Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
izprosíti -prósim tudi sprosíti sprósim dov., izpróšen tudi spróšen (ī ọ́) 1. s prošnjami priti do česa: hrano so izprosili pri sosedih;
izprosila je, da so vzeli sina na delo;
za nekaj dni si je izprosil dopust // rel. s prošnjami, molitvijo priti do česa: izprositi milost, nebesa, srečo / Mati božja naj mu izprosi zdravje 2. pregovoriti: očeta ne bo mogoče izprositi
● nar. belokranjsko izprositi (si) dekle dobiti soglasje, privoljenje pri snubljenju, zasnubiti
priberáčiti -im dov. (á ȃ) 1. z beračenjem priti do česa: priberačiti denar, kruh;
vem, da si tega nisi priberačil / ekspr. priberačil si je njihovo posredovanje izprosil2. kot berač priti kam: večkrat je priberačil v vas priberáčiti se
z beračenjem priti kam: do tega kraja se je priberačil
priberáčen -a -o:
priberačen denar
Število zadetkov: 2