izgoréti -ím dov., izgôrel (ẹ́ í) 

1. 1. prenehati goreti: sveča je izgorela; pren., ekspr. bes v njem je izgorel
   ● ekspr. izgoreti od hrepenenja izčrpati se, oslabeti; ekspr. kar izgorela bi od sramu zelo me je sram
   // pesn. prenehati žareti: zarja je izgorela / sonce je izgorelo za gorami
2. 2. ekspr., v zvezi z v, za izčrpati se zaradi velike prizadevnosti, vneme: izgorela je za svoje otroke; izgorel je za revolucijo; izgorel je v dobroti

izgôrel tudi izgorèl in izgorél -éla -o: izgorel ogenj; izgorele oči; prim. zgoreti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.