ámbra -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
arábski gúmi -ega -ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
biolóški vzórec -ega -rca m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
bísus1 -a m (ȋ) zool. izloček žleze bisovnice, ki se strjuje v svilaste lepljive niti:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
bísus2 -a m, snov. (ȋ) žival. |izloček žleze|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
bízam -a m (ȋ) 1. dragoceno krzno podgane pižmarice: siv bizam 2. močno dišeči izloček iz pižmarjeve žleze; mošus: diši po bizamu;
v prid. rabi: bizam plašč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
bȋzam -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
bobrovína -e ž (í) 1. bobrovo krzno: ovratnik iz dragocene bobrovine 2. močno dišeč izloček iz bobrove žleze: bobrovino so nekdaj uporabljali za zdravilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
bôrova mána -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
brínjeva mána -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
búkova mána -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
cebet [cebȅt]
(cibet) samostalnik moškega spolamočno dišeči izloček žleze ob zadnjični odprtini cibetovke; cibet
PRIMERJAJ: cveba
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
cedika [cedíka]
samostalnik ženskega spolastrdljiv izcedek iz nekaterih dreves, zlasti tropskih; gumi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
célična sténa -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
célični vkljúček -ega -čka m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
cíbet -a m (ȋ) močno dišeči izloček žleze ob zadnjični odprtini cibetovke:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
cíbet -a m, snov. (í) |izloček žleze|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
cíbet -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
cveba [cvẹ̄ba]
samostalnik ženskega spolamočno dišeči izloček žleze ob zadnjični odprtini cibetovke; cibet![Podatek ni povsem zanesljiv. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
PRIMERJAJ: cebet
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla] žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae
STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
čebélji strúp -ega -a m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
drek -a samostalnik moškega spola1. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo; SODOBNA USTREZNICA: blato, izloček
1.1 ekspresivno kar je slabo, škodljivo
FREKVENCA: 12 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
drogont [
![Naglasne in/ali druge izgovorne značilnosti niso znane. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
]
samostalnik moškega spola- rastlina grahovec, LATINSKO: Astragulus tragacantha
- strdljiv izcedek iz te rastline
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ekskrét -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
eksudát -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
fitenje [fiténje]
samostalnik srednjega spolapena na ustih
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
flavón -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
glívna snôv -e snoví ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
gnoj [gnọ̑j]
samostalnik moškega spola- gnoj, tj. iztrebki domačih živali, pomešani s steljo
- gosta tekočina, nastala na vnetih ranah; gnoj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
gózdna lístna mána -e -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
gózdna mána -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
gumi [gūmi]
samostalnik moškega spolagumi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
hójeva mána -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
hrástova mána -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
inkrét -a m, snov. (ẹ̑) biol. ~ žleze ščitnice |izloček|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
izlóček -čka m (ọ̑) 1. nav. mn., biol. snov, ki jo izločajo celice, navadno žlezne: maščobni, sluzasti izločki;
neprijeten vonj izločkov / kožni, telesni izločki; izloček bobrove žleze / izločki iglavcev 2. izmeček, izvržek: v tovarni so zmanjšali odstotek izločkov / počuti se kot izloček družbe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
izlóček -čka m (ọ̑) telesni ~i; redk. odstotek ~ov v proizvodnji izmečkov, izvržkov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
izlóček -čka
m biol. snov, ki jo izločajo celice, navadno žlezne
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024
izlọ̑čək, -čka, m. das Abgesonderte, Cig. (T.); — kleiner Abschnitt im Buche, (zloček) Valj. (Rad); — der Vorbehalt, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
izločína -e ž (í) biol. snov, ki jo izločajo celice, navadno žlezne; izloček: koristne, škodljive izločine;
apnenčaste izločine mehkužcev / dišeča izločina iz bobrove žleze; pren., ekspr. industrijske izločine so že precej uničile rastlinstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
izločnína -e ž (ī) biol. snov, ki jo izločajo celice, navadno žlezne; izloček: izločnine nekaterih žuželk so strupene / izločnine kožnih žlez
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
izvŕženec -nca
m ekspr. človek, ki ga kaka skupnost izloči![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024
jávorjeva mána -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kálus -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kápar káparja samostalnik moškega spola [kápar] iz agronomije, iz zoologije majhna zajedavska žuželka s polkrožnim zunanjim ogrodjem, ki sesa rastlinske sokove; primerjaj lat. Coccoidea
STALNE ZVEZE: ameriški kapar ETIMOLOGIJA: ↑kapa - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
káparska mána -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kastóreum -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
krmežljinek [krmežljȋnǝk]
samostalnik moškega spolaizcedek očesnih žlez, navadno strjen in pomešan z gnojem; krmeželj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kurji pot [kȗrji pọ̑t]
samostalniška zveza moškega spolamrzel pot
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
lajno [lájno]
samostalnik srednjega spolačloveško blato
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
lípova mána -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ljudnjak [ljȗdnjak]
samostalnik moškega spolačloveško blato
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ločīti lọ́čim dov. in nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
lój -a tudi -á m, mest. ed. tudi lôju (ọ̑) 1. maščobno tkivo pri govedu, ovcah, kozah: loj se nabira;
odstranjevati zaklani živali loj / cvreti loj; dva kilograma loja / goveji loj; mazilo iz ovčjega loja
♦ vet. krovni loj na površini trupa zaklane živali// maščoba iz tega tkiva: v kuhinji diši po loju; beliti z lojem
● vse je šlo, potekalo kakor po loju kakor po maslu; godi se mu kot črvu v loju živi v izobilju, udobno2. izloček žlez lojnic: koža izloča loj in znoj;
žival si z lojem masti kožo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
lójnica -e ž (ọ̑) anat. kožna žleza, ki izloča loj: izloček lojnic;
gnojno vnetje lojnice / žleze lojnice in znojnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
lójnica -e ž (ọ̑) izloček lojnic; žleza ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
macêsnova mána -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
mačkin med [mȃčkin mẹ̑d]
samostalniška zveza moškega spolav medicini uporabna lepljiva zmes smole, eteričnega olja in gumija, ki jo izloča bližnjevzhodna rastlina LATINSKO: Ferula erubescens
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
mána -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
mána -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
mána íglavcev -e -- ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
mána lístavcev -e -- ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
máslo -a s (á) 1. maščoba, pridobljena iz smetane: maslo je sveže;
maslo je postalo žarko;
delati, gnesti, mesti maslo;
namazati kruh z maslom;
zabeliti z maslom;
mehek, rumen kot maslo / čajno maslo boljše surovo maslo; kuhano maslo ki se mu s kuhanjem izloči voda; surovo maslo ki se pridobi neposredno iz smetane2. navadno s prilastkom tej podobna snov, pridobljena iz sadežev nekaterih rastlin: kakavovo, kokosovo maslo
● pog. te čenče so njegovo maslo on jih je povzročil, zakrivil; pog. tudi on ima maslo na glavi tudi on je napravil prekrške, prestopke; bil je kot maslo tako razpoložen, da se je nanj dalo lahko vplivati; vse je šlo kakor po maslu uspešno, brez zapletljajev
♦ biol. ušesno maslo rjavkast izloček žlez lojnic zunanjega sluhovoda; gastr. sardelno maslo zmes za namaz iz surovega masla in sardelnih filejev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
mátični mléček -ega -čka m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
medôvnik -a m (ȏ) nav. mn., bot. žleza, navadno v cvetu, ki izloča nektar: izloček medovnikov / cvetni medovniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
