, prašičerejka in svinjerejka), je iz besede velerejec ustvarjena beseda velerejka. Je dopustno tako ustvarjanje besede velerejka? Za določen namen bi moral ugotoviti, ali je mogoče oblikovati besedo – samostalnik, ki je sestavljen le iz ene besede. Za namen uporabe opisi »ženska, ki se ukvarja z velerejo živali«, »ženska, ki se ukvarja z rejo živali na veliko/debelo«, »ženska, ki se ukvarja z rejo živali v velikem številu« ali podobno niso primerni oziroma uporabljivi.
Ali je sicer mogoče s podobnimi prijemi/načini (po analogiji) ustvarjati dopustne besede, ki jih sicer ni v slovarjih?
Kako učiti rabo velike začetnice pri večbesednih zemljepisnih naselbinskih imenih? Spomladi smo sledili strokovni razpravi v zvezi s spremembami pravopisnih pravil. V E-pravopisu in v Pravilih Pravopisa, verzija 8.0, so imena zapisana že po novem, torej Novo Mesto, Stari Trg ... Nikjer pa nismo zasledili, ali to pomeni, da so nova pravila res že stopila v veljavo. Tudi svetovalke na študijskih srečanjih nam v zvezi s tem niso posredovale nobenih informacij. Poizvedovale smo pri osnovnošolskih in srednješolskih kolegicah, večina jih uči še po starem pravilu. Kako je torej prav – učiti po starem ali po novem?
Brskala sem po SSKJ2 in pri geslu razbijati našla primer strokovnjaki se že dolgo razbijajo glave s tem problemom. Mislim, da bi moralo pisati razbijati si glavo (v ednini) – kot v frazeološkem slovarju. Lahko to v SSKJ2 popravite?
Kaj so večbesedni vezniki, kako jih prepoznam in kateri so (primeri)?
V svetovalnici ste že odgovarjali o večbesednih veznikih. Vseeno me zanima raba vejice v primeru tako da. Spodaj je nekaj navodil nalog in prosim za razlago rabe tako da in vejice.
Zanima me, ali bi morala biti na oglasu Borze terjatev vejica pred kar. Dodajam sliko oglasa.
Besedilo na oglasu: Financiramo kar je prav.
Vprašanje vejice v sledeči povedi je razklalo mojo družino in nekaj znancev:
Na stran vejice so se razen mene postavili vsi, ki so vprašanje prejeli. Trdijo namreč, da gre za dve osebni glagolski obliki, med katerima bi stala vejica, če bi bil, kar imajo oni za odvisni stavek, razširjen, torej: ... vidi, namesto da bi jo pogledal. Na drugi strani stojim le jaz. Čutim, da tu vejice ni, saj si glagolski obliki delita obvezno tožilniško dopolnilo, torej morata biti priredno vezani polovici povedkovne fraze (žal terminologije, ki jo uporablja tvorbena slovnica, v slovenščini ne poznam), če želimo obdržati pomen. Zanima me, ali se slovnica strinja z mano ali se je tudi sama zarotila proti meni.
Vnaprej se zahvaljujem za vsakršen odgovor!
Je pred okrajšavo l.r. (lastnotočno) vejica, npr. Janez Novak(,) l.r.?
Vem, da ste se s to tematiko že ukvarjali, a vseeno dovolite vprašanje, povezano z zapisom kolesarske Dirke po Sloveniji. Na vaših straneh sem videl možnost zapisa v dveh oblikah, kar se tiče velike začetnice, torej Dirka po Sloveniji in dirka po Sloveniji (oboje pravilno). Moje vprašanje pa se nanaša na zapis samega organizatorja dirke, ki vztrajno že nekaj let povsod piše, da gre za dirko Po Sloveniji. Mi lahko potrdite, da gre za napačen zapis (veliki Po) ali ima organizator v takšnih primerih toliko 'umetniške svobode', da si lahko dovoli zapis dirka Po Sloveniji in bi ga morali upoštevati tudi drugi? Morda podobno velja za blagovno znamko Adidas, ki jo že nekaj let – zaradi odločitve podjetja – mnogi pišejo adidas.
Ali se beseda nezemljani piše z veliko ali malo začetnico?
Ali se – po analogiji z Risi, Avseniki ..., ki ste jih že obravnavali v Jezikovni svetovalnici – tudi Zmaji in Železarji (člani hokejskih klubov) itd. pišejo z veliko začetnico (Npr. Na Jesenicah so zmagali Železarji.)? Kako pa je z orli (smučarskimi skakalci)?
Ali bi se moralo v stavku globoko v zajčji luknji youtubaYoutube pisati z veliko začetnico?
Zadnjič sem zasledila oglas ker si vsi zaslužite zabavo. Dobila sem vprašanje ali bi lahko bilo pravilno tudi ker si vsi zaslužite zabave, po principu prinesite mi/želim si kave namesto kavo itd. Tako me zanima ali je pravilno oboje ali ne ter zakaj.
Katera raba je ustreznejša: rešitev x dominira rešitev y ali rešitev x dominira nad rešitvijo y?
Kontekst: Gre za matematično relacijo dominiranosti, ki -- poenostavljeno povedano -- določa, kdaj je neka rešitev ob nasprotujočih si kriterijih boljša od druge. V angleški literaturi velja solution x dominates solution y ali kratko x dominates y. Kako torej ustrezno sloveniti?
Katero razmerje izraža veznik namesto da?
Ali mi lahko kdo razloži nianso med pasivom (viden je kot nesrečen; v smislu XZ ga vidi kot srečnega) in videti je srečen?
Sama menim, da je razlika v tem, da se v brezosebni rabi popolnoma zabriše agens, medtem ko je le-tega v pasivni rabi nekako mogoče identificirati. Vseeno pa mi to še ne pojasni, zakaj se v teh primerih uporablja glagol "BITI". In še: je ta tip stavkov soroden stavkov s pasivnim "SE" (se sliši, se naredi ...)?
Zanima me, ali je glagol biti v povedi: Bil je bledega obraza. dovršni ali nedovršni in kakšen je njegov vidski par.
Zanima me, če ima glagol popestriti svoj vidski par.
»Sledi spust in prečenje reke ...« Glagolu sledi v povedi je potrebno določiti njegov vidski par.
Kakšen je pravilen zapis naslednjih poimenovanj: Vinorodni okoliš Dolenjska, vinorodna dežela Posavje?
S kolegico pripravljava članek o trenutno zelo aktualnem virusu Zika in sva se znašli na razpotju. Zato bi vas zelo lepo prosila za strokovno mnenje, kako pravilno zapisovati. Zapisovanje virusa z veliko začetnico pojasnjuje že odgovor dr. Nataše Jakop (ZRC SAZU):
Ker bi rekla, da je Zika besedna kratica, pa ne vem, kako bi jo pravilno sklanjala, če ob njej stoji 'virus' - virusa Zike, virusu Ziki ... ali Zika ostane ves čas Zika: virusu Zika? Ker nikjer ne najdem podobnega primera, ne vem, katera izbira je pravilna.
Zanima me, v katero besedno vrsto spada beseda to (npr. v stavku Z nedoločnim zaimkom izražamo to, česar ne poznamo.) in tudi v katero podvrsto spada.
Pred kratkim me je kolega novinar opozoril na novo geslo v omrežni različici Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki ga v moji tiskani izdaji še ni najti. Gre za izraz janšízem.
Ker gre očitno za politično občutljivo besedo, ki je bila v SSKJ vnesena v politično občutljivem času, me zanima sledeče:
Kako se avtorji SSKJ odločijo, kdaj je neka nova beseda zrela za vnos v slovar? Obstajajo za to kakšni objektivni, merljivi kriteriji ali je to prepuščeno občutku in angažmaju posameznega avtorja?
Zakaj beseda v SSKJ ni označena kot ekspresivna? Glede na to, da se beseda pojavlja izključno v kontekstu kritike ter zaničevanja neke politične usmeritve, glede na to, da pripadniki te politične usmeritve izraz zavračajo in ga smatrajo za zaničljivega, ter ker se izraz uporablja izključno v krogih, ki "janšizmu" niso naklonjeni ter ga zaničujejo, bi znalo pri izrazu iti za čustveno obarvano, ekspresivno besedo. Lahko na kratko argumentirate, zakaj se avtor ni odločil, da besedo v SSKJ označi kot ekspresivno?
Ali obstaja še kakšna druga beseda v SSKJ, ki neko sodobno slovensko politično usmeritev poimenuje po aktivnem slovenskem politiku?
Prepričan sem, vključitev besede v SSKJ temelji na strokovnih argumentih. Z veseljem se bom s temi argumenti tudi seznanil, zato se veselim vašega kratkega pojasnila.
Opažam, da v slovarju slovenskega knjižnega jezika še ni besede – stvarstven.
Argumenti, da je nujno uvrstiti besedo stvarstven v slovar, so naslednji:
Izpeljanke iz besede stvarstven, ki so tudi uporabljajo:
zanima me, ali obstaja pravilo ali vsaj priporočena raba pri navajanju vključenosti študentov v oz. na študijske programe.
Primer 1:
Zdelo bi se logično, da če se študentje vpišejo v program, se tudi usposabljajo v programu, ne na programu.
Rektorat naše univerze se zdi, da daje prednost rabi predloga v, saj so v navodila zapisali tako, kot prikazuje naslednji primer.
Primer 2:
Podobna je večinska raba (ne pa striktna) na portalu gov.si, od koder je naslednji primer.
Primer 3:
Pozdravljeni, zanima me ali je slovnično pravilno in smiselno uporabljati pridevnik pred besedno zvezo vsak dan, npr. osupljiv vsak dan, ali bi bilo pravilno osupljiv vsakdan. Hvala za odgovor.
V Ustavi RS piše: V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Med ljudmi krožita dve interpretaciji tega stavka. Dobro bi bilo vedeti, katera od teh je tudi slovnično pravilna. Torej, kdo ima koga? Ali je oblast v Sloveniji tista, ki ima ljudstvo, ali je ljudstvo v Sloveniji tisto, ki ima oblast?
Zakaj pišete v Slovarju novejšega besedjaevropski komisar z veliko začetnico po dvopičju?
Zanima me, zakaj te besede ni v SSKJ-ju?
Ali obstaja kakšno drugo ime za to fizikalno količino?
Zanima me, zakaj beseda izmerjenost ni v SSKJ?
Zahvaljujem se vam za odgovor glede kvinoje. Ker pa se beseda quinoa izgovarja kínoa, še vedno ne razumem, zakaj predlagate poslovenjeno obliko kinoja, torej z vrinjanjem soglasnika j, ki ga v izvirniku ni ne v pisni obliki ne v izgovorjavi. Zdi se mi nekako tako, kot če bi morali reči boja namesto boa, oboja namesto oboa ali celo Samoja namesto Samoa.
Pred kratkim ste priznali kovid. Lahko bi rekel: "No, končno!" In dodal: "A zakaj le na pol?"
Namreč, sam že od vsega začetka zavračam smešni COVID, Covid ali covid (če odmislimo še 19) in pišem dosledno le kovib. Kajti če ste zdaj corono vendarle prevedli v korono, bi se spodobilo, da še disease prevedete v bolezen in da zaradi tega priporočite pisavo kovib namesto kovid. Je kakšna ovira?
Na spletu sem našla pojasnilo, da so kozaki »poimenovanje za skupino več ljudi, ki živijo v južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, znanih po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu« (na vaši strani je podobna razlaga: kozak).
Prijateljičinemu sinu lektoriram seminarsko nalogo iz zgodovine, v kateri raziskuje Kozake in jih zapisuje z veliko začetnico. Priznam, da mi deluje čudno, če je beseda zapisana z malo, a do pred kratkim sem bila prepričana, da so Kozaki ljudstvo. Sva se pa dogovorila, da z veliko zapišem Zaporoške kozake in Donske Kozake (ki sami sebe opredeljujejo kot ljudstvo).
Kaj je torej bolj prav?
Zakaj pravimo Srbkinja in ne Srbinja?
Zanima me, kateri sklon je ustrezen v teh dveh primerih: Organ ni več pristojen zagotoviti nadzor/nadzora.Organ ni zavezan družbi sporočiti podatke/podatkov.
Prosim za pomoč pri zanikanju glagola iti:
Ali je uporaba glagola ne pojdi, rabljena npr. v stavku: Ne pojdi na tekmo, slovnično nepravilna in ali je bolj pravilna raba stavka: Ne it na tekmo?
Vem, da je bilo o zapisovanju besede občina že nekaj napisanega, pa vendar sem večkrat v dvomih, kateri zapis je pravilen. Prosim za pomoč pri na naslednjih dveh primerih:
Kako se piše poljud (po očetu Jud, po materi Slovenec)? Morda tako kot Neslovenec? Beseda je nastala v povezavi z romanom Čudežni Feliks.
Pišem Vam z vprašanjem, povezanim s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika.
Pred kratkim sem se prvič spoznal z besedo "hranivo", ki je naravni govorci jezika ne uporabljamo, zakaj beseda je umetnega izvora in nekako ne odgovarja načelom glasoslovja slovenskega jezika. Zato Vas na tem mestu vljudno prosim, da mi razložite, na podlagi katerih virov ste se odločili, da to besedo uvrstite v besednjak slovenskega jezika. Verjamem, da se kot raziskovalka slovenskega jezika zavedate, da se jezika ne ustvarja, temveč se sledi njegovi notranji naravi in spremembam, ki se v jeziku dogodijo naravno. Ker beseda "hranivo" v naravnem besednjaku nima svojega mesta, ni odgovorno in spoštljivo do govorcev jezika, da to umetno besedo uvrstite v slovar slovenskega knjižnega knjižnega jezika.
Skladno z tem me prav tako zanima, zakaj se beseda "glodavci" črkuje glodavci, ko pa po besedotvornem preverjanju lahko ugotovimo, da bi reč, ki gloda poimenovali glodalo in ne glodavo. Tako živali, ki glodajo, niso glodavci, temveč glodalci.
Škofija s sedežem v Mariboru je skozi zgodovino imela različna imena. Danes je njeno uradno ime Nadškofija Maribor ali Archidioecesis Mariborensis v latinščini. V splošni rabi pogosteje zasledimo poimenovanje v obliki mariborska nadškofija, za katerega sklepam, da se piše z malo začetnico. Kljub temu je v starejših šematizmih Cerkve mogoče zaslediti slednjo obliko kot edino navedeno, zato predvidevam, da je oblika Mariborsko-lavantinska škofija nekoč bila uradni naziv, ki bi se, vsaj takrat, moral pisal z veliko, pa se v samem besedilu teh istih šematizmov ne. Enako je z Ljubljansko nadškofijo.
Obstaja kakšen razlog, zakaj so danes uradna imena škofij sestavljena iz besede (nad)škofija, ki ji sledi kraj, in ne obratno, torej s pridevnikom in občo sestavino? Je mogoče reči, da je katera od teh oblik jezikovno ustreznejša? Kot zanimivost, na krstnih listih iz določenega obdobja je celo zapisana oblika Škofija lavantinska, torej neka tretja različica.
Če že omenjam Lavant, me še zanima, kako to, da ni (bilo) v uporabi slovensko ime te doline, kar bi rezultiralo v Nadškofiji Labot in Labotski nadškofiji, oziroma če je danes primerno v besedilih tako nazivati to zgodovinsko škofijo. Podobno glede Nadškofije Solnograd in Solnograške nadškofije.
Prosim vas za mnenje glede pravilnega zapisa in house. Trenutno se uporabljajo različni načini:
Primeri:
Velikokrat naletim na problem, ko morem zapisati tuje ime ali ga izgovoriti. Večinoma, ko gre za zapis in izgovor imen tujih umetnikov, njihovih del, znamenitostih in podobno. Nekateri zapisi so ustaljeni in ni problem, pri ne toliko znanih, je problem. V katerem priročniku ali slovarju lahko poiščem pomoč?
Kateri zapis je pravopisno najprimernejši pri poimenovanju za napravo, ki meri upornost: ohmmeter, ohm meter, Ω-meter?
Kako se zapisujejo črke, ki jih v slovenski abecedi ni, npr. å in ø? Je potrebno prečrkovanje ali ne? Vetle Sjaastad/Sjåstad Christiansen in Johannes Thingnes Bø/Boe
Ni zelo akutno, bolj zgodovinsko in iz radovednosti: kdaj in zlasti zakaj se je začela namesto "kranjske" oblike besed kot Lublana in lubezen pa tudi Kran, Krana uporabljati oblika z j oziroma lj, torej Ljubljana, ljubezen, Kranj, Kranja? Je bila za to reč res kakšna nuja ali pač zgolj kaprica kakšnega jezikoslovca, morda utemeljena v romantičnem zanosu kakšne sorte pan/jugo-slovanstva? Je kakšna možnost, da bi se kdaj vrnili k naravni govorici?
Prosim za nasvet glede zapisa občina/Občina. Kadar gre za območje, se seveda piše z malo, kadar za institucijo pa z veliko. Ampak, a je kako drugače, ko omenjamo vse institucije hkrati, ne le posamezno? (prosim tudi za pojasnilo)
Konkreten primer:
Kako pa je v primeru, kadar sicer zraven besede OBČINA ne napišemo, za katero konkretno gre, a iz konteksta ni dvoma, da gre za npr. Občino Lendava: 2. Konec meseca bo o/Občina (institucija) podelila priznanja vsem zaslužnim občanom. Najlepša hvala za odgovor.
Zanima me, kako se zgoraj omenjena pogovorna izraza zapišeta pravilno slovensko?
V SSKJ-ju sicer najdem glagolnik vijačenje iz glagola vijačiti (šraufati). Torej vem, kako se ta glagol pravilno napiše v nedovršni obliki. Kako pa je z dovršnimi oblikami, kot sta zgornja izraza? Izraza, kot bi ju sam na podlagi nedovršnika poimenoval, odvijačiti in privijačiti nista v SSKJ-ju.
Torej, kako je pravilno?
Velikokrat sem že lahko prebral npr. imel je napredovalo bolezen. Tak način izražanja mi nikakor ne gre v račun in se mi pravzaprav sploh ne zdi sprejemljiv. Veliko bolje bi bilo napisati napredovana bolezen pri tem in tem človeku, čeprav je tudi takšno pisanje še vedno čudno. Edino sprejemljivo se mi zdi, da je npr. bolezen napredovala – je napredovala, napisano S POMOŽNIM GLAGOLOM IN NE KAR BREZ. Pred nekaj deset leti takšnega izražanja in pisanja nisem nikjer zasledil, sedaj pa tako ali tako opažam kronično pomanjkanje celo najosnovnejšega pravopisnega znanja, kolikor bi ga moral imeti vsak, ki je uspešno zaključil osnovnošolsko izobraževanje, žal pa sploh ne gre za kakšne malenkostne napake, npr. popolnoma napačna uporaba predlogov s in z. Sumim, da je s strani stroke ta napredovala bolezen ni požegnana, pa vas zato prosim za pojasnilo.
S kolegi se dostikrat obregnemo ob obliko ženske dvojine; prihajam namreč z Notranjske in v vsakdanji rabi slovenskega jezika uporabljam žensko obliko dvojine (npr. midve sve šle). Za ostale, iz drugih delov Slovenije, je taka raba dvojine nesprejemljiva, sama pa zagovarjam, da je uporaba ženske dvojine stvar narečne posebnosti. Recimo, moja babica prihaja iz okolice Vrhnike, kjer pa sploh uporabljajo posebno obliko dvojine, npr. midve bovi šle. Seveda vem, da taka uporaba slovnično ni pravilna, vendar me zanima, kakšen odnos ima npr. Inštitut Frana Ramovša do tovrstne oblike dvojine v pogovornem jeziku?
Katera je pravilna oblika uporabe poklica šivilja za moškega?
Veliko se ukvarjam s slovenskim pravopisom oziroma z jezikom na splošno, ker prevajam tuja dela, pa tudi sam pišem in objavljam prozo. Zanima me, kakšna je ženska oblika besede pedofil? V SSKJ je nisem našel. V Novi besedi sem dobil en sam zadetek: s pedofilkami.
Kateri je podspol živosti pri besedah, ki pomenijo 'del programa, ki uporabniku pomaga izvesti določeno zahtevnejše opravilo', kot je navedeno v definiciji za čarovnik. Konkretno: kako sklanjati besede “pomočnik”, “krmar” in “asistent”. Sorodna beseda je “pripomoček”, vendar tu ni dvomov, da se sklanja kot neživ samostalnik.
V ušesa gre bolj “odprite asistenta/pomočnika/krmarja/čarovnika za nameščanje …” kot “odprite asistent/pomočnik/krmar/čarovnik za nameščanje …”. Ali je to pravilno oziroma kakšna je utemeljitev za eno ali drugo možnost?
To je pogosta dilema pri prevajanju navodil iz angleščine, na primer pri besedah “Accessibility assistant”, “Configuration wizard”, “Print utility”.
Še predlog glede gesla za čarovnik na Franu (tretji pomen): prav bi prišel napotek glede podspola živosti in sklanjanja, morda vsaj primer v tožilniku.