aêrofotogrametríja in áerofotogrametríja -e ž (ȇ-ȋ; ȃ-ȋ)
geod. fotografiranje zemeljskega površja iz zraka in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: aerofotogrametrija gozdov
// nauk o tem: razvoj aerofotogrametrije
alabáster -tra m (ā)
mehka, prosojna kamnina za izdelovanje okrasnih predmetov: relief, vaza iz alabastra; njena roka je bela in prosojna kakor alabaster
aranžmá -ja m (ȃ)
1. estetska, skladna ureditev, okrasitev: arhitekt je z okusnim aranžmajem pričaral toplo razpoloženje; izložbeni aranžma / cvetlični, cvetni aranžma; klasični žalni aranžmaji; aranžma iz suhega cvetja; izdelovanje, priprava novoletnih, velikonočnih namiznih aranžmajev; razstava prazničnih aranžmajev
2. turistična storitev, ki je vnaprej pripravljena, organizirana: najti, ponujati ugoden aranžma; zajtrk in večerja sta vključena v ceno aranžmaja; počitniški, potovalni aranžma v tujini; povračilo vplačanega aranžmaja; stroški odpovedi aranžmaja / turistični aranžma
3. dogovor, sporazum, zlasti v gospodarskem poslovanju ali turizmu: podpisati, skleniti aranžma; finančni, kreditni aranžma; aranžma s sosednjo državo o večmilijonskem kreditu
4. glasb. priredba skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo: napisati aranžma za skladbo; godalni aranžma; aranžma za pihalni orkester; pesem v aranžmaju našega znanega skladatelja / glasbeni aranžma
♦ gled. razporeditev igralcev v prostoru in določitev gibanja
bakroréštvo -a s (ẹ̑)
izdelovanje bakrorezov:
bénzaldehíd -a m (ẹ̑-ȋ)
kem. po grenkih mandeljnih dišeča tekočina za izdelovanje dišav:
bésemerski -a -o prid. (ẹ̑)
metal., v zvezi besemerski konvertor ali besemerska peč s kislim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa:
briketárna -e ž (ȃ)
teh. obrat za izdelovanje briketov: delati v briketarni
copátarstvo -a s (ȃ)
1. obrt za izdelovanje copat: nekoč je bilo v kraju zelo razvito copatarstvo
2. iron. moževa pretirana podrejenost ženi: njegovo ravnanje meji že na copatarstvo
čépnica -e ž (ẹ̑)
les. žaga za izdelovanje čepov:
čevljárstvo -a s (ȃ)
obrt za izdelovanje ali popravljanje obutve: pomen šivalnega stroja za čevljarstvo / preživljal se je s čevljarstvom z opravljanjem čevljarskega poklica
// podjetje, delavnica za to obrt: modno čevljarstvo
črevárna -e ž (ȃ)
podjetje za obdelovanje in izdelovanje črev: črevarna je presegla proizvodni načrt
// obrat za čiščenje črev: klavnica ima veliko črevarno
dèska -e in deskà -è [dəska] ž, rod. mn. dèsk tudi desák (ə̄; ȁ ȅ)
1. ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla: pooblati, razžagati desko; pribiti desko čez luknjo; iz desk zbita koča; zabiti žebelj v desko; dolga, široka deska; hrastove, smrekove deske; suhe deske so škripale pod nogami; žagana deska; tla iz surovih desk / ekspr. spati na golih, trdih deskah
2. s prilastkom (lesena) plošča, prirejena za različne namene: rezati na kuhinjski deski; likalna deska z blagom prevlečena deska za likanje oblek; obvestilo je bilo pritrjeno na oglasni, razglasni deski; bleščeče osvetljena reklamna deska; risalna deska
3. telovadna priprava, s katere se skače, preskakuje: pognal se je na desko in preskočil konja; z deske je skočil v vodo / odskočna, prožna deska
// publ., v zvezi odskočna deska kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: odvetniški poklic mu je bil odskočna deska za politično delovanje
4. v zvezi snežna deska deska, navadno iz umetne snovi, v obliki kratke široke smučke za vožnjo po snegu brez palic: proizvodnja snežnih desk; vožnja s snežno desko; smuči, snežne deske, vezi in smučarski čevlji priznanih blagovnih znamk
5. v zvezi jadralna deska deska, navadno iz umetne snovi, z gibljivim jamborom za vožnjo po vodi s pomočjo vetra: izdelovanje jadralnih desk; stati na jadralni deski; s čolni in jadralnimi deskami so krožili okoli rta
6. šah. plošča, razdeljena na kvadratna polja dveh barv, navadno za igranje šaha: postaviti figure na desko / demonstracijska deska; šahovska deska / igrati na prvi deski na tekmovanju igrati kot najboljši igralec v moštvu / šah. žarg. dolgo je bil prva deska moštva najboljši igralec
7. mn., ekspr. gledališki oder, gledališče: z velikim uspehom je nastopil na opernih deskah; to delo želimo videti tudi na domačih deskah / gledališke, odrske deske / zelo mlada je stopila na deske začela igrati v gledališču
♦ agr. deska poševna železna plošča pri plugu, ki odrezano brazdo obrne in zdrobi; čeb. naletna deska deska na spodnji sprednji strani čebelnjaka, kamor sedajo čebele; tisk. deska plošča, na katero se odlaga stavek; zgod. deželna deska v fevdalizmu zemljiška knjiga z vpisi plemiških zemljišč
dogovína -e ž (í)
les za izdelovanje dog: posekati hrast za dogovino
dragúljarstvo -a s (ȗ)
izdelovanje ali prodajanje nakita in dragih kamnov: zlatarstvo in draguljarstvo
eléktromehánik -a m (ẹ̑-á)
mehanik za izdelovanje in popravljanje električnih aparatov: izučil se je za elektromehanika
émentalski -a -o prid. (ẹ̑)
gastr., v zvezi ementalski sir trdi sir v obliki hlebca z večjimi luknjami v testu: izdelovanje ementalskega sira
fiksátor -ja m (ȃ)
kozm. snov, ki se dodaja parfumom za zaviranje izhlapevanja: izdelovanje fiksatorjev za parfumska olja
filigrán -a m (ȃ)
tanka srebrna ali zlata žica za izdelovanje okrasnih predmetov: dragocena igla iz filigrana; zapestnica iz srebrnega filigrana
// tehnika izdelovanja okrasnih predmetov iz teh žic: omenjeni predmeti izhajajo iz Bizanca, kjer so jih izdelovali v filigranu / draguljev, jantarovine in filigrana je bilo na kupe okrasnih predmetov v tej tehniki
finomehánik -a m (á)
mehanik za popravljanje in izdelovanje preciznih tehničnih priprav: zaposliti finomehanika; izučen finomehanik
fondán in fondant -a [fondán] m (ȃ)
mehka, aromatična sladkorna snov za izdelovanje bonbonov: bonboni, polnjeni s fondanom; v prid. rabi: fondan bonboni
formaldehíd -a m (ȋ) kem. brezbarven plin ostrega vonja, ki nastane z oksidacijo metanola: formaldehid uporabljajo za izdelovanje umetnih smol // formalin: razkužiti s formaldehidom
fotogrametríja -e ž (ȋ)
geod. fotografiranje zemeljskega površja in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: fotogrametrija gozdov / pri geodetskih delih so uporabljali tudi fotogrametrijo
// nauk o tem: velja za utemeljitelja fotogrametrije
fótomateriál -a m (ọ̑-ȃ)
1. material za izdelovanje fotografij: nabaviti fotomaterial
2. fotografsko slikovno gradivo: fotomaterial za turistično razstavo
fótomontáža -e ž (ọ̑-ȃ)
fotografija, narejena iz različnih posnetkov: izdelati fotomontažo; njegova karikatura je spretna fotomontaža; pren. to knjigo bi lahko imenovali literarno fotomontažo
// izdelovanje takih fotografij: izuril se je v fotomontaži
furnírnica -e ž (ȋ)
les. obrat za izdelovanje furnirja: podjetje ima furnirnico, žagarski obrat in mizarstvo
furnírski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na furnir: furnirski izdelki
♦ les. furnirski nož stroj za izdelovanje furnirja
glájenka in glajênka -e ž (ȃ; é)
kem., navadno v zvezi svinčeva glajenka rumen prah, ki se uporablja zlasti za izdelovanje fajančnega lošča:
glájevec -vca m (á)
etn. nož za izdelovanje suhe robe: žlico je bilo treba še obdrgniti z glajevcem
