Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
izpeljevánje-a s (ȃ)glagolnik od izpeljevati: izpeljevanje načrta / izpeljevanje formule ♦ filoz. postopek, pri katerem se na podlagi vnaprej določenih pravil dobi iz ene formule druga, iz enega stavčnega vezja drugo