Tiskanje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

hêrčni hêrčna hêrčno pridevnik [hêrčni]

del pridevniške zloženke v obliki n-herčni ki je v zvezi z določenim številom hercev

ETIMOLOGIJA: ↑herc

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

indicírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. nakazovati, napovedovati, opozarjati: razlike v rezultatih indicirajo tehnično napako
♦ strojn. indicirati stroj posneti indikatorski diagram; teh. indicirati plin ugotoviti prisotnost določenega plina v plinski zmesi

indicíran

-a -o:

indiciran gospodarski razvoj

♦

med. indicirani splav umetni splav iz medicinskih razlogov; indicirano zdravilo zdravilo, ki ga je treba predpisati pri določeni bolezni; strojn. indicirano delo delo, ki se izračuna na podlagi indikatorskega diagrama

odločílen -lna -o prid., odločílnejši (ȋ)
1. ki povzroči, da kaj poteka na določen način, postane takšno, kot je: zadati birokraciji odločilen udarec; imeti odločilno vlogo; to je bilo odločilno za njegov pesniški razvoj
// od katerega je odvisen izid česa: to je bil zadnji, odločilni boj, napad; pri volitvah je bil njegov glas odločilen; odigrati odločilno tekmo za uvrstitev / nastopil je najodločilnejši trenutek
2. ekspr. zelo velik: to je bilo odločilnega pomena / publ. to je v odločilni meri vplivalo nanj odločilno
● publ. mladi par je dahnil svoj odločilni da se je poročil; nasprotja so pri tem imela odločilno besedo pomembno vlogo pri odločanju; publ. poslali so deputacije na razna odločilna mesta k odločujočim osebam, organom
♦ žel. odločilni vzpon največji vzpon na določenem delu železniške proge, po katerem se izračuna največja dopustna teža vlaka

odločílno

prisl.:

to je odločilno vplivalo na njen razvoj

statístika -e ž (í)
1. številčni podatki o množičnih pojavih, prikazani navadno v tabelah, grafikonih: objaviti statistiko rojstev, nesreč; pregledovati statistike iz prejšnjih let; ugodna, ekspr. zgovorna statistika; uradna statistika
2. veda o metodah zbiranja in analize podatkov o množičnih pojavih: razvoj statistike; poslušati predavanja iz statistike; učbenik iz statistike
// dejavnost, ki se ukvarja z zbiranjem in analizo podatkov o množičnih pojavih: načrtovati, organizirati statistiko; ukvarjati se s statistiko; statistika industrije / oddelek za gospodarsko statistiko; zavod za statistiko
3. ekon. kazalec, ki se izračuna iz vzorčnih podatkov: vrednost statistike; vrste statistik

šóbiti -im nedov. (ọ́ ọ̑)
navadno v zvezi z ustnice potiskati naprej: užaljeno je šobila ustnice / šobiti usta

šóbiti se

potiskati ustnice naprej:

šobil se je in premišljal, kako naj izračuna

šobila se je, kot da bo zajokala

s tako potisnjenimi ustnicami izražati užaljenost, nejevoljo:

raje pij in se ne šobi

/ on bo jedel pečenko, mi pa suh kruh, se je šobila

vzpòn vzpôna m (ȍ ó)
1. glagolnik od vzpeti se: alpinisti so ponovili vzpon; plezalni vzpon; vzpon na goro; vzpon in sestop / vzpon ceste je velik / gospodarski, politični vzpon koga; umetniški vzpon gledališča; vzpon kvalitete, proizvodnje / publ.: ta dejavnost je v stalnem vzponu; umreti v vzponu moči
2. svet, ki je čedalje višji v določeni smeri: dolg, strm vzpon / cesta, proga ima več vzponov in spustov
3. razmerje med višinsko razliko v smeri navzgor in vodoravno oddaljenostjo dveh točk: izračunati vzpon; vzpon in padec
4. kar kaže, izraža, da je prišlo kaj na višjo jakostno, kakovostno stopnjo: izdelek predstavlja velik vzpon našega gospodarstva; ta podoba je zadnji mojstrov vzpon
♦ alp. letni, zimski vzpon; prvenstveni vzpon po smeri, ki je ni še nihče preplezal; geom. vzpon tangens naklonskega kota premice ali ravnine; žel. odločilni vzpon največji vzpon na določenem delu železniške proge, po katerem se izračuna največja dopustna teža vlaka

Sprotni slovar slovenskega jezika

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sumárnik samostalnik moškega spola

pregleden, zgoščen prikaz rezultatov ankete, raziskave, navadno v grafikonih, tabelah

Slovar neglagolske vezljivosti

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

fórmula-esamostalnik ženskega spola

dogovorjeni odnosi, razmerja, zakonitosti
- formula česa
- , formula za kaj
- , formula o čem
- , formula brez česa
- , formula s čim
kratko pravilo kot izhodišče
- formula česa
- , formula za kaj
- , formule o čem
- , formula brez česa
- , formula s čim

Davčni terminološki slovar

carínska stôpnja -e -e ž

dávčna odlóčba -e -e ž

dávčne obrésti po izráčunu dávčne obvéznosti ali terjátve -ih -i -- -- -- -- -- -- ž

dávčne obrésti pred izračúnom dávčne obvéznosti ali terjátve -ih -i -- -- -- -- -- -- ž

índeks cén življênjskih potrébščin -a -- -- -- m

konkludéntno dejánje -ega -a s

konsolidírana dávčna osnôva -e -e -e ž

obračún dávčnega odtegljája -a -- -- m

odmérna odlóčba -e -e ž

sámoobdavčítev -tve ž

Terminološki slovar betonskih konstrukcij

raztézek -zka m

skŕček -čka m

Farmacevtski terminološki slovar

aniónska vrzél -e -i ž

hematokrítna vrédnost -e -i ž

izkorístek procésa -tka -- m

koeficiènt variabílnosti -ênta -- m

natézna tŕdnost -e -i ž

navídezna gostôta -e -e ž

nazívna koncentrácija -e -e ž

nominálna mása -e -e ž

občutljívost -i ž

poróznost -i ž

práva gostôta -e -e ž

verjétnostna občutljívostna analíza -e -e -e ž

Pravni terminološki slovar

dávčni obračún -ega -a m

dávčni odtegljáj -ega -a m

dávčni pavšalíst -ega -a m

Droopov kolíčnik -ega -a m

Hárejev kolíčnik -ega -a m

Herfindahl-Hirschmanov índeks -ega -a m

knjigovódska vrédnost délnice -e -i -- ž

obdavčítev po katástru -tve -- -- ž

obračún dávčnega odtegljája -a -- -- m

obračún prispévkov za sociálno várnost -a -- -- -- -- m

odmérna odlóčba -e -e ž

písni obračún pláče -ega -a -- m

sámoobdavčítev -tve ž

Terminološki slovar avtomatike

diferenciálni indúktor -ega -ja m

diferenciálni transformátor -ega -ja m

frekvénčni odzív -ega -a m

induktosín -a m

ionizacíjski merílnik -ega -a m

metóda diréktnega iskánja -e -- -- ž

potenciométer -tra m

spéktroskópski merílnik vlážnosti -ega -a -- m

vŕstni algorítem -ega -tma m

vrtljívi potenciométer -ega -tra m

Geološki terminološki slovar

magnitúda potrésa -e -- ž

móč potrésa močí -- ž

Geografski terminološki slovar

koeficiènt specializácije -ênta -- m

národni dohódek -ega -dka m

Slovenski smučarski slovar

índeks telésne máse -a -- -- m

srédnja osvetljênost smučíšča -e -i -- ž

vódja mérjenja čásov in obdeláve podátkov -e -- -- -- -- -- m

Jezikovna svetovalnica

Glagolske besedotvorne in druge dvojnice

Mene pa zanima, kako je z več (v nadaljevanju navedenimi) zelo podobnimi izrazi -- so to sopomenke (in če da, katero od njih je bolj priporočljivo uporabljati) ali pa imajo različne pomenske odtenke?

1. sistemizirati/sistematizirati,

2. optimirati/optimizirati/optimalizirati,

3. maksimirati/maksimizirati,

4. minimirati/minimizirati;

5. piramidalen/piramidast/piramiden.

Terminološka svetovalnica

Formula
Na področju matematike se v učnem načrtu za osnovno šolo za pojem, ki označuje pravilo za računanje v matematični obliki, uporabljata tako formula kot obrazec . Primeri iz besedila učnega načrta so npr.: »Dijak pozna in uporablja formulo za prehod k novi osnovi; Učenec uporablja formule ravninske in prostorske geometrije pri reševanju problemov; Učenec nariše mrežo kvadra in kocke, po obrazcu izračuna njuno površino; Učenci izračunajo obseg kvadrata in pravokotnika z merjenjem, seštevanjem in obrazcem .« Kateri termin je bolj ustrezen?

Navpični pomik, vodoravni pomik
Prosim vas za pomoč pri iskanju slovenskega izraza za angleška izraza rise in run , ki se uporabljata v formuli rise/run , s katero se izračuna naklon kot količnik med dvigom in vodoravnim pomikom. Iščem pa slovenski ustreznik v primeru stopnice, kjer rise predstavlja višino in run globino stopnice, ter pri uporabi strešnih konstrukcij, kjer rise pomeni višinsko razliko med slemenom in kapno lego, ter run vodoravno razdaljo med slemenom in zunanjim robom kapne lege. Celoto lahko sicer prevedemo kot naklon ali nagib , vendar moram v dani situaciji v besedilu uporabljati ustreznike za run in rise .

Podjetje z majhno tržno kapitalizacijo, podjetje s srednjo tržno kapitalizacijo, podjetje z veliko tržno kapitalizacijo
Na vas se obračam z vprašanjem po najboljših slovenskih ustreznicah za angleška termina small-cap company in mid-cap company . Prvi označuje podjetje, ki ima tržno kapitalizacijo praviloma manjšo od 2 milijard ameriških dolarjev, drugi pa podjetje, ki ima tržno kapitalizacijo praviloma od 2 do 10 milijard ameriških dolarjev (znesek v milijardah lahko odstopa od države do države). V slovenskem prostoru že obstaja nekaj možnosti, in sicer podjetje z majhno tržno kapitalizacijo in podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo , pa tudi majhno podjetje in srednje veliko podjetje . 55. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) govori o mikro družbah , majhnih družbah , srednjih družbah in velikih družbah . Pri tem bi opozorila predvsem, da bi morali v skladu z ZGD govoriti o (gospodarskih) družbah in ne podjetjih , določiti pa bi bilo treba tudi rabo pridevnika mali/majhen – menim, da bi bila primernejša oblika določna, tj. malo (podjetje), ker gre za vrsto podjetja in ne za kakovost.

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika