Tiskanje

adút Frazemi s sestavino adút:
bíti glávni adút, bíti močán adút, držáti vsè adúte v rôkah, iméti močán adút [v rôkah], iméti svôje adúte, iméti vsè adúte v rôkah, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, izigráti svôje adúte, izkorístiti [vsè] svôje adúte, [kot] glávni adút, močán adút, nàjmočnéjši adút, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, razkríti [vsè] svôje adúte, skríti svôje adúte, skrívati svôje adúte, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnji adút, zaigráti svôje adúte

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

akvarelíst -a m (ȋ)
kdor slika akvarele: bil je izvrsten akvarelist; pren. literarni akvarelist

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

balétnik -a m (ẹ̑)
baletni plesalec: izvrsten baletnik / zvečer bodo nastopili ruski baletniki člani baletne skupine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

bogôvski stil. bógovski -a -o prid. (ó; ọ̑)
značilen za bogove: bogovske lastnosti
// pog., ekspr. imeniten, čudovit, izvrsten: bogovska hrana; bogovsko življenje

bogôvsko

stil. bógovsko prisl.:

bogovsko se mu godi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

bogovski ► ˈbọgọfskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

borovníčevec -vca m (í)
žganje iz borovnic: izvrsten, star borovničevec / razredčiti borovničevec sok iz borovnic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

božánski -a -o prid. (ȃ)
značilen za božanstvo: božanska pravičnost
// ekspr. čudovit, izvrsten, sijajen: povsod je vladal božanski mir; božanski prizor; pog. v tej obleki si božanska / pog. pridi plavat, voda je božanska

božánsko

prisl.:

kava je božansko zadišala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

brínjevec brínjevca samostalnik moškega spola [brínjevəc]

žganje iz brinovih jagod; SINONIMI: brinovec

STALNE ZVEZE: kraški brinjevec
ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz ↑brinovec po zgledu sadjevec

brzen²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

búčni búčna búčno pridevnik [búčni]

ki je del buče 1.

ki je v zvezi z bučo 1.2.

STALNE ZVEZE: bučno olje
ETIMOLOGIJA: ↑buča

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

cvíček cvíčka samostalnik moškega spola [cvíčək]

vino svetlo rdeče barve kiselkastega okusa, z manjšo vsebnostjo alkohola, ki ga iz belih in rdečih sort grozdja po predpisanem tradicionalnem postopku proizvajajo na Dolenjskem

FRAZEOLOGIJA: dežela cvička
ETIMOLOGIJA: iz *cvikniti ‛skisati se’, prvotno ‛kislo, kakor ciknjeno vino’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ekskvizíten -tna -o prid. (ȋ)
knjiž. izvrsten, izbran: ekskvizitno blago; pren. ekskviziten človek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ekskvizíten -tna -o (ȋ) izobr. izvrsten, izbran: ~o blago
ekskvizítnost -i ž, pojm. (ȋ) izobr. izvrstnost, izbranost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ékstra -- prid. (ẹ̑)
pog. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih; nenavaden, poseben: kupuje same ekstra rože; ni lep, je pa ekstra; njegovo stanovanje je pa res ekstra
// s širokim pomenskim obsegom ki je zelo dobre kvalitete; izvrsten, odličen: ni ravno ekstra pevec; ekstra kakovost; hotel ekstra kategorije
// ki je samo za določen namen; poseben: za mleko ima ekstra lonce; poslali so mu ekstra sla; ekstra soba
♦ ekon. ekstra dobiček ekstra profit; ekstra dohodek dohodek, ki ga prejme gospodarska organizacija zaradi delovanja v ugodnejših pogojih, kot so normalni v njeni panogi; ekstra profit in ekstraprofit dodatni dobiček, ki nastane zaradi ugodnejših razmer, kot so normalne v panogi; prisl.: zelo ekstra se oblači; to je pa ekstra zate posebej, nalašč; misliš, da bomo zate ekstra kuhali posebej, nalašč; vsaka steklenica stoji ekstra ločeno od drugih / ekspr. ekstra fin prav posