Tiskanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

izsušíti -ím dov., izsúšil (ī í)
odstraniti vlago, vodo iz česa: sonce je izsušilo travo / izsušiti barje, močvirje; zemljišče so izsušili in tako pridobili obdelovalno zemljo
● ekspr. dolga hoja po soncu jih je popolnoma izsušila povzročila, da so postali zelo žejni

izsušíti se

izgubiti vlago, vodo:

koža se na vetru izsuši

nekatere rastline se hitro izsušijo

v suhi shrambi se sadje izsuši

●

ekspr. v kratkem času se je popolnoma izsušil je shujšal

izsušèn

-êna -o:

izsušen les

izsušene ustnice

ni se mogel odžejati, tako izsušeno grlo je imel

izsušeno močvirje

polízati tudi polizáti -lížem dov. (í á í)
1. enkrat ali večkrat premakniti jezik po čem: pes je polizal gospodarjevo roko
// ližoč pojesti: polizati sladoled / pes je polizal kri s tal / polizati krožnik, lonec
2. ekspr. pokriti, obdati kaj s seboj: plamen je spet polizal kotel, poleno
● ekspr. ljubezen sta kmalu polizala (začetna) privlačnost, mikavnost ljubezni jima je kmalu minila; ekspr. sonce je polizalo slano posušilo, izsušilo; ekspr. odjuga je že močno polizala sneg stajala

polízan

-a -o:

polizan krožnik

●

ekspr. moški s polizanimi lasmi z gladko nazaj počesanimi lasmi; ekspr. polizan moški moški, ki se pretirano skrbno oblači in pretirano vljudno vede; ekspr. jezik tega pisca je preveč polizan slovnično, stilno pretirano pravilen, čist; ekspr. polizano vedenje pretirano vljudno

Slovar slovenskega knjižnega jezika²