izživétje -a s (ẹ̑) glagolnik od izživeti: njegova erotika ni imela možnosti za normalno izživetje;
sodelovanje v društvu mu je pomenilo zlasti osebno izživetje / ljubezensko, spolno izživetje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.