ámbra -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

arábski gúmi -ega -ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

biolóški vzórec -ega -rca m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

bísus1 -a m (ȋ)
zool. izloček žleze bisovnice, ki se strjuje v svilaste lepljive niti:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

bísus2 -a m, snov. (ȋ) žival. |izloček žleze|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

bízam -a m (ȋ)
1. dragoceno krzno podgane pižmarice: siv bizam
2. močno dišeči izloček iz pižmarjeve žleze; mošus: diši po bizamu; v prid. rabi: bizam plašč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

bȋzam -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

bobrovína -e ž (í)
1. bobrovo krzno: ovratnik iz dragocene bobrovine
2. močno dišeč izloček iz bobrove žleze: bobrovino so nekdaj uporabljali za zdravilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

bôrova mána -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

brínjeva mána -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

búkova mána -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

cebet [cebȅt] (cibet) samostalnik moškega spola

močno dišeči izloček žleze ob zadnjični odprtini cibetovke; cibet

PRIMERJAJ: cveba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

cedika [cedíka] samostalnik ženskega spola

strdljiv izcedek iz nekaterih dreves, zlasti tropskih; gumi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

célična sténa -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

célični vkljúček -ega -čka m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

cíbet -a m (ȋ)
močno dišeči izloček žleze ob zadnjični odprtini cibetovke:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

cíbet -a m, snov. (í) |izloček žleze|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

cíbet -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

cveba [cvẹ̄ba] samostalnik ženskega spola

močno dišeči izloček žleze ob zadnjični odprtini cibetovke; cibetnepopoln podatek

PRIMERJAJ: cebet

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla] STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

čebélji strúp -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

drek -a samostalnik moškega spola
1. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo; SODOBNA USTREZNICA: blato, izloček
1.1 ekspresivno kar je slabo, škodljivo
FREKVENCA: 12 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

drogont [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola
  1. rastlina grahovec, LATINSKO: Astragulus tragacantha
  2. strdljiv izcedek iz te rastline

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

ekskrét -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

eksudát -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

fitenje [fiténje] samostalnik srednjega spola

pena na ustih

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

flavón -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

glívna snôv -e snoví ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

gnoj [gnọ̑j] samostalnik moškega spola
  1. gnoj, tj. iztrebki domačih živali, pomešani s steljo
  2. gosta tekočina, nastala na vnetih ranah; gnoj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

gózdna lístna mána -e -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

gózdna mána -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

gumi [gūmi] samostalnik moškega spola

gumi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

hójeva mána -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

hrástova mána -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

inkrét -a m, snov. (ẹ̑) biol. ~ žleze ščitnice |izloček|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

izlóček -čka m (ọ̑)
1. nav. mn., biol. snov, ki jo izločajo celice, navadno žlezne: maščobni, sluzasti izločki; neprijeten vonj izločkov / kožni, telesni izločki; izloček bobrove žleze / izločki iglavcev
2. izmeček, izvržek: v tovarni so zmanjšali odstotek izločkov / počuti se kot izloček družbe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

izlóček -čka m (ọ̑) telesni ~i; redk. odstotek ~ov v proizvodnji izmečkov, izvržkov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

izlóček -čka m
biol. snov, ki jo izločajo celice, navadno žlezne
SINONIMI:
biol. izločina, biol. izločnina
GLEJ ŠE SINONIM: izmeček, izvrženec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024

izlọ̑čək, -čka, m. das Abgesonderte, Cig. (T.); — kleiner Abschnitt im Buche, (zloček) Valj. (Rad); — der Vorbehalt, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

izločína -e ž (í)
biol. snov, ki jo izločajo celice, navadno žlezne; izloček: koristne, škodljive izločine; apnenčaste izločine mehkužcev / dišeča izločina iz bobrove žleze; pren., ekspr. industrijske izločine so že precej uničile rastlinstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

izločnína -e ž (ī)
biol. snov, ki jo izločajo celice, navadno žlezne; izloček: izločnine nekaterih žuželk so strupene / izločnine kožnih žlez

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

izvŕženec -nca m
ekspr. človek, ki ga kaka skupnost izločipojmovnik
SINONIMI:
slabš. izloček, ekspr. izobčenec, knj.izroč. izvrg, ekspr. izvržek
GLEJ ŠE SINONIM: nemoralnež, podlež

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024

jávorjeva mána -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

kálus -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

kápar káparja samostalnik moškega spola [kápar] STALNE ZVEZE: ameriški kapar
ETIMOLOGIJA: ↑kapa - več ...
káparska mána -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

kastóreum -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

krmežljinek [krmežljȋnǝk] samostalnik moškega spola

izcedek očesnih žlez, navadno strjen in pomešan z gnojem; krmeželj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

kurji pot [kȗrji pọ̑t] samostalniška zveza moškega spola

mrzel pot

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

lajno [lájno] samostalnik srednjega spola

človeško blato

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

lípova mána -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

ljudnjak [ljȗdnjak] samostalnik moškega spola

človeško blato

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

ločīti lọ́čim dov. in nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

lój -a tudi -á m, mest. ed. tudi lôju (ọ̑)
1. maščobno tkivo pri govedu, ovcah, kozah: loj se nabira; odstranjevati zaklani živali loj / cvreti loj; dva kilograma loja / goveji loj; mazilo iz ovčjega loja
♦ vet. krovni loj na površini trupa zaklane živali
// maščoba iz tega tkiva: v kuhinji diši po loju; beliti z lojem
● vse je šlo, potekalo kakor po loju kakor po maslu; godi se mu kot črvu v loju živi v izobilju, udobno
2. izloček žlez lojnic: koža izloča loj in znoj; žival si z lojem masti kožo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

lójnica -e ž (ọ̑)
anat. kožna žleza, ki izloča loj: izloček lojnic; gnojno vnetje lojnice / žleze lojnice in znojnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

lójnica -e ž (ọ̑) izloček lojnic; žleza ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

macêsnova mána -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

mačkin med [mȃčkin mẹ̑d] samostalniška zveza moškega spola

v medicini uporabna lepljiva zmes smole, eteričnega olja in gumija, ki jo izloča bližnjevzhodna rastlina LATINSKO: Ferula erubescens

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

mána -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

mána -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

mána íglavcev -e -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

mána lístavcev -e -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

máslo -a s (á)
1. maščoba, pridobljena iz smetane: maslo je sveže; maslo je postalo žarko; delati, gnesti, mesti maslo; namazati kruh z maslom; zabeliti z maslom; mehek, rumen kot maslo / čajno maslo boljše surovo maslo; kuhano maslo ki se mu s kuhanjem izloči voda; surovo maslo ki se pridobi neposredno iz smetane
2. navadno s prilastkom tej podobna snov, pridobljena iz sadežev nekaterih rastlin: kakavovo, kokosovo maslo
● pog. te čenče so njegovo maslo on jih je povzročil, zakrivil; pog. tudi on ima maslo na glavi tudi on je napravil prekrške, prestopke; bil je kot maslo tako razpoložen, da se je nanj dalo lahko vplivati; vse je šlo kakor po maslu uspešno, brez zapletljajev
♦ biol. ušesno maslo rjavkast izloček žlez lojnic zunanjega sluhovoda; gastr. sardelno maslo zmes za namaz iz surovega masla in sardelnih filejev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

mátični mléček -ega -čka m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

medôvnik -a m (ȏ)
nav. mn., bot. žleza, navadno v cvetu, ki izloča nektar: izloček medovnikov / cvetni medovniki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

mléčnat -a -o prid.
ki je po snovnostnih lastnostih podoben mleku
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: mlečen, mlečen

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024

mleko [mlẹ́ko] samostalnik srednjega spola

mleko

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

mleziva [mlẹ́ziva] samostalnik ženskega spola

prvo mleko; mlezivo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

mlezívo -a s (í)
agr. kravje mleko prve dni po porodu: mlezivo je posesal teliček; delati skuto iz mleziva
♦ biol. izloček mlečne žleze ob koncu nosečnosti in takoj po porodu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

móšek -ška m (ọ̑)
močno dišeči izloček iz pižmarjeve žleze; mošus: pobijati pižmarje zaradi moška

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

móšus -a m (ọ̑)
močno dišeči izloček iz pižmarjeve žleze: vonj po mošusu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

móšus -a m, snov. (ọ̑) |žlezni izloček|: duh po ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

móšus -a m
močno dišeči izloček iz pižmarjeve žleze
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024

mọ̑šus -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

móšus -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

narávno vlákno -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

odlaganína -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

pížem -žma m (ī)
1. močno dišeči izloček iz pižmarjeve žleze; mošus: vonj po pižmu
2. knjiž. pižmar: nenadoma je lovec zagledal pižma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

pižem [pížǝm] samostalnik moškega spola

mošus, tj. dišeči izloček iz pižmarjeve žleze

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

pížmar -ja m (ȋ)
zool. jelenu podobna žival iz Azije, ki izloča iz žleze ob zadnjični odprtini mošus, Moschus moschiferus: zaščiteni pižmar; izloček iz žlez pižmarja / pritlikavi pižmar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

pljunek [pljȗnǝk] samostalnik moškega spola

pljunek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

pot2 [pọ̑t pọ̑ta] samostalnik moškega spola

znoj, pot

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

predílna žléza -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

rastlínska dróga -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

scalnica [scȃu̯nica] samostalnik ženskega spola

scalnica, urin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

scáti ščíjem in ščím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

sekrẹ́cija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

sekrét -a m, snov. (ẹ̑) biol. |izloček|; števn., nizk. |stranišče|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

sekrét -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

séme -éna in -na s (ẹ́ ẹ́, ẹ́)
1. del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razmnoževanje: veter trosi semena; samo vsako tretje seme je vzklilo; užitna semena; plod z več semeni
// ed. več takih delov, taki deli: seme se osipa, zori; to seme ne kali; luščiti, pobirati, sejati seme; drobno, veliko seme; okuženo, zdravo seme / bučno, laneno, makovo, sončnično seme; seme iglavcev, oljaric, žitaric / praprotno seme, bot. trosi praproti; pren., ekspr. sejati seme odpora; seme zla kali
2. navadno v zvezi z biti za, pustiti za setev, razmnoževanje: ta krompir je za seme; pustiti žito za seme / letos so pšenico sejali le za seme le toliko, da jo bodo imeli za setev
3. slabš., navadno s prilastkom človek z veliko slabimi lastnostmi: nisem vedel, kakšno seme je / čudno seme, ta fant / kot psovka: ti seme hudičevo, kaj iščeš tu; izgini, seme tatinsko
● bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželen uspeh; ekspr. snega je komaj za seme zelo malo; ekspr. nekaj tega mora ostati za seme se naj ne uniči, odpravi; ekspr. s svojim početjem je zasejal seme razdora povzročil razdor
♦ agr. potrditi seme; elitno seme določene sorte s popolnoma izenačenimi lastnostmi, pridobljeno z načrtno odbiro; oskubeno seme ki so mu odstranjena krila; svetlo seme; biol. seme izloček moških spolnih organov, ki vsebuje semenčice; bot. seme s semensko lupino obdan embrio, iz katerega se razvije nova rastlina; ptičje seme rastlina s celorobimi listi in belimi ali rdečimi cveti v socvetju; železnik; med. izliv semena iztek semena pri nehoteni spolni nadraženosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

séme -éna in séme -na s (ẹ́ ẹ́; ẹ́) plod z več ~i; rastl. ptičje ~ železnik; snov. sejati ~; ~ iglavcev, žitaric; nestrok. praprotno ~ |strok. trosi praproti|; biol. |izloček moških spolnih organov|; poud.: zasejati ~ odpora |začeti odpor|; Snega je komaj za ~ |zelo malo|; člov., slabš. Čudno ~, ta fant |bitje, človek|; zmer. Izgini, ~ tatinsko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

sèmen -a m
1. seme, izloček moških spolnih organov: Nej od mo'zkoga ſzemena KŠ 1754, 107; Ár ſze je nej od mo'zkoga Szemena, neg’ od ſzvétoga Dühá tá Rejcs prpriéla BKM 1789, 20; naj vzeme brat nyegov to 'zeno i pobidi ſzemen brati ſzvojemi KŠ 1771, 240; Blagoſzlovleni bodeio po tvoiem ſzemeni vſzíh národi SM 1747, 9
2. potomci: kaj z-ſzemena Dávidovoga pride Kriſztus KŠ 1771, 290; Ábrahámi je obecsao, Kaj 'z-nyega ſzemena ſzhája BRM 1823, 2; Liki je gúcsao Abrahámi i ſzemeni nyegovomi KŠ 1771, 165; liki je nazvejscseno med 'zené i kacsé ſzemenom protivinſztvo KŠ 1771, 441

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

seménje -a s
1. žitno seme: Stero, iſztina, je náj ménſe med vſzeim Szeményem KŠ 1771, 44
2. seme, izloček moških spolnih organov: Ne právi: i ſzeményi, liki od vnougi, nego, liki od ednoga KŠ 1771, 562

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

seménski tudi sémenski -a -o prid. (ẹ̑; ẹ́)
nanašajoč se na seme: semenski ovoj; semenska vlakna / semensko olje olje iz semen oljnih rastlin / pridelovati semenski krompir; semenska pšenica / semenski okoliš
♦ agr. semenski plašč tkivo, ki navadno obdaja semensko zasnovo ali tudi seme; anat. semenska celica semenčica; semenska žleza parna žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v semenovod; biol. semenska tekočina izloček prostate in drugih žlez, ki omogoča gibanje semenčic; bot. semenska zasnova organ, iz katerega nastane seme; gozd. semenska plantaža plantaža cepljenih gozdnih dreves za pridobivanje semena; zool. semenska vrečka organ samic nekaterih živali, v katerem so po združitvi s samcem shranjene semenčice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

slínska žléza -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

slúzav -a -o; bolj ~ (ú) ~ izloček; ~a koža sluzasta; Bolnikovo blato je ~o
slúzavost -i ž, pojm. (ú)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

smola [smóla] samostalnik ženskega spola

smola

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

smrékova mána -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

smrkelj [smŕkǝlj smŕklja] samostalnik moškega spola

smrkelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

snôv-ísamostalnik ženskega spola
  1. sestavina živih in neživih vsebin
    • snov pri čem, kje
    • , snov na čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • snov v
  • , snov iz
  • , snov za
  • , snov z/s
  • , snov proti

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

sók -a m, mn. sokôvi tudi sóki (ọ̑)
1. tekočina v rastlinah, ki omogoča rast, razvoj: ta rastlina ima v steblu bel, strupen sok; nekatere žuželke sesajo drevesne sokove; sok korenin, plodov
// tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti: po drevju se začne že v februarju pretakati sok / drevje je v soku
2. tekoča sestavina sadeža: iztisniti sok iz limone; sok rdeče pese
// brezalkoholna pijača, narejena iz te sestavine: piti sok; sirupi in sokovi / borovničev, korenčkov, marelični sok; sadni, zelenjavni sok / elipt., pog. prosim tri soke kozarce, stekleničke soka
3. tekoč izloček nekaterih organov, žlez: matični mleček je sok, ki ga izločajo mlade čebele; dišeči, sladki sokovi cvetov / telesni, živalski sokovi
4. tekočina, ki se izloči pri dušenju, pečenju: dušiti zelenjavo v lastnem soku; sok pečenke
5. ekspr., navadno s prilastkom kar v telesu omogoča življenje, daje moč: mladostni sokovi so fante vedno bolj burili; rudnik jim je izčrpaval ves življenjski sok; rastline črpajo sokove življenja iz zemlje; pren. vstaja je črpala sokove iz podpore prebivalstva; podeželje, zaprto samo vase, brez pravih življenjskih sokov, je komaj životarilo
6. ekspr. kar dela, da je kaj živo, polno: to daje predstavi sol in sok
7. nar. gorenjsko močnik: kuhati, zabeliti sok / ajdov, koruzni sok
● nar. niti za sok ni zaslužil zelo malo je zaslužil; ekspr. dal je družbi življenjski sok svojih najlepših let življenjsko moč; pesn. sok srca kri; knjiž. upijaniti se od soka trte z vinom; ekspr. skozi osebe romana se pretaka resnični sok življenja osebe romana so življenjsko prepričljive, kot žive
♦ agr. bistri sok sadni sok iz filtriranega iztisnjenega soka; kašasti sok sadni sok iz zdrobljenih, zmletih sadežev; matični sok iz rastlin pridobljen naravni sok kot surovina za izdelavo sadnih sokov, sirupov; naravni sok; sladkorni sok pridobljen iz sladkorne pese ali sladkornega trsta; biol. celični sok raztopina organskih in anorganskih snovi v rastlinski celici; prebavni sokovi izločki prebavnih žlez z encimi, ki razkrajajo hrano pri prebavljanju; želodčni sok prebavni sok, ki ga izloča želodčna sluznica; med. telesni sokovi po Galenu arterijska in venozna kri, sluz in žolč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

sokrovica [sọ́krovica] samostalnik ženskega spola
  1. soknepopoln podatek
  2. sokrvica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

solza [sóu̯za] samostalnik ženskega spola

solza

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

spêrma -e ž (ȇ)
biol. izloček moških spolnih organov, ki vsebuje semenčice, seme: sperma in jajčeca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

spêrma -e ž
biol. izloček moških spolnih organov, ki vsebuje semenčice
SINONIMI:
vulg. močefit, biol. seme

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024

šélak -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

škržátova mána -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

tekočína -e ž (í)
snov, ki nima sama svoje oblike, ima pa gladino: tekočina hlapi, teče; piti, pretočiti tekočino; ta snov vpija tekočino; brezbarvna, gosta, peneča se tekočina; jedka, vnetljiva tekočina; voda, mleko in druge tekočine; kaplja tekočine; tekočine in plini / hladilna tekočina v avtomobilskem motorju; kri in druge telesne tekočine; mehanika tekočin hidromehanika
● ekspr. življenjska tekočina kri
♦ anat. možgansko-hrbtenjačna tekočina ki obdaja možgane in hrbtenjačo; likvor; sklepna tekočina gosta tekočina v sklepih za zmanjšanje trenja; biol. semenska tekočina izloček prostate in drugih žlez, ki omogoča gibanje semenčic; fiz. tekočina snov, ki se lahko pretaka; kapljevine in plini so tekočine; mont. težka tekočina katere gostota je večja od gostote vode; strojn. zavorna tekočina hidravlično olje za delovanje hidravličnih zavor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

trótovsko séme -ega -éna s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

ušésen -sna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na uho: ušesna odprtina / ušesni mešiček (ušesna) mečica; (ušesna) mečica mehki spodnji del uhlja / ušesni čep iz vate, plastične snovi oblikovan čep, ki, vstavljen v sluhovod, ščiti pred hrupom, ropotom; zdravnik za ušesne bolezni
♦ anat. ušesna troblja cev, ki povezuje srednje uho z žrelom; biol. ušesno maslo rjavkast izloček žlez lojnic zunanjega sluhovoda; med. ušesni čep čep iz ušesnega masla; vet. ušesna znamka navadno kovinska ploščica z registrsko številko živali in njene matere, ki se pritrdi na uhelj zlasti goveda, prašiča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

vaginálen -lna -o (ȃ) anat. nožničen
vaginálni -a -o (ȃ) ~ izloček

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

zavržek [zavȓžǝk] samostalnik moškega spola

kar pride iz telesa, da se očisti; izvržek; izmeček; izloček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

zmleziva [zmlẹ́ziva] samostalnik ženskega spola

prvo mleko; mlezivo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

znoj [znọ̑j] samostalnik moškega spola

znoj zaradi strahu, želje, ne zaradi vročine

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

zunánji -a -e prid. (ȃ)
1. ki pri kaki stvari neposredno meji na okolje: zunanji zidovi stavbe; zunanja plast kosti; zunanja stran soda / zunanja vrata / zunanja oprema knjige platnice, ovitek
// ki je na površini česa: zunanji žep na suknjiču; zunanja obloga; zunanje poškodbe / zunanje spolovilo
2. ki je v prostoru glede na druge najdlje, zadnji od izhodišča: zunanji kolobar svetlobe; tekel je po zunanji stezi / pognal je zunanjega vola pri vpreženi živini desnega
// ki je od sredinske ravnine telesa, stvari bolj oddaljen: zunanji gleženj; zunanja stran roke hrbet roke / zunanji vrsti v sprevodu / zunanji premer cevi
3. ki je na prostem, zunaj stavbe: pri delu ga moti zunanji hrup; razlika med notranjo in zunanjo temperaturo / zunanji sedeži restavracije / zunanji lak lak za lakiranje predmetov, ki so na prostem; iščejo delavca za zunanja dela / razlika med notranjim in zunanjim tlakom pri zaprti posodi
// ki je, obstaja, izvira v okolju zunaj osebe, stvari: odgovor organizma na zunanje dražljaje, vplive; zaščita pred zunanjimi škodljivci / zunanji pogoji za duševni razvoj; zunanje pobude za delo; prilagoditi se spremenjenim zunanjim razmeram
4. ki je zunaj mej kake države, ozemlja: zunanji sovražniki države; zunanje predstavništvo; zunanje tržišče / obkoljeni niso dobivali zunanje pomoči / zunanji dopisni člani akademije dopisni člani akademije iz drugih držav
// ki je v zvezi z drugimi državami: pridobivati zunanji ugled; uspešna zunanja politika, trgovina; urejati zunanje zadeve / minister za zunanje zadeve
5. ki ni iz določene skupnosti, organizacije: prepovedati vstop v bolniške sobe zunanjim obiskovalcem; zunanja kontrola podjetja / gojenci ne smejo imeti zunanjih stikov
// ki sodeluje v kaki skupnosti brez rednega razmerja: zunanji člani gledališča; zunanji sodelavci / zunanje gojenke v samostanu gojenke, ki se ne pripravljajo na redovniški poklic
6. ki se na zunaj vidi, čutno zazna: stisk rok je bil zunanji izraz pomiritve; zunanji znaki bolezni; zunanje lastnosti česa / zunanja pojavnost sveta / pod zunanjim mirom je skrival veliko razburjenje; veselje je bilo le zunanje navidezno, nepristno
7. ki ne zajema človekove duševnosti: zunanje lastnosti človeka; popisati zunanje življenje koga / zunanje vezi med ljudmi; dati prednost zunanjim vrednotam / zunanje doživljanje stvari s čuti; zunanje izkustvo dobljeno s čuti / realizem zunanjega sveta materialnega, tvarnega
// ki ne zajema bistvene, vsebinske strani česa: zunanji podatki o koncertu; zunanja podobnost stvari; notranja in zunanja zgradba besedila
8. nanašajoč se na zunanjost: zunanji osebni opis; spremenjena zunanja podoba mesta; zunanja urejenost stavb / lep zunanji videz, vtis
● zunanji požar požar v naravi ali na površini stavbe, predmeta
♦ anat. (zunanji) sluhovod cevasti del ušesa med uhljem in bobničem; žleza z zunanjim izločanjem žleza, iz katere po izvodilu izteka izloček v telesne votline ali na površino telesa; zunanje uho del ušesa z uhljem, sluhovodom in bobničem; astron. zunanji planet planet, ki se giblje zunaj Zemljinega tira; biol. zunanji zajedavec zajedavec, ki živi na površju gostitelja; zunanja oploditev oploditev zunaj organizma; zunanje izločanje izločanje po izvodilu v telesne votline ali na površino telesa; geol. zunanje sile sile, ki imajo svoj izvor zunaj zemeljske oble; eksogene sile; geom. zunanji kot sokot notranjega kota; lit. zunanja zgradba literarnega dela obseg, razčlenjenost na enote, zaporedje enot; med. zdravilo za zunanjo uporabo zdravilo, ki se daje na kožo; obl. zunanji šiv šiv, zlasti okrasni, ki je izrazit na zunanji strani oblačila; pravn. zunanji morski pas del odprtega morja, ki je tik obalnega morja in na katerem imajo obalne države posebne pravice; rač. zunanji pomnilnik; rad. zunanji prenos prenos dogajanja, ki ne poteka v studiu; šol. zunanja šola nekdaj šola, ki ni namenjena vzgajanju, šolanju za duhovniški, redovniški poklic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

živálska snôv -e snoví ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

žlem [žlẹ̑m žlemȗ] samostalnik moškega spola
  1. sluz
  2. mehur

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

žléza -e ž (ẹ́)
1. organ, skupina celic, ki proizvaja in izloča posebne snovi, pomembne za delovanje organizma: žleze izločajo slino, sluz, znoj; motnje v delovanju žlez; izloček žleze / kožne žleze; parna žleza
♦ anat. endokrina žleza ali žleza z notranjim izločanjem ki izloča neposredno v kri ali mezgo; lojna žleza lojnica; mlečna žleza kožna žleza pri samicah sesalcev, ki določen čas po rojstvu mladiča izloča mleko; moška spolna žleza spolna žleza, ki proizvaja semenčice; nadledvična žleza; prebavne žleze ki izločajo prebavne sokove; semenska žleza parna žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v semenovod; sluzna žleza; ščitna žleza ščitnica; biol. spolna žleza del spolnega organa, ki proizvaja spolne celice; bot. nektarne, smolne žleze; zool. črnilna žleza ki proizvaja temno rjavo obrambno tekočino; podjezična žleza pri nekaterih pticah, ki izloča slino za lepljenje gnezda; smradna žleza smradnica; trtična žleza kožna žleza ob trtici ptic, zlasti vodnih, ki izloča maščobo za mazanje perja
2. zastar. sluz2: iz kože se izloča žleza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

žlézica -e ž (ẹ́)
nav. ekspr. manjšalnica od žleza: izloček žlezice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

žlézni kanál -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

žnoder [žnọ́dǝr] samostalnik moškega spola

smrkelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

Število zadetkov: 121