izpúh -a m (ȗ) - 1. strojn. odvajanje izrabljenih plinov iz motorjev z notranjim zgorevanjem ali pare: izpuh pare, plina; odprtina za izpuh
- 2. pog. izpušna cev: izpuh pri avtomobilu
- 3. redko izpušni plini, izpušne pare: izpuhi onesnažujejo ozračje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
izpúšen -šna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na izpuh: izpušni ventil;
izpušna šoba / izpušni gib gib bata, pri katerem plini ali para po opravljenem delu izstopajo iz valja batnega stroja; izpušni plini plini, ki po opravljenem delu izstopajo iz motorja z notranjim zgorevanjem; izpušna cev cev, po kateri se odvajajo plini pri motorju z notranjim zgorevanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.