izprosíti -prósim tudi sprosíti sprósim dov., izpróšen tudi spróšen (ī ọ́) 

1. 1. s prošnjami priti do česa: hrano so izprosili pri sosedih; izprosila je, da so vzeli sina na delo; za nekaj dni si je izprosil dopust
   // rel. s prošnjami, molitvijo priti do česa: izprositi milost, nebesa, srečo / Mati božja naj mu izprosi zdravje
2. 2. redko pregovoriti, prepričati: očeta ne bo mogoče izprositi
   ● nar. belokranjsko izprositi (si) dekle dobiti soglasje, privoljenje pri snubljenju, zasnubiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

priberáčiti -im dov. (á ȃ) 

1. 1. z beračenjem priti do česa: priberačiti denar, kruh; vem, da si tega nisi priberačil / ekspr. priberačil si je njihovo posredovanje izprosil
2. 2. kot berač priti kam: večkrat je priberačil v vas

priberáčiti se z beračenjem priti kam: do tega kraja se je priberačil

priberáčen -a -o: priberačen denar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.