glasbílarstvo -a s (ȋ)
izdelovanje glasbil: izučiti se glasbilarstva
glavníkarstvo -a s (ȋ)
obrt za izdelovanje glavnikov:
grafít -a m (ȋ)
1. mehka rudnina temno sive barve kovinskega sijaja: premazati z grafitom; grafit za izdelovanje svinčnikov
2. napis ali risba na zidu ali drugi javni površini, narejen na skrivaj, navadno s pršilom: grafiti so postali sodobno sredstvo sporočanja; risanje, pisanje grafitov / razstava grafitov
♦ min. ena izmed oblik ogljika
gúmbarstvo -a s (ȗ)
obrt za izdelovanje gumbov:
gúmigut -a m (ȗ)
teh. posušen mleček iz nekaterih tropskih rastlin, ki se rabi zlasti za izdelovanje akvarelnih barv:
holografíja -e ž (ȋ)
fot. izdelovanje tridimenzionalnih posnetkov s pomočjo laserja: razvoj holografije
// tridimenzionalen posnetek, izdelan s pomočjo laserja: uporaba holografij v medicini
igráčarstvo -a s (ȃ)
obrt za izdelovanje igrač:
industríjski -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na industrijo:a) industrijski izdelki / pospeševati industrijski razvoj; industrijska koncentracija; industrijska dejavnost, panoga, proizvodnja / industrijski kraji; industrijsko-agrarne države; veliko industrijsko mesto; industrijsko podjetje / industrijska kemija, tehnologija; industrijska politika; industrijska špijonaža b) industrijski delavci / industrijske odplake odplake iz tovarn in drugih industrijskih obratov / industrijski tir tir, ki povezuje industrijske objekte s tiri za splošni promet; industrijske norme za posamezno državo obvezni enotni predpisi za mere, kakovost izdelkov; standardi; nemške industrijske norme // namenjen za predelovanje v industriji: industrijski les; gojiti industrijske rastline / industrijski krompir krompir, ki vsebuje veliko škroba2. ki se izdeluje pretežno s stroji in v večjih količinah: ročne in industrijske pletenine / industrijska hrana; v šolah so uvedli industrijsko malico; industrijsko vino umetno vino / industrijsko izdelovanje, predelovanje
♦ arhit. (industrijsko) oblikovanje dajanje oblike predmetu z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom; ekon. industrijski kapital kapital, naložen v proizvodna sredstva, industrijo; (prva) industrijska revolucija hitra sprememba ročne proizvodnje v proizvodnjo z uporabo strojev; tretja industrijska revolucija hitra kvalitativna sprememba delovnih sredstev z avtomatizacijo proizvodnje, z uporabo jedrske energije, umetnih mas; gastr. industrijska juha juha iz mesnega koncentrata, posušene zelenjave, začimb; ped. industrijska pedagogika pedagogika, ki se ukvarja s strokovnim izobraževanjem delavcev v industriji; pravn. industrijska lastnina izključna pravica koga do izdelovanja, prodajanja določenih izdelkov ali do uporabe določene varstvene znamke; psih. industrijska psihologija psihologija, ki proučuje psihološko problematiko v industriji; soc. industrijska rezervna armada brezposelni delavci; industrijska družba sodobna globalna družba z narodnim dohodkom od 600 do 1.500 dolarjev na prebivalca; šol. industrijska šola nekdaj šola za usposabljanje kvalificiranih delavcev v industrijiindustríjsko prisl.:
industrijsko izdelovati; industrijsko močna država; industrijsko gašeno apno
izdeloválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na izdelovanje: izdelovalni postopek / izdelovalni stroški / izdelovalni material
izdeloválnica -e ž (ȃ)
1. prostor, v katerem se kaj izdeluje: izdelovalnica je v prvem nadstropju, skladišče pa v kleti / Borovlje so bile znana izdelovalnica orožja
2. obrat za izdelovanje česa: izdelovalnica barvil, gumbov
izdelovánje -a s (ȃ)
glagolnik od izdelovati: izdelovanje igrač, orožja; obrat za izdelovanje furnirja / izdelovanje idejnih osnutkov
jeklovléka -e ž (ẹ̑)
teh. izdelovanje jeklenih palic z vlečenjem jekla v hladnem stanju: zaposlen je pri jeklovleki / nova hala jeklovleke
jermenárna -e ž (ȃ)
delavnica za izdelovanje jermenov: ob steni jermenarne so bili razvrščeni biči, uzde in stremena
júta -e ž (ú) dolga krhka vlakna, ki se uporabljajo zlasti za izdelovanje vrečevine: izdelki iz jute;
predilnica za juto / gojiti juto jutovec// pog. jutovina: kupiti dva metra jute
juvelírstvo -a s (ȋ)
izdelovanje ali prodajanje nakita in dragih kamnov, draguljarstvo: juvelirstvo in zlatarstvo
kalupárna -e ž (ȃ)
teh. delavnica, obrat za izdelovanje kalupov: strojna kaluparna
kárta1 -e ž (ȃ) 1. papir, platno z upodobitvijo zemeljskega površja, objektov na njem v pomanjšanem merilu; zemljevid: obesiti karto na steno;
izdelovanje kart / karta Slovenije, sveta 2. s prilastkom tak papir, platno s podatki o pojavih, stanjih: geološka, hidrološka karta;
meteorološka karta / dialektološka karta ki prikazuje obseg dialektov; ki prikazuje prostorsko razširjenost narečnih (jezikovnih) pojavov3. pog. pravokoten kos papirja, kartona, navadno z okvirnim besedilom, ki daje imetniku pravicoa) do vstopa zlasti v gledališče, kino; vstopnica: karte so že razprodane / kupiti karte za gledališče, koncert b) do vožnje s prevoznim sredstvom; vozovnica: kupiti karto;
pokazati karto sprevodniku / avtobusna, letalska karta; karta za žičnico / ob nakupu vozovnice dve karti do Maribora, prosim / mesečna karta ki velja za eno osebo en mesec na določeni progi z navadno neomejenim številom voženj; povratna karta za vožnjo od izhodišča do cilja in nazaj / vozna karta 4. pog., zlasti v vojnem času živilska nakaznica: razdeljevati karte / krušna, sladkorna karta / dobiti, prodajati živila na karte; ekspr. živeti na karte / živilska karta 5. pog. dopisnica, razglednica: napisati komu karto / oglasil se je z dvema kartama 6. izkaznica, legitimacija: pokazati karto / članska karta
● pog. imate karto več pri kupovanju, preprodajanju zunaj blagajne vstopnico, ki je ne potrebujete, ki jo lahko prodate; pog. uvesti karte izdati živilske nakaznice, da se življenjske potrebščine načrtno in enakomerno razdelijo med prebivalstvo
♦ avt. zelena karta dokument s podatki o zavarovanju vozila za tujino; geogr. fizična karta ki prikazuje naravne oblike zemeljskega površja; generalna karta generalka; osnovna karta; politična karta ki prikazuje politično-upravne ozemeljske enote; tematska karta; meteor. sinoptična karta ki prikazuje vremenske razmere in vremenske procese na določenem območju v določenem času; navt. pomorska karta ki prikazuje morske površine z označenimi globinami in obalni pas z orientacijsko pomembnimi objekti; ptt karta nekdaj dokument, ki ga uporablja pošta pri izmenjavi knjiženih pošiljk; žel. peronska karta ki daje imetniku pravico do vstopa na peron
kárten2 -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na karta2: večji kartni format
♦ papir. kartni papir papir za izdelovanje kart
kartografíja -e ž (ȋ)
geogr. izdelovanje kart, zemljevidov: fotogrametrija in kartografija
// nauk o tem: razvoj kartografije
kavovína -e ž (í)
kavni nadomestek: tovarna za izdelovanje kavovin
keksárna -e ž (ȃ)
obrat za izdelovanje keksov: pekarna in keksarna
kerámika -e ž (á)
izdelki iz žgane gline: izdeluje keramiko; fina, groba keramika; keramika, okrašena z rastlinskimi motivi; grafike in keramike / dekorativna keramika
♦ um. dipilonska keramika z geometrično stiliziranimi liki
// izdelovanje takih izdelkov: ukvarja se s keramiko
kisárna -e ž (ȃ)
prostor, obrat za izdelovanje kisa: kisarni so prizidali objekt za konzerviranje zelenjave
kladivárna -e ž (ȃ)
obrat za izdelovanje kladiv: delavec v kladivarni
klišárna -e ž (ȃ)
delavnica, obrat za izdelovanje klišejev: barvne klišeje so naredili v klišarni Ljudske pravice; ročna stavnica in klišarna
ključávničarstvo -a s (ȃ)
obrt za izdelovanje in popravljanje manjših kovinskih predmetov, zlasti ključev, ključavnic: mizarstvo in ključavničarstvo / splošno ključavničarstvo; stavbno, strojno ključavničarstvo
// podjetje, delavnica za to obrt:
kolárstvo -a s (ȃ)
obrt za izdelovanje lesenih delov vozov: kolarstvo in sodarstvo
konfékcija -e ž (ẹ́)
1. serijsko, navadno industrijsko izdelana oblačila: ta trgovina ima tudi konfekcijo; vedno kupuje konfekcijo; usnjena in tekstilna konfekcija / izdelovati konfekcijo / ekspr. obleči konfekcijo konfekcijsko obleko / damska, moška konfekcija; posteljna konfekcija posteljno perilo; konfekcija po meri
♦ obrt. lahka konfekcija perilo, ženske obleke, drobni oblačilni predmeti; težka konfekcija oblačila iz debelejšega blaga, zlasti plašči
// pog. tako izdelani izdelki sploh: stavbno pohištvo je naročil pri mizarju, ni maral konfekcije
2. serijsko, navadno industrijsko izdelovanje oblačil: konfekcija je vse bolj ogrožala obstoj krojačev / tehnologija pletenja in konfekcije
3. pog. podjetje za izdelovanje takih oblačil: nastala je vrsta novih konfekcij / lepo aranžirane izložbe konfekcije konfekcijskih trgovin
4. slabš. neizvirno, shematično literarno ali umetniško delo: ta roman je daleč od sodobne literarne konfekcije
konvêrtor -ja m (ē)
teh. posoda za pridobivanje zlasti jekla z vpihavanjem zraka, kisika: jeklarna s sedmimi konvertorji / bakrov, jeklarski konvertor
♦ elektr. konvertor naprava za pretvarjanje izmeničnega toka v enosmerni tok in narobe; metal. bazični ali Thomasov konvertor z bazičnim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa; besemerski konvertor ali besemerska peč s kislim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa
kopál -a m (ȃ)
kem. otrdela smola nekaterih izumrlih tropskih iglavcev, rumeno rdečkaste barve: izdelovanje lakov iz kopala
kopitárna -e ž (ȃ)
tovarna za izdelovanje (čevljarskih) kopit: dela v kopitarni
kopíto -a s (í)
1. rožena kožna tvorba na koncu prstov nekaterih sesalcev: konj je grizel in bíl s kopiti ob tla; drobljivo kopito / konjsko kopito / kopita udarjajo po tlaku podkve na kopitih; klopotanje, peketanje kopit
♦ vet. obrezati kopito z nožem odstraniti odvečno kopitno roževino; zool. konjsko morsko kopito školjka z lupino, znotraj podobno konjskemu kopitu, Spondylus gaederopus
2. spodnjemu delu noge podobna, navadno lesena priprava za izdelovanje, oblikovanje obuval: kopita za veliko stopalo ni imel / dati čevlje na kopito v čevlje dati kopito, da bi se razširili / čevljarsko kopito
// ekspr., v prislovni rabi v zvezi s po izraža, da ima kaj ustaljeno ali pogosto se ponavljajočo obliko: predava po enem kopitu; vse gre po istem, starem kopitu
3. leseni, navadno razširjeni del strelnega orožja: udaril ga je s kopitom / puškino kopito
● ekspr. naš oče je človek starega kopita v vsem se drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov; ekspr. odkar se je vrnil, ni več prijel za kopito ni več čevljaril; ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi
kotlárna -e ž (ȃ)
prostor ali stavba, kjer je nameščen parni kotel: zgraditi kotlarno; tovarniška kotlarna; kotlarna z dvema kotloma
// delavnica za izdelovanje, popravljanje kotlov: bil je lastnik kotlarne in livarne
kotón -a m (ọ̑)
tekst. tanko surovo bombažno platno: rjuhe iz kotona; v prid. rabi: koton stroj stroj za izdelovanje pletenin po kroju
kôvnica -e ž (ȏ) delavnica, obrat za izdelovanje kovanega denarja: zlato pošiljajo v kovnice / državna kovnica / kovnica denarja // zastar. kovačnica: stopil je v kovnico po žago
kŕpanka -e ž (ŕ)
1. tiskan ali tkan vzorec, ki ima videz sešitih majhnih koščkov tkanine različnih vzorcev in barv: krpanka iz ostankov blaga; izdelovanje, šivanje krpank; razstava krpank
2. ekspr. kar je sestavljeno iz več različnih elementov: krpanka prijetnih spominov
krtáčarstvo -a s (ȃ)
obrt za izdelovanje krtač: pletarstvo in krtačarstvo
ksero... ali ksêro... prvi del zloženk (ȇ)
nanašajoč se na izdelovanje kopij po elektrostatičnem postopku: kserografija; kserokopija / kseroizpis in ksero izpis
kserografíja -e ž (ȋ)
tisk. izdelovanje kopij po elektrostatičnem postopku: pri svojem delu si je veliko pomagal s kserografijo
// dejavnost, ki se ukvarja s takim izdelovanjem kopij: razvoj kserografije
ksêroksen -sna -o prid. (ȇ)
tisk. nanašajoč se na izdelovanje kopij po elektrostatičnem postopku: kseroksna kopija / kseroksni papir
kulisárna -e ž (ȃ)
gled. delavnica za izdelovanje kulis: kulisarna in šivalnica
// (priročno) skladišče kulis ob gledališkem odru: kulise so odnesli v kulisarno
lasuljárna -e ž (ȃ)
delavnica za izdelovanje lasulj:
lupílen -lna -o prid. (ȋ)
s katerim se lupi: lupilni nož; lupilni stroj za krompir
♦ les. lupilni stroj stroj za izdelovanje furnirja
luščílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na luščenje: luščilna priprava
♦ les. luščilni stroj stroj za izdelovanje furnirja
luščílka -e [tudi luščiu̯ka] ž (ȋ)
les. stroj za izdelovanje furnirja:
máselnica -e [masəu̯nica] ž (ā) etn. priprava za izdelovanje manjše količine masla; pinja
máster -tra m (á)
1. študij do druge visokošolske stopnje izobrazbe: Na fakulteti so uvedli dvoletni master
2. šport. tekmovanje, na katero prireditelji povabijo le izbrane tekmovalce: uvodni master tekmovalne sezone v športnem plezanju
3. končna različica glasbenega ali filmskega posnetka, navadno namenjena za serijsko izdelovanje kopij: izdelati master novega albuma; v prid. rabi: master posnetek; master program; master plošča; master tekma
matríca -e ž (ȋ)
1. poseben papir, na katerega se piše besedilo ali rišejo skice za razmnoževanje: tovarna izdeluje matrice za razmnoževalne stroje; pisati, tipkati matrice; ciklostilna matrica; shranitev matric
// teh. prosojen papir z vrisano risbo, navadno načrta, za svetlobno kopiranje: matrico je že izdelal
2. priprava, v katero je vrezan negativ za serijsko izdelovanje česa: jeklena matrica; matrica za kolajne
// tisk. kos kovine z vdolbeno tiskarsko črko: jeklene, medene matrice
// tisk. karton, lepenka z vtisnjenim sestavkom za stereotipiranje: papirne matrice; lepenka za matrice / stereotipna matrica
3. strojn. spodnji del orodja za stiskanje, štancanje ali kovanje: matrica je izrabljena
♦ num. novčni pečat z negativno vrezano novčno podobo
medílnica -e ž (ȋ) nar. priprava za izdelovanje manjše količine masla; pinja: prinesi medilnico
melamín -a m (ȋ)
kem. brezbarvna kristalna snov za izdelovanje umetnih smol, ki pri višji temperaturi ne postanejo mehke: tovarna melamina
mésto1 -a s (ẹ́) 1. naselje, ki je upravno, gospodarsko, kulturno središče širšega območja: mesto ima pet tisoč prebivalcev;
mesto leži, se razprostira ob reki;
porušiti mesto;
stanovati, živeti v mestu;
industrijsko, turistično mesto;
mesto Celje, Trst;
obrobje, središče mesta / cel dan je hodil po mestu po mestnih ulicah; imel je opravke na različnih krajih mesta / novica se je hitro razširila po mestu med prebivalci mesta; ekspr. vse mesto govori o tem / star. cesarsko mesto Dunaj; glavno mesto države v katerem je sedež najvišjih državnih organov; star. ljubljansko mesto Ljubljana; ekspr. večno mesto Rim / Novo mesto // pog. poslovni del mesta: si že šel v mesto po kruh; ko boš že v mestu, pa kupi še vstopnice // v fevdalizmu naselje s posebnimi upravnimi, tržnimi pravicami, navadno z obzidjem: tedaj je cesar povišal ta kraj v mesto; cehovska, srednjeveška mesta / kraljevsko mesto 2. navadno s prilastkom manjši del zemeljske površine: v gozdu je hitro našel mesto, kjer so pustili ranjenega tovariša;
pri gradnji ceste so se močvirnih mest izognili;
na osojnih mestih še leži sneg;
hodite previdno, to mesto je nevarno / še vedno stoji na istem mestu; na tem mestu je trava pohojena; s tistega mesta je najlepši razgled / mesta na luni, primerna za pristanek // izraža manjši del površine česa sploh: zaznamoval je zelo umazana mesta / na enem mestu se madež še pozna / položil je knjigo na prejšnje mesto / časopis je novico objavil na vidnem mestu 3. navadno s prilastkom del česa glede na namen: poiskal je pripravno mesto in se skril;
denar je shranil na varno mesto;
mesto streljanja talcev / parkirno, startno, zborno mesto; zapustiti stražarsko mesto 4. s prilastkom del česa, zlasti glede na značilnost, stanje: lepljeno, varjeno mesto / ranjeno mesto ga je zelo bolelo // del, odlomek pisanega, govorjenega besedila: razložiti nerazumljiva mesta; lirična, retorična mesta v drami; citirati, prepisati ustrezno mesto / o tem piše na drugem mestu 5. del površine z ustreznim pohištvom, predmetom, namenjen za začasno namestitev ene osebe; prostor: rezervirati mesti v gledališču;
zamenjala sta mesti / pri mizi je še eno prazno mesto; vsak naj se usede na svoje mesto / posaditi gosta na častno mesto // kar je kot celota namenjeno za (začasno) bivanje ene osebe: tri mesta v študentskem domu so še prosta / v hotelih je še dovolj prostih mest je še dovolj prostora6. v zvezi delovno mesto najmanjša enota v delovni organizaciji, v kateri je zaposlena ena oseba: razpisati prosta delovna mesta;
njegovo delovno mesto so ukinili;
zasesti izpraznjeno delovno mesto / (delovno) mesto direktorja, ključavničarja / njegovo službeno mesto je zelo odgovorno; odpirati nova učna mesta 7. publ., s prilastkom položaj, funkcija: bil je imenovan na vodilno mesto;
v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra;
imeti ugledno mesto v organizaciji / mesto gledališča je vse bolj prevzemal film; mesto šole v izobraževalnem procesu / vlada je odstopila mesto novemu režimu se je umaknila; stroji so stopili na mesto človeka so nadomestili človeka// pooblastilo za opravljanje določene funkcije v kakem organu; mandat: ta stranka ima pet mest v parlamentu / odborniško, poslansko mesto 8. s števnikom kar kaže vrednost osebka v primerjavi z drugimi osebki iste skupine glede na velikost, stopnjo določene sposobnosti, lastnosti: doseči, priboriti si drugo, tretje mesto;
zasedel je tretje mesto;
uvrstili so se na predzadnje mesto;
ekspr. v zadnjem krogu se mu je posrečilo prebiti se na prvo mesto // publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža lastnost, značilnost osebka, kot jo določa prilastek: on zavzema osrednje mesto med slovenskimi slikarji; vsak narod ima posebno mesto v zgodovini človeštva / to zavzema važno mesto v proračunu 9. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na licu mesta tam, kjer se kaj zgodi; na kraju samem1:
storilca so prijeli na licu mesta;
skupina je gradivo zbirala na licu mesta // brez odlašanja, takoj: ukrepal je na licu mesta
● publ. samo državni zbor je primerno mesto za reševanje takih problemov organ; publ. zdaj ni mesta za pesimizem nismo, nočemo biti pesimistični; publ. tudi to vprašanje je dobilo, našlo mesto v časopisu je bilo obravnavano; publ. ima mesto v orkestru je član orkestra; ekspr. priznati komu mesto, ki mu gre pravilno, ustrezno koga oceniti, ovrednotiti; z mesta star. z mesta je odgovoril takoj, brez pomišljanja; star. z mesta se mu je posrečilo takoj, ob prvem poskusu; star. reka je na mesta globoka na nekaterih mestih; na mestu na mestu smo prišli smo, kamor smo hoteli, morali priti; ekspr. bil je na mestu mrtev takoj je umrl; pog. njihove pripombe niso na mestu niso primerne, ustrezne; publ. naše smučarstvo stoji na mestu ne napreduje, se ne razvija; biti ob pravem času na pravem mestu prisotnost koga na določenem mestu v določenem času ima zanj ali za druge ugodne posledice; ekspr. fant ima glavo na pravem mestu zna pametno, premišljeno ravnati; vsaka stvar je na svojem mestu stvari so primerno, ustrezno razvrščene, postavljene; pog. če bi bil jaz na tvojem mestu, bi naredil drugače če bi se meni zgodilo, kar se je tebi, bi naredil drugače; ne zabavljaj čezenj, on je že človek na mestu zaupanja vreden, pošten; pog. kot vzgojiteljica ni na mestu po lastnostih, obnašanju ne ustreza; filmsko mesto naselje za snemanje, izdelovanje filmov; ekspr. zadel ga je na najbolj občutljivem mestu naredil, omenil je tisto, kar ga najbolj prizadene, razburi; ekspr. zna stvari postaviti na pravo mesto zna poiskati ustrezno, primerno rešitev; publ. pripisovati idejnosti prvo mesto trditi, meniti, da je idejnost najpomembnejša; publ. mesto psa je ob vodnikovi levi nogi pes naj stoji, hodi ob vodnikovi levi nogi; publ. nakazal je, kje je mesto naprednemu kmetu kakšna je družbena vloga naprednega kmeta; preg. lepa beseda lepo mesto najde na vljudno vprašanje se dobi navadno vljuden, ugoden odgovor
♦ jezikosl. mesto akcenta; mesto artikulacije položaj govorilnega organa pri oblikovanju glasu; mat. mesto kar znaku v številki v odnosu do drugih znakov določa vrednost; decimalno mesto; šport. korakati na mestu delati z nogami gibe kot pri korakanju, a brez premikanja naprej; skok z mesta skok, narejen tako, da vsaj z eno nogo pred tem ni bil narejen korak; urb. jedro mesta prvotni, stari del mesta; voj. odprto mesto ki ga vojskujoče se strani po sporazumu ne uničujejo, bombardirajo
metlák in metlják -a m (á)
agr. sirek (za izdelovanje metel): zadruga je sejala metlak / sirek metlak
metlárstvo -a s (ȃ)
obrt za izdelovanje metel: razvoj metlarstva
míkrobiolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑)
nanašajoč se na mikrobiologe ali mikrobiologijo: mikrobiološki inštitut / mikrobiološko zborovanje
// biol. nanašajoč se na življenje mikroorganizmov: škodljivo mikrobiološko delovanje / mikrobiološko cepivo za izdelovanje sirov
milárna -e ž (ȃ)
obrat za izdelovanje mila: dela v milarni
mizárstvo -a s (ȃ)
obrt za izdelovanje lesenih izdelkov, zlasti pohištva: mizarstvo in kolarstvo / preživljati se z mizarstvom z opravljanjem mizarskega poklica
// podjetje, delavnica za to obrt: zaposlen je v stavbnem mizarstvu
modelárna -e ž (ȃ)
tovarniški obrat ali delavnica za izdelovanje modelov: modelarna livarne, tovarne čevljev
modelárstvo -a s (ȃ)
izdelovanje in spuščanje modelov, zlasti letalskih: ukvarjati se z modelarstvom; razvoj modelarstva / knjiga o jadralnem, letalskem modelarstvu / brodarsko modelarstvo
mójstrstvo -a s (ọ́)
1. velika sposobnost za oblikovanje, izdelovanje česa: pokazal je mojstrstvo v gledališki igri; to delo je vrhunec njegovega mojstrstva / z velikim mojstrstvom je naslikal njegov portret
2. lastnost, značilnost mojstrskega: kritika priznava delu dovršenost in mojstrstvo; v vsaki njegovi sliki opazimo mojstrstvo v barvi in obliki
3. do 1962 pridobitev naslova mojstra: hkrati je praznoval mojstrstvo in poroko
nòž nôža m (ȍ ó)
1. priprava za rezanje iz rezila in ročaja: lupiti, rezati, strgati z nožem; zabosti z nožem / rezilo, ročaj noža / nabrusiti nož; pazi, nož je oster; konica noža; kot nož ostra misel / cepilni, klavski nož; kuhinjski, lovski, mesarski nož; žepni nož manjši nož z enim ali več pregibnimi rezili; nož na vzmet; nož za kruh, papir / odpreti, zapreti nož pregibno rezilo noža; pren., ekspr. prerezal jo je nož bolečine
// vojaško bodalo: nasaditi nož na puško / dvorezni nož ki ima rezilo na obeh straneh; boj na nož / kot povelje nož na puško
2. nav. mn., teh. del stroja z rezilom, zlasti za rezanje: pritrditi nože na glavo / krožni, trikotni noži; stružni nož / oblikovni nož
3. mn., nar. ribežen (za zelje, repo): ribati zelje na nože
● ekspr. nastaviti komu nož na grlo, vrat skušati prisiliti koga k čemu; ekspr. ta človek žene vse na nož vse obravnava s prepirom; ekspr. zdaj bo šlo na nož stvar se bo obravnavala nepopustljivo ostro; ekspr. iti pod nož dati se operirati; pog., ekspr. ovni so šli pod nož so bili zaklani, pobiti; ekspr. bila je megla, da bi jo z nožem rezal zelo gosta; ekspr. kdo bi mislil, da je ta človek tak dvorezen nož človek, ki se kaže drugačnega, kot je; ekspr. to je bil nož v hrbet mlademu gibanju zahrbtno sovražno dejanje proti njemu; ekspr. te besede so bile zanj (kakor) nož v srce so ga zelo prizadele
♦ arheol. kremenov nož; fot. (obrezovalni) nož priprava iz plošče s pregibnim rezilom za obrezovanje fotografij; les. furnirski nož stroj za izdelovanje furnirja; med. kirurški, secirni nož; um. paletni nož
nožárna -e ž (ȃ)
delavnica, obrat za izdelovanje nožev: delati v nožarni
nožárstvo -a s (ȃ)
obrt za izdelovanje nožev: ukvarjati se z nožarstvom; kleparstvo in nožarstvo
oblikoválo -a s (á)
agr. votla priprava, po kateri se oblikuje sir: polniti oblikovala; kovinsko, leseno oblikovalo / oblikovalo za sir
♦ arheol. predmet, s katerim se oblikuje drug predmet; čeb. priprava za izdelovanje umetnih matičnikov
obràt2 -áta m (ȁ á)
navadno s prilastkom manjša proizvodna enota za določene delovne, tehnološke postopke: tovarna je ustanovila več novih obratov; obrat za izdelovanje, predelovanje, pridobivanje, proizvodnjo česa / gostinski, gozdni, industrijski, lesni, rudarski, žagarski obrat; obrat družbene prehrane
// prostor, stavba te enote: urediti obrat; obrat za likanje je v prvem nadstropju; gradnja obrata; higiena v obratu
● publ. restavracija je neprekinjeno v obratu obratuje, dela
opekárna -e ž (ȃ)
obrat, tovarna za izdelovanje opeke: zgraditi opekarno; delavci v opekarni
opékarstvo -a s (ẹ̑)
izdelovanje opeke: imeti prakso v opekarstvu
orodjárna -e ž (ȃ)
1. delavnica, obrat za izdelovanje in vzdrževanje orodja: zaposlen je v orodjarni; mojster v orodjarni
// shramba za orodje: iz orodjarne je prinesel sekiro in žago / gasilska orodjarna
2. rač. zbirka programskega orodja, predstavljena navadno z ikonami v orodni vrstici: orodjarna za hitri zagon programov; redno posodabljati vsebino orodjarn in menijev / programi v orodjarni / plavajoča orodjarna ki se lahko pojavi kjerkoli na zaslonu in jo je mogoče premikati po njem
pálčnik -a [pau̯čnik] m (ȃ)
1. nav. mn. rokavica z enim prstom: na rokah je imel palčnike; natakniti, sneti palčnike; usnjeni, volneni palčniki
2. tanka gumijasta prevleka za palec: čez obvezo na palcu so mu dali palčnik
3. nar. zgornji, krajši rogelj senenih vil: palčnik se je zlomil
♦ bot. palčnik dlakava rastlina s temno modrimi zvončastimi cveti v socvetju; koprivasta zvončnica; les. palčnik skobljič za izdelovanje zaokroženih robov ali okroglih palic; voj. palčnik nekdaj železna rokavica z enim prstom kot del oklepa
papirjevína -e ž (í)
papir. gosta mešanica celuloznih vlaken, vode in kemikalij za izdelovanje papirja: pripraviti papirjevino / maska iz papirjevine
papírmašé -êja m (ȋ-ẹ̑ ȋ-ȇ)
papir. vlakninska papirna snov navadno za izdelovanje reliefnih stiskancev: predelovati papirmaše / izdelki iz papirmašeja
parkétnica -e ž (ẹ̑)
les. parketna deščica: izdelovanje parketnic
péč1 -í ž (ẹ̑)
1. naprava za ogrevanje: peč je že vroča; izdelovati peči; obzidati, preložiti peč; zakuriti peč, v peči; kurišče, obok, odprtina peči / peč kurijo z drvmi / lončena, železna peč; trajno žareča peč
2. velika naprava, ki se kuri zunaj prostora, katerega ogreva: v kotu stoji peč; greti se na peči; klop ob peči; sedeti pri peči, za pečjo / kmečka peč
// notranjost te naprave, namenjena zlasti za peko: razbeliti, zasloniti peč; jemati kruh iz peči; postaviti lonce v peč / krušna peč
3. navadno v zvezi električna peč naprava za ogrevanje z električno energijo: izključiti, vklopiti peč / ogenj je povzročila električna peč
4. naprava ali del naprave, v kateri nastaja toplotna energija, potrebna za kako delo: peč centralne kurjave, lokomotive; obratovanje, okvara peči
5. s prilastkom naprava za pridobivanje, izdelovanje česa, navadno pri visoki temperaturi: cementna peč; lončarska peč za žganje glinaste posode; pekovska peč; sušilna peč; peč za taljenje rude / upepeljevalna peč
● ekspr. pri sosedovih se je peč podrla rodil se jim je otrok; šalj. poglej, kakšno široko peč ima zadnjico; za vikend je kupil staro peč pečnice za kmečko peč; ekspr. cele dneve sedi za pečjo lenari, počiva; knjiž. visoka peč plavž
♦ elektr. električna akumulacijska peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja; etn. kahlasta peč lončena peč z vbočenimi pečnicami; metal. jeklarska, komorna, plamenska peč; obrt. etažna peč pekovska peč, ki ima več etaž; teh. infra peč ki deluje na osnovi infrardeče svetlobe
pekárna -e ž (ȃ)
obrat za izdelovanje, pečenje kruha, peciva: delati v pekarni; zmogljivost pekarne / rekonstrukcija pekarne / avtomatska pekarna v kateri se pripravlja in peče kruh v avtomatiziranih napravah; industrijska pekarna v kateri se izdeluje kruh industrijsko; parna pekarna v kateri pečejo kruh v parnih pečeh
// prodajalna kruha, peciva: kupiti kruh v pekarni; prodajalka v pekarni
péntium -a m (ẹ̑)
za osebne računalnike namenjeni procesor srednje zmogljivosti, ki ga izdeluje ameriška multinacionalka Intel: pentium s hitrostjo 3 GHz / izdelovanje in preizkušanje procesorjev pentium 4
// računalnik s tem procesorjem: zgolj za pisanje besedil zadostuje že star pentium
pilárna -e ž (ȃ)
delavnica, obrat za izdelovanje pil: pilarna in nožarna
pínja -e ž (í)
priprava za izdelovanje manjše količine masla: prinesla je pinjo in začela pinjiti; naliti smetano v pinjo
● star. nosil je črno pinjo cilinder
píparstvo -a s (ȋ)
izdelovanje pip: pozimi se je ukvarjal s piparstvom; piparstvo na Gorjušah
plástik -a m (á)
1. publ. plastična masa: plastik uporabljajo tudi za izdelovanje čevljev; včasih so poznali le malo vrst plastikov; smuči iz plastika
2. voj. žarg. plastično razstrelivo: minerji so vžigali plastik in ga metali na bunker; s plastikom so razstrelili vrata v skladišče
3. predelovalec plastičnih mas: v obratu so zaposlili nekaj novih plastikov
4. med. žarg. kirurg za plastične operacije: želel se je specializirati za plastika
● bil je najboljši plastik svojega časa kipar
pletílstvo -a s (ȋ)
obrt za izdelovanje pletenin: čipkarstvo in pletilstvo / strojno pletilstvo
// podjetje, delavnica za to obrt:
pločevinárna -e ž (ȃ)
delavnica, obrat za izdelovanje pločevine: tovarna ima novo pločevinarno
podóbarski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na podobarje ali podobarstvo: podobarski okraski / podobarska delavnica / podobarska obrt izdelovanje kipov, cerkvene opreme in okrasnih predmetov, navadno iz lesa
postávek -vka m (ȃ) knjiž. 1. predpostavka: spis se začenja s splošnim postavkom, da je v naravi vse minljivo 2. podstavek: kamnit postavek
♦ obrt. pritrditev vzorca z bucikami na blazinico za oblikovanje in izdelovanje čipke s kleklji
pósteljen -jna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na posteljo: posteljni vložek; posteljne noge; prednja, zadnja posteljna stranica; leseno, železno posteljno ogrodje / posteljno perilo rjuhe, prevleke za blazine in za odeje; posteljno pregrinjalo; knjiž. posteljna omarica, posoda nočna omarica, posoda / publ. bolnišnica nima dovolj posteljnega fonda postelj / evfem. v filmu je veliko posteljnih prizorov prizorov, ki prikazujejo spolne odnose
♦ tekst. posteljna tkanina tkanina, ki se uporablja za izdelovanje posteljnega perila; zool. posteljna stenica zajedavec na človeku, ki se zadržuje v posteljnini, pohištvu, Cimex lectularius
preorientírati -am dov. (ȋ) publ. preusmeriti: preorientirati uporabo s tekočega goriva na trdo;
preorientirati vzgojo otrok;
podjetje se je preorientiralo na izdelovanje plastičnih predmetov / preorientiral se je na študij zgodovine preorientíran -a -o:
preorientirana poraba, prodaja; v tehniko preorientiran človek usmerjen
prepróga -e ž (ọ̄)
1. navadno večji tekstilni izdelek, zlasti za pokrivanje tal: iztepati, pogrniti preprogo; tkati preproge; hoditi po preprogi; mehka, pisana preproga; izdelovanje preprog / rdeča preproga preproga rdeče barve, razgrnjena ob slovesnem sprejemu pomembnih gostov, slavnih osebnosti / bosenska preproga; molilna preproga v muslimanskem okolju preproga, na kateri se opravljajo molitve; predposteljna, stenska preproga
2. ekspr., s prilastkom skupek česa na gosto nahajajočega se, razprostirajočega se na večji površini: skrbeti za cvetne, zelene preproge po parkih; hoditi po preprogah smrekovih iglic; preproge narcis po pobočju; preproga zvezd / asfaltne preproge je bilo nenadoma konec asfaltne plasti (na cesti); travnik je postal ena sama pisana preproga ploskev
● leteča preproga v pravljicah preproga, ki človeka po zraku hitro prenese drugam; zastar. namizna preproga namizni prt, namizno pregrinjalo
♦ tekst. lepljene, vozlane preproge; orientalska preproga ročno izdelana večbarvna vozlana preproga, po izvoru iz osrednje in jugozahodne Azije; perzijska preproga orientalska gosto vozlana preproga z drobnimi raznobarvnimi vzorci; pirotska preproga tkana preproga z geometričnimi vzorci; las preproge; voj. bombardirati v preprogi bombardirati iz več letal istočasno, da padajo bombe na gosto druga za drugo v več pasovih
projékt -a m (ẹ̑)
1. kar določa, kaj se misli narediti in kako naj se to uresniči, načrt: izdelati, predložiti projekt; projekt šolske reforme; projekt za modernizacijo podjetja / finančni, investicijski projekt; idejni, tehnični projekt stroja; raziskovalni projekt; vesoljski projekt
2. grad. skupek načrtov, tehničnih opisov in popis stroškov za kak objekt, območje: arhitekti so izdelali več projektov; projekt ceste, spomenika, stavbe; projekt električne napeljave / gradbeni projekt
♦ arhit. glavni projekt glavni načrt
// izdelovanje, uresničevanje tega: financirati, kreditirati projekt; sodelovati pri projektu
3. publ., navadno s prilastkom umetniško delo glede na namen, da se izvede, uresniči: komisija je filmski projekt potrdila; glasbeni, gledališki projekt / uspeh mladega igralca pri projektu
4. knjiž. osnutek, predlog določenega besedila: razpravljati o projektu resolucije, zakona
pršutárna -e ž (ȃ)
obrat za sušenje, izdelovanje pršuta: obnoviti pršutarno
puškárna -e ž (ȃ)
delavnica, obrat za izdelovanje pušk: delati v puškarni
rádiomateriál -a m (ā-ȃ)
material za izdelovanje radijskih aparatov, naprav: pri svojem delu porabi veliko radiomateriala
rádiomehánik -a m (ā-á)
mehanik za izdelovanje in popravljanje radijskih aparatov: izučiti se za radiomehanika
rádiotéhnika -e ž (ā-ẹ́)
1. tehnika prenašanja signalov z radijskimi valovi: zanima ga radiotehnika; razvoj radiotehnike
2. izdelovanje, uporaba in popravljanje radijskih aparatov: ukvarjati se z radiotehniko
rámija -e ž (á)
bot. tropska rastlina, katere vlakna se uporabljajo za izdelovanje sukanca, vrvi, tkanine, Boehmeria nivea: gojiti ramijo
// tekst. vlakna te rastline: presti ramijo
receptúra -e ž (ȗ)
1. navodilo s podatki o vrsti, količini snovi in postopku zlasti za industrijsko pripravo, izdelavo česa: spremeniti recepturo; izdelovati klobase po preizkušeni recepturi; receptura sadnega sirupa
● pog. strojiti po novi recepturi na nov način, po novem postopku; knjiž. v učbeniku je poseben del z recepturami za narodne jedi recepti
2. farm. izdelovanje zdravil po zdravnikovem receptu: farmacevt mora biti pri recepturi zelo natančen; receptura in galenika
// lekarniški oddelek za izdelovanje zdravil po zdravnikovem receptu:
rešetárstvo -a s (ȃ)
obrt za izdelovanje rešet: izumiranje rešetarstva
rezbárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na rezbarje ali rezbarstvo: rezbarski izdelki; rezbarska delavnica; rezbarsko orodje / rezbarska obrt izdelovanje, oblikovanje okrasnih predmetov, figur, zlasti iz lesa
rôčen2 -čna -o prid. (ō) nanašajoč se na roko: ročne in nožne mišice;
ročna spretnost / invalidski voziček na ročni pogon; ročno in strojno izdelovanje / ročni delavec; ročna prtljaga; ročna torbica; ročne in stenske ure; potegniti ročno zavoro; ženska ročna dela ročno izdelane vezenine ali pletenine; ročno orožje / ročna lekarna
♦ gled. ročna lutka lutka, ki se natakne na prste roke; teh. ročne komande; tisk. ročni stavek rôčno prisl.:
ročno delati, prati; sam.:, pog. potegniti ročno ročno zavoro
rolétarstvo -a s (ẹ̑)
obrt za izdelovanje in nameščanje rolet: parketarstvo in roletarstvo
sáje sáj ž mn. (á ȃ)
črn prah, ki nastane pri gorenju ob premajhni količini kisika: saje se usedejo, vnamejo; očistiti saje in pepel; bil je črn kot saje / oljnate, plinske, smolnate saje / ed. saja mu je padla v oko ugasla iskra
♦ kem. industrijske saje ki nastanejo pri zgorevanju metana, zemeljskega olja in se rabijo za izdelovanje črnih barv, krem za čevlje
sedlárstvo -a s (ȃ)
obrt za izdelovanje sedel: jermenarstvo in sedlarstvo
sítarstvo -a s (ȋ)
obrt za izdelovanje sit: razvoj sitarstva
slád -a tudi -ú m (ȃ)
osušen vzklili ječmen, ki se uporablja za izdelovanje alkoholnih pijač, zlasti piva: sušiti slad / zeleni slad pri katerem so že razviti zeleni listi / ječmenov slad
sladíca -e ž (í)
sladka jed, ki se navadno ponudi po glavni jedi: pripraviti sladico; postreči s sladico / sadna sladica
♦ agr. raztopina, nastala s kuhanjem slada in vode, za izdelovanje piva
sladoledárna -e ž (ȃ)
1. obrat za izdelovanje sladoleda: delati v sladoledarni; industrijska sladoledarna
2. gostinski lokal, kjer se streže zlasti s sladoledom:
sodárna -e ž (ȃ)
delavnica, obrat za izdelovanje, popravljanje sodov: delati v sodarni; v kleti urediti prostor za sodarno
sodárstvo -a s (ȃ)
obrt za izdelovanje, popravljanje sodov: učiti se sodarstva; sodarstvo in lončarstvo
srpárna -e ž (ȃ)
delavnica, obrat za izdelovanje srpov: dela v srparni
stêreofotogrametríja -e ž (ȇ-ȋ)
geod. fotografiranje zemeljskega površja s stereoskopskim fotografskim aparatom za izdelovanje zemljevidov: ukvarjati se s stereofotogrametrijo
stereotipíja -e ž (ȋ)
1. tisk. izdelovanje stereotipov: zaposlen je pri stereotipiji
// tiskanje s stereotipi: uporaba stereotipije pri velikih nakladah knjig
2. delavnica, obrat za izdelovanje stereotipov: klišarna in stereotipija
3. psih. nesmotrno, togo ponavljajoče se vedenje ali doživljanje:
stískanec -nca m (í)
1. v določeno obliko stisnjen gorljiv material: ogrevanje z lesnimi stiskanci
2. izdelek iz umetne snovi, oblikovan s stiskanjem v kalupu: izdelovanje reliefnih stiskancev; stiskanci za motorna vozila
stolárna -e ž (ȃ)
obrat za izdelovanje stolov: zaposliti se v stolarni; stolarna in parketarna
stròj1 strôja m (ȍ ó)
1. mehanična naprava, navadno kovinska, iz gibljivih in negibljivih delov, ki s pretvarjanjem energije omogoča, olajšuje, opravlja delo: stroji brnijo, ropotajo; stroj stoji, teče; izključiti, pognati, ustaviti stroj; namestiti, razdreti, sestaviti stroj; obdelovati s strojem; avtomatski, enostaven, kompliciran stroj; moderni, zastareli stroji; sestavni deli stroja; izkoriščenost strojev; tovarna strojev; delati kot stroj brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehanično / dela pri stroju / brusilni, drobilni, vrtalni stroj; gradbeni, poljedelski stroji; knjigoveški, tiskarski stroji; pisalni, razmnoževalni stroj; pletilni, tkalni stroj; pralni stroj; računski stroj naprava za mehansko opravljanje štirih osnovnih računskih operacij; šivalni stroj; stroj za asfaltiranje; stroj za pomivanje steklenic / narediti na stroj
2. slabš. kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti: on je stroj, ne pa človek; razmere so iz njih naredile stroje
3. publ. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: je eden odločilnih mož v političnem stroju države; mobilizirali so ves propagandni stroj; imajo učinkovit strankarski stroj; upravni stroj
4. ekspr. avtomobil, zlasti boljši: imeniten stroj ima
● publ. v bitki so vrgli iz stroja veliko sovražnikovih vojakov onesposobili; peklenski stroj z razstrelivom napolnjen predmet, ki eksplodira ob določenem času; voj. žarg. pohodni, strelski stroj postroj
♦ les. lupilni, luščilni stroj za izdelovanje furnirja; mont. izvažalni stroj; navt. krmilni stroj ki premika krmilni mehanizem; ped. učni stroj mehanska, električna ali elektronska naprava, ki podaja učno snov in preverja znanje, usmerja učenje, pomaga pri pridobivanju raznih psihofizičnih spretnosti; ptt frankirni stroj priprava za žigosanje z žigom, ki nadomešča znamko; rač. prevajalni stroj nekdaj računalnik, programiran zlasti za prevajanje naravnih jezikov; strojn. batni stroj; delovni stroj ki ga žene pogonski stroj ali sila mišic in opravlja delo; parni stroj pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo para; pogonski stroj ki spreminja energijo v mehansko delo; rezkalni stroj; teh. obremenjevati stroj; preračunati stroj z računanjem ugotoviti glavne mere, tipične lastnosti stroja, naprave glede na določene tehnične ali ekonomske zahteve; agregatni stroji; etiketirni stroj za opremljanje z etiketami; kovalni stroj za avtomatizirano kovanje drobnih izdelkov; tandemski stroj nekdaj parni stroj z dvema valjema, nameščenima drug za drugim na skupni batnici; tekst. kosmatilni stroj za kosmatenje tkanine, pletenine; koton stroj za izdelovanje pletenin po kroju; tisk. cilindrični stroj z valjastim tiskalom; jedkalni stroj za jedkanje klišejev; ofsetni stroj; rotacijski stroj tiskarski stroj za hitro tiskanje v visokih nakladah; stavni stroj na katerem se izdeluje stavek za tiskanje; usnj. golilni stroj za odstranjevanje dlake ali volne z živalskih kož; raztegovalni stroj za raztegovanje usnja
substánca -e ž (ȃ) knjiž. 1. kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa; snov: analizirati substanco / katran je izhodna substanca za izdelovanje nekaterih barvil; lojna substanca na koži; radioaktivne substance 2. snov, ki skupaj z drugimi snovmi sestavlja, tvori kako snov; sestavina: voda topi mineralno substanco tal;
strupene substance izdelka / energija je le sproščena substanca materije / ta skladba je harmonična v vseh svojih substancah 3. bistvo, jedro: ta surovina tvori substanco proizvoda / duhovna substanca naroda
♦ filoz. temelj biti in bivajočega, ki za svojo eksistenco ne potrebuje nič drugega
suhoróbarstvo -a s (ọ̑)
obrt za izdelovanje suhe robe: suhorobarstvo v Ribniški dolini; suhorobarstvo in lončarstvo
sukančárna -e ž (ȃ)
delavnica, obrat za izdelovanje sukanca: predilnica in sukančarna
suknárna -e ž (ȃ)
nekdaj delavnica, obrat za izdelovanje sukna: delati v suknarni
svečárna -e ž (ȃ)
prostor, obrat za izdelovanje sveč: svečarna in milarna
svečárstvo -a s (ȃ)
obrt za izdelovanje sveč: lectarstvo in svečarstvo
svínčev -a -o prid. (í)
nanašajoč se na svinec: svinčeve rude / svinčev prah / svinčev rudnik / svinčeve prevleke
♦ elektr. svinčev akumulator akumulator s svinčenima elektrodama; fiz., kem. svinčevo steklo steklo, ki vsebuje veliko svinca in svetlobo močno razklanja; kem. svinčevo belilo iz svinca pridobljen prah za oljnato umazano belo barvo; svinčev karbonat, oksid, sulfid; svinčeva glajenka rumen prah, ki se uporablja zlasti za izdelovanje fajančnega lošča; svinčeve spojine, zlitine; min. svinčev sijajnik galenit; teh. svinčev lot lot, v katerem je več kot 50 odstotkov svinca
šablóna -e ž (ọ̑) 1. priprava, ki omogoča večkratno izdelovanje predmeta, stvari z natančnim posnemanjem vzorca: izdelati šablono;
odrezati šipo po šabloni;
lesena šablona / pleskarska šablona; šablona za pisanje 2. nav. ekspr. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: izogibati se šablonam / pri razčlenjevanju dela je bilo čutiti šablono; teorija ustreza splošnim šablonam / zasliševanja so potekala po šabloni; ta roman je pisan po šabloni
šamotárna -e ž (ȃ)
obrat, tovarna za izdelovanje šamota: gradnja šamotarne
ščetárstvo -a s (ȃ)
obrt za izdelovanje ščetk: pletarstvo in ščetarstvo
ščétkarstvo -a s (ẹ̑)
obrt za izdelovanje ščetk: pletarstvo in ščetkarstvo
táblica -e ž (ȃ) 1. manjšalnica od tabla:a) pritrditi na hišo tablico s hišno številko;
tablica z napisom / registrska tablica navadno z začetnimi črkami kraja in številko, pod katero je vozilo vpisano v register; ulična tablica b) izdelovanje steklenih tablic / tablica čokolade c) na steklo slikane tablice 2. majhen prenosni računalnik v obliki ploščice z zaslonom na dotik; tablični računalnik: uporaba tablice;
programi za tablico;
prenosniki in tablice / elektronska tablica elektronska naprava za obračunavanje cestnine / grafična tablica elektronska naprava, ki se priključi k računalniku in s pomočjo katere uporabnik premika kazalec na računalniškem zaslonu tako, da po njej vleče s posebnim pisalom3. nekdaj uokvirjena manjša plošča, na katero se piše s kamenčkom, kredo: kupiti za šolo tablico in kamenček;
lesena, skrilasta tablica / voščena tablica lesena, prevlečena z voskom4. nav. mn. zbirka tabel: sestaviti tablice / računska tablica pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje; tablice za teže in mere; tablice za določanje osvetlitve / prazna mesta na tablici tabeli
● tombolska tablica tombolska kartica
♦ avt. preizkusna tablica začasna registrska tablica na neregistriranem vozilu; fin. obrestne tablice tabela z izračunanimi obrestnimi zneski; mat. logaritemske tablice knjiga z logaritemskimi tabelami
tapétništvo -a s (ẹ̑)
obrt za izdelovanje in popravljanje oblazinjenega pohištva, žimnic: ukvarjati se s tapetništvom
teracêrstvo -a s (ȇ)
grad. obrt za izdelovanje teraca, teracnih plošč:
testenínarstvo -a s (ȋ)
izdelovanje testenin: ukvarjati se s pekarstvom, slaščičarstvom in testeninarstvom
Thomasov -a -o [tómasov-] prid. (ọ̑)
v zvezah: agr. Thomasov fosfat fosfatno umetno gnojilo iz zmlete žlindre; metal. Thomasov konvertor z bazičnim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa
toluén -a m (ẹ̑)
kem. brezbarvna, vnetljiva tekočina za izdelovanje lakov, razstreliva: topilo toluen; molekule toluena; toluen in benzen
tórbičarstvo -a s (ọ̑)
1. dejavnost torbičarjev: ovadba zaradi torbičarstva; drzne tatvine in torbičarstvo
2. obrt za izdelovanje torbic: ukvarjati se s torbičarstvom; mojstrica torbičarstva
trán -a m (ȃ)
kem. olje iz maščobnega tkiva kitov, delfinov, rib, ki se uporablja za izdelovanje margarine, mila: predelovati tran; uvoz trana
trdílo -a s (í)
sredstvo za trdenje, strjevanje: dodati snovi trdilo; izdelovanje trdil / trdilo za barve
trikotáža -e ž (ȃ)
1. strojno pletena prožna, raztegljiva pletenina: izdelovati trikotažo; perilo iz trikotaže
// izdelki iz te pletenine: modna trikotaža; otroška trikotaža
2. obrat za izdelovanje te pletenine: delavka v trikotaži
učíteljica -e ž (ȋ)
1. ženska, ki (poklicno) uči, poučuje: želela si je postati učiteljica; stroga učiteljica
// ženska, ki uči, poučuje na osnovni šoli in je za to posebej usposobljena: učiteljice in profesorice / osnovnošolska učiteljica / kot nagovor gospa učiteljica
// ženska, ki uči, poučuje kako spretnost, umetnost: plesna, smučarska učiteljica; učiteljica plavanja
// ženska, ki uči, poučuje sploh: sestra je bila še otrok, vendar mu je bila najboljša učiteljica
2. ekspr. kar koga uči sploh: narava je najboljša učiteljica / zgodovina je učiteljica življenja
♦ rel. cerkvena učiteljica naslov za svetniško in učeno učiteljico evangelija in življenja po evangeliju; šol. predmetna, razredna učiteljica; učiteljica ročnih del nekdaj strokovna učiteljica, ki poučuje šivanje, pletenje, izdelovanje različnih izdelkov; strokovna učiteljica ki poučuje praktični predmet in zanj nima pedagoške izobrazbe
upóroven in upôroven -vna -o prid. (ọ̄; ō)
nanašajoč se na električni upor: uporovne grelne naprave / uporovna žica žica z veliko ohmsko upornostjo za izdelovanje uporov
♦ teh. uporovni termometer termometer, ki meri temperaturo s spreminjanjem električne upornosti električnega vodnika; uporovna peč peč, ki se segreva z grelnimi upori; uporovno varjenje varjenje, pri katerem se izkorišča toplota, nastala zaradi električne upornosti
verigárna -e ž (ȃ)
obrat za izdelovanje verig: delavci verigarne
vezílstvo -a s (ȋ)
obrt za izdelovanje vezenin: čipkarstvo in vezilstvo
// podjetje, delavnica za to obrt:
viskóza -e ž (ọ̑)
kem. težko tekoča snov, pridobljena iz celuloze, za izdelovanje umetne svile, celofana: viskoza zori; tovarna viskoze
vlaknénka -e ž (ẹ̄)
les. žarg. vlaknena plošča: izdelovanje vlaknenk
vlaknína -e ž (ī)
1. vlaknata ogrodna snov rastlinskih celičnih sten: sadje vsebuje tudi vlaknino; količina vlaknine v krmi
// teh. vlaknata snov, ki se uporablja za izdelovanje tekstilnih vlaken, papirja: predelovati vlaknine; vlaknina rastlinskega izvora; izdelava vlaknin / naravne, umetne vlaknine; poliamidne vlaknine / tekstilne vlaknine
2. biol. vlaknata snov v strjeni krvi, nastala iz fibrinogena:
vóskarstvo -a s (ọ̑)
obrt za izdelovanje voska: voskarstvo in svečarstvo
vratárna -e ž (ȃ)
obrat za izdelovanje vrat: strojni oddelek v vratarni
vrvárna -e ž (ȃ)
obrat za izdelovanje vrvi: delati v vrvarni / zgraditi vrvarno
vrvárstvo -a s (ȃ)
obrt za izdelovanje vrvi: ukvarjati se z vrvarstvom
zabojárna -e ž (ȃ)
obrat za izdelovanje zabojev: delati v zabojarni; žaga in zabojarna
zgònt zgónta m (ȍ ọ́)
etn. vsak od na štiri ali osem delov preklanega hloda za izdelovanje deščic za obode sit, rešet: skladovnica zgontov
zlatárna -e ž (ȃ)
delavnica, obrat za izdelovanje izdelkov iz zlata, plemenitih kovin: prodajati staro zlato v zlatarno / Zlatarna Celje
// prodajalna izdelkov iz zlata, plemenitih kovin: vlomiti v zlatarno; bogate izložbe zlatarn
● ekspr. na sebi je imela celo zlatarno zelo veliko (zlatega) nakita
zobotéhnika -e ž (ẹ́)
izdelovanje umetnih zob, umetnega obzobnega tkiva: razvoj zobotehnike
zrcáljenje -a s (á)
1. glagolnik od zrcaliti: zrcaljenje dreves v jezeru; opazovati zrcaljenje luči v stoječi vodi / zrcaljenje avtorjevega notranjega življenja v pesmih; umetnost ni samo fotografsko zrcaljenje življenja
2. rač. sprotno izdelovanje varnostne kopije podatkov na različnih trdih diskih: zrcaljenje podatkov z obstoječega na novi disk / skrbeti za zrcaljenje diskov
♦ mat. zrcaljenje na premici preslikava točke v točko, ki je v enaki razdalji od premice na drugi strani; meteor. zračno zrcaljenje optični pojav v ozračju zaradi loma in popolnega odboja svetlobe
žebljárna -e ž (ȃ)
obrat za izdelovanje žebljev: ogled moderne žičarne in žebljarne
žíca -e ž (í)
dolg, tanek kovinski izdelek, navadno okroglega prereza: žica se pretrga, stali; napeti, preščipniti žico; povezati, preplesti z žico; bakrena, jeklena žica; drobna, tanka žica; izolirana, pocinkana žica; debelina, prerez žice; svitek žice; ogrodje, mreža iz žice / bodeča žica; brzojavne, telefonske žice; parketna žica za čiščenje, drgnjenje parketa
● ekspr. glas onkraj žice je utihnil sogovornik pri telefonskem pogovoru
♦ elektr. dovodna žica ki dovaja električno energijo; pramenasta žica iz zelo tankih sukanih žic; fiz., teh. uporovna žica z veliko ohmsko upornostjo za izdelovanje uporov; metal. valjana, vlečena žica; teh. varilna žica dodajni material pri varjenju v obliki žice
žičárna -e ž (ȃ)
obrat za izdelovanje žice: delati v žičarni
žímarstvo -a s (ȋ)
obrt za izdelovanje žimnatih izdelkov, zlasti tkanin za sita: ščetkarstvo in žimarstvo