mléčnat -a -o
prid. ki je po snovnostnih lastnostih podoben mleku
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024
mleko [mlẹ́ko]
samostalnik srednjega spolamleko
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
mleziva [mlẹ́ziva]
samostalnik ženskega spolaprvo mleko; mlezivo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
mlezívo -a s (í) agr. kravje mleko prve dni po porodu: mlezivo je posesal teliček;
delati skuto iz mleziva
♦ biol. izloček mlečne žleze ob koncu nosečnosti in takoj po porodu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
móšek -ška m (ọ̑) močno dišeči izloček iz pižmarjeve žleze; mošus: pobijati pižmarje zaradi moška
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
móšus -a m (ọ̑) močno dišeči izloček iz pižmarjeve žleze: vonj po mošusu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
móšus -a m, snov. (ọ̑) |žlezni izloček|: duh po ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
móšus -a
m močno dišeči izloček iz pižmarjeve žleze
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024
mọ̑šus -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
móšus -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
narávno vlákno -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
odlaganína -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pížem -žma m (ī) 1. močno dišeči izloček iz pižmarjeve žleze; mošus: vonj po pižmu 2. knjiž. pižmar: nenadoma je lovec zagledal pižma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pižem [pížǝm]
samostalnik moškega spolamošus, tj. dišeči izloček iz pižmarjeve žleze
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pížmar -ja m (ȋ) zool. jelenu podobna žival iz Azije, ki izloča iz žleze ob zadnjični odprtini mošus, Moschus moschiferus: zaščiteni pižmar;
izloček iz žlez pižmarja / pritlikavi pižmar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pljunek [pljȗnǝk]
samostalnik moškega spolapljunek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pot2 [pọ̑t pọ̑ta]
samostalnik moškega spolaznoj, pot
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
predílna žléza -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
rastlínska dróga -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
scalnica [scȃu̯nica]
samostalnik ženskega spolascalnica, urin
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
scáti ščíjem in ščím nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
sekrẹ́cija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
sekrét -a m, snov. (ẹ̑) biol. |izloček|; števn., nizk. |stranišče|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
sekrét -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
séme -éna in -na s (ẹ́ ẹ́, ẹ́) 1. del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razmnoževanje: veter trosi semena;
samo vsako tretje seme je vzklilo;
užitna semena;
plod z več semeni // ed. več takih delov, taki deli: seme se osipa, zori; to seme ne kali; luščiti, pobirati, sejati seme; drobno, veliko seme; okuženo, zdravo seme / bučno, laneno, makovo, sončnično seme; seme iglavcev, oljaric, žitaric / praprotno seme, bot. trosi praproti; pren., ekspr. sejati seme odpora; seme zla kali 2. navadno v zvezi z biti za, pustiti za setev, razmnoževanje: ta krompir je za seme;
pustiti žito za seme / letos so pšenico sejali le za seme le toliko, da jo bodo imeli za setev3. slabš., navadno s prilastkom človek z veliko slabimi lastnostmi: nisem vedel, kakšno seme je / čudno seme, ta fant / kot psovka: ti seme hudičevo, kaj iščeš tu; izgini, seme tatinsko
● bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželen uspeh; ekspr. snega je komaj za seme zelo malo; ekspr. nekaj tega mora ostati za seme se naj ne uniči, odpravi; ekspr. s svojim početjem je zasejal seme razdora povzročil razdor
♦ agr. potrditi seme; elitno seme določene sorte s popolnoma izenačenimi lastnostmi, pridobljeno z načrtno odbiro; oskubeno seme ki so mu odstranjena krila; svetlo seme; biol. seme izloček moških spolnih organov, ki vsebuje semenčice; bot. seme s semensko lupino obdan embrio, iz katerega se razvije nova rastlina; ptičje seme rastlina s celorobimi listi in belimi ali rdečimi cveti v socvetju; železnik; med. izliv semena iztek semena pri nehoteni spolni nadraženosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
séme -éna in séme -na s (ẹ́ ẹ́; ẹ́) plod z več ~i; rastl. ptičje ~ železnik; snov. sejati ~; ~ iglavcev, žitaric; nestrok. praprotno ~ |strok. trosi praproti|; biol. |izloček moških spolnih organov|; poud.: zasejati ~ odpora |začeti odpor|; Snega je komaj za ~ |zelo malo|; člov., slabš. Čudno ~, ta fant |bitje, človek|; zmer. Izgini, ~ tatinsko
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
sèmen -a m 1. seme, izloček moških spolnih organov: Nej od mo'zkoga ſzemena KŠ 1754, 107; Ár ſze je nej od mo'zkoga Szemena, neg’ od ſzvétoga Dühá tá Rejcs prpriéla BKM 1789, 20; naj vzeme brat nyegov to 'zeno i pobidi ſzemen brati ſzvojemi KŠ 1771, 240; Blagoſzlovleni bodeio po tvoiem ſzemeni vſzíh národi SM 1747, 9 2. potomci: kaj z-ſzemena Dávidovoga pride Kriſztus KŠ 1771, 290; Ábrahámi je obecsao, Kaj 'z-nyega ſzemena ſzhája BRM 1823, 2; Liki je gúcsao Abrahámi i ſzemeni nyegovomi KŠ 1771, 165; liki je nazvejscseno med 'zené i kacsé ſzemenom protivinſztvo KŠ 1771, 441
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
seménje -a s 1. žitno seme: Stero, iſztina, je náj ménſe med vſzeim Szeményem KŠ 1771, 44 2. seme, izloček moških spolnih organov: Ne právi: i ſzeményi, liki od vnougi, nego, liki od ednoga KŠ 1771, 562
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
seménski tudi sémenski -a -o prid. (ẹ̑; ẹ́) nanašajoč se na seme: semenski ovoj;
semenska vlakna / semensko olje olje iz semen oljnih rastlin / pridelovati semenski krompir; semenska pšenica / semenski okoliš
♦ agr. semenski plašč tkivo, ki navadno obdaja semensko zasnovo ali tudi seme; anat. semenska celica semenčica; semenska žleza parna žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v semenovod; biol. semenska tekočina izloček prostate in drugih žlez, ki omogoča gibanje semenčic; bot. semenska zasnova organ, iz katerega nastane seme; gozd. semenska plantaža plantaža cepljenih gozdnih dreves za pridobivanje semena; zool. semenska vrečka organ samic nekaterih živali, v katerem so po združitvi s samcem shranjene semenčice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
slínska žléza -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
slúzav -a -o; bolj ~ (ú) ~ izloček; ~a koža sluzasta; Bolnikovo blato je ~oslúzavost -i ž, pojm. (ú)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
smola [smóla]
samostalnik ženskega spolasmola
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
smrékova mána -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
smrkelj [smŕkǝlj smŕklja]
samostalnik moškega spolasmrkelj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
snôv-ísamostalnik ženskega spolasestavina živih in neživih vsebin
- snov pri čem, kje
- , snov na čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: - snov v
- , snov iz
- , snov za
- , snov z/s
- , snov proti
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
sók -a m, mn. sokôvi tudi sóki (ọ̑) 1. tekočina v rastlinah, ki omogoča rast, razvoj: ta rastlina ima v steblu bel, strupen sok;
nekatere žuželke sesajo drevesne sokove;
sok korenin, plodov // tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti: po drevju se začne že v februarju pretakati sok / drevje je v soku 2. tekoča sestavina sadeža: iztisniti sok iz limone;
sok rdeče pese // brezalkoholna pijača, narejena iz te sestavine: piti sok; sirupi in sokovi / borovničev, korenčkov, marelični sok; sadni, zelenjavni sok / elipt., pog. prosim tri soke kozarce, stekleničke soka3. tekoč izloček nekaterih organov, žlez: matični mleček je sok, ki ga izločajo mlade čebele;
dišeči, sladki sokovi cvetov / telesni, živalski sokovi 4. tekočina, ki se izloči pri dušenju, pečenju: dušiti zelenjavo v lastnem soku;
sok pečenke 5. ekspr., navadno s prilastkom kar v telesu omogoča življenje, daje moč: mladostni sokovi so fante vedno bolj burili;
rudnik jim je izčrpaval ves življenjski sok;
rastline črpajo sokove življenja iz zemlje;
pren. vstaja je črpala sokove iz podpore prebivalstva;
podeželje, zaprto samo vase, brez pravih življenjskih sokov, je komaj životarilo 6. ekspr. kar dela, da je kaj živo, polno: to daje predstavi sol in sok 7. nar. gorenjsko močnik: kuhati, zabeliti sok / ajdov, koruzni sok
● nar. niti za sok ni zaslužil zelo malo je zaslužil; ekspr. dal je družbi življenjski sok svojih najlepših let življenjsko moč; pesn. sok srca kri; knjiž. upijaniti se od soka trte z vinom; ekspr. skozi osebe romana se pretaka resnični sok življenja osebe romana so življenjsko prepričljive, kot žive
♦ agr. bistri sok sadni sok iz filtriranega iztisnjenega soka; kašasti sok sadni sok iz zdrobljenih, zmletih sadežev; matični sok iz rastlin pridobljen naravni sok kot surovina za izdelavo sadnih sokov, sirupov; naravni sok; sladkorni sok pridobljen iz sladkorne pese ali sladkornega trsta; biol. celični sok raztopina organskih in anorganskih snovi v rastlinski celici; prebavni sokovi izločki prebavnih žlez z encimi, ki razkrajajo hrano pri prebavljanju; želodčni sok prebavni sok, ki ga izloča želodčna sluznica; med. telesni sokovi po Galenu arterijska in venozna kri, sluz in žolč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
sokrovica [sọ́krovica]
samostalnik ženskega spola- sok
![Podatek ni povsem zanesljiv. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
- sokrvica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
solza [sóu̯za]
samostalnik ženskega spolasolza
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
spêrma -e ž (ȇ) biol. izloček moških spolnih organov, ki vsebuje semenčice, seme: sperma in jajčeca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
spêrma -e
ž biol. izloček moških spolnih organov, ki vsebuje semenčice
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024
šélak -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
škržátova mána -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
tekočína -e ž (í) snov, ki nima sama svoje oblike, ima pa gladino: tekočina hlapi, teče;
piti, pretočiti tekočino;
ta snov vpija tekočino;
brezbarvna, gosta, peneča se tekočina;
jedka, vnetljiva tekočina;
voda, mleko in druge tekočine;
kaplja tekočine;
tekočine in plini / hladilna tekočina v avtomobilskem motorju; kri in druge telesne tekočine; mehanika tekočin hidromehanika
● ekspr. življenjska tekočina kri
♦ anat. možgansko-hrbtenjačna tekočina ki obdaja možgane in hrbtenjačo; likvor; sklepna tekočina gosta tekočina v sklepih za zmanjšanje trenja; biol. semenska tekočina izloček prostate in drugih žlez, ki omogoča gibanje semenčic; fiz. tekočina snov, ki se lahko pretaka; kapljevine in plini so tekočine; mont. težka tekočina katere gostota je večja od gostote vode; strojn. zavorna tekočina hidravlično olje za delovanje hidravličnih zavor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
trótovsko séme -ega -éna s
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ušésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na uho: ušesna odprtina / ušesni mešiček (ušesna) mečica; (ušesna) mečica mehki spodnji del uhlja / ušesni čep iz vate, plastične snovi oblikovan čep, ki, vstavljen v sluhovod, ščiti pred hrupom, ropotom; zdravnik za ušesne bolezni
♦ anat. ušesna troblja cev, ki povezuje srednje uho z žrelom; biol. ušesno maslo rjavkast izloček žlez lojnic zunanjega sluhovoda; med. ušesni čep čep iz ušesnega masla; vet. ušesna znamka navadno kovinska ploščica z registrsko številko živali in njene matere, ki se pritrdi na uhelj zlasti goveda, prašiča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
vaginálen -lna -o (ȃ) anat. nožničenvaginálni -a -o (ȃ) ~ izloček
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
zavržek [zavȓžǝk]
samostalnik moškega spolakar pride iz telesa, da se očisti; izvržek; izmeček; izloček
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
zmleziva [zmlẹ́ziva]
samostalnik ženskega spolaprvo mleko; mlezivo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
znoj [znọ̑j]
samostalnik moškega spolaznoj zaradi strahu, želje, ne zaradi vročine
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
zunánji -a -e prid. (ȃ) 1. ki pri kaki stvari neposredno meji na okolje: zunanji zidovi stavbe;
zunanja plast kosti;
zunanja stran soda / zunanja vrata / zunanja oprema knjige platnice, ovitek// ki je na površini česa: zunanji žep na suknjiču; zunanja obloga; zunanje poškodbe / zunanje spolovilo 2. ki je v prostoru glede na druge najdlje, zadnji od izhodišča: zunanji kolobar svetlobe;
tekel je po zunanji stezi / pognal je zunanjega vola pri vpreženi živini desnega// ki je od sredinske ravnine telesa, stvari bolj oddaljen: zunanji gleženj; zunanja stran roke hrbet roke / zunanji vrsti v sprevodu / zunanji premer cevi 3. ki je na prostem, zunaj stavbe: pri delu ga moti zunanji hrup;
razlika med notranjo in zunanjo temperaturo / zunanji sedeži restavracije / zunanji lak lak za lakiranje predmetov, ki so na prostem; iščejo delavca za zunanja dela / razlika med notranjim in zunanjim tlakom pri zaprti posodi // ki je, obstaja, izvira v okolju zunaj osebe, stvari: odgovor organizma na zunanje dražljaje, vplive; zaščita pred zunanjimi škodljivci / zunanji pogoji za duševni razvoj; zunanje pobude za delo; prilagoditi se spremenjenim zunanjim razmeram 4. ki je zunaj mej kake države, ozemlja: zunanji sovražniki države;
zunanje predstavništvo;
zunanje tržišče / obkoljeni niso dobivali zunanje pomoči / zunanji dopisni člani akademije dopisni člani akademije iz drugih držav// ki je v zvezi z drugimi državami: pridobivati zunanji ugled; uspešna zunanja politika, trgovina; urejati zunanje zadeve / minister za zunanje zadeve 5. ki ni iz določene skupnosti, organizacije: prepovedati vstop v bolniške sobe zunanjim obiskovalcem;
zunanja kontrola podjetja / gojenci ne smejo imeti zunanjih stikov // ki sodeluje v kaki skupnosti brez rednega razmerja: zunanji člani gledališča; zunanji sodelavci / zunanje gojenke v samostanu gojenke, ki se ne pripravljajo na redovniški poklic6. ki se na zunaj vidi, čutno zazna: stisk rok je bil zunanji izraz pomiritve;
zunanji znaki bolezni;
zunanje lastnosti česa / zunanja pojavnost sveta / pod zunanjim mirom je skrival veliko razburjenje; veselje je bilo le zunanje navidezno, nepristno7. ki ne zajema človekove duševnosti: zunanje lastnosti človeka;
popisati zunanje življenje koga / zunanje vezi med ljudmi; dati prednost zunanjim vrednotam / zunanje doživljanje stvari s čuti; zunanje izkustvo dobljeno s čuti / realizem zunanjega sveta materialnega, tvarnega// ki ne zajema bistvene, vsebinske strani česa: zunanji podatki o koncertu; zunanja podobnost stvari; notranja in zunanja zgradba besedila 8. nanašajoč se na zunanjost: zunanji osebni opis;
spremenjena zunanja podoba mesta;
zunanja urejenost stavb / lep zunanji videz, vtis
● zunanji požar požar v naravi ali na površini stavbe, predmeta
♦ anat. (zunanji) sluhovod cevasti del ušesa med uhljem in bobničem; žleza z zunanjim izločanjem žleza, iz katere po izvodilu izteka izloček v telesne votline ali na površino telesa; zunanje uho del ušesa z uhljem, sluhovodom in bobničem; astron. zunanji planet planet, ki se giblje zunaj Zemljinega tira; biol. zunanji zajedavec zajedavec, ki živi na površju gostitelja; zunanja oploditev oploditev zunaj organizma; zunanje izločanje izločanje po izvodilu v telesne votline ali na površino telesa; geol. zunanje sile sile, ki imajo svoj izvor zunaj zemeljske oble; eksogene sile; geom. zunanji kot sokot notranjega kota; lit. zunanja zgradba literarnega dela obseg, razčlenjenost na enote, zaporedje enot; med. zdravilo za zunanjo uporabo zdravilo, ki se daje na kožo; obl. zunanji šiv šiv, zlasti okrasni, ki je izrazit na zunanji strani oblačila; pravn. zunanji morski pas del odprtega morja, ki je tik obalnega morja in na katerem imajo obalne države posebne pravice; rač. zunanji pomnilnik; rad. zunanji prenos prenos dogajanja, ki ne poteka v studiu; šol. zunanja šola nekdaj šola, ki ni namenjena vzgajanju, šolanju za duhovniški, redovniški pokliczunánje prisl.:
igra tako, da vzornika samo zunanje posnema; zunanje se spremeniti; zunanje in notranje svoboden človek
zunánji -a -e sam.:
dajati prednost zunanjemu; oblika je zanj nekaj zunanjega; knjiž. soditi človeka po zunanjem po zunanjosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
živálska snôv -e snoví ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
žlem [žlẹ̑m žlemȗ]
samostalnik moškega spola- sluz
- mehur
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
žléza -e ž (ẹ́) 1. organ, skupina celic, ki proizvaja in izloča posebne snovi, pomembne za delovanje organizma: žleze izločajo slino, sluz, znoj;
motnje v delovanju žlez;
izloček žleze / kožne žleze; parna žleza
♦ anat. endokrina žleza ali žleza z notranjim izločanjem ki izloča neposredno v kri ali mezgo; lojna žleza lojnica; mlečna žleza kožna žleza pri samicah sesalcev, ki določen čas po rojstvu mladiča izloča mleko; moška spolna žleza spolna žleza, ki proizvaja semenčice; nadledvična žleza; prebavne žleze ki izločajo prebavne sokove; semenska žleza parna žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v semenovod; sluzna žleza; ščitna žleza ščitnica; biol. spolna žleza del spolnega organa, ki proizvaja spolne celice; bot. nektarne, smolne žleze; zool. črnilna žleza ki proizvaja temno rjavo obrambno tekočino; podjezična žleza pri nekaterih pticah, ki izloča slino za lepljenje gnezda; smradna žleza smradnica; trtična žleza kožna žleza ob trtici ptic, zlasti vodnih, ki izloča maščobo za mazanje perja2. zastar. sluz2:
iz kože se izloča žleza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
žlézica -e ž (ẹ́) nav. ekspr. manjšalnica od žleza: izloček žlezice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
žlézni kanál -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
žnoder [žnọ́dǝr]
samostalnik moškega spolasmrkelj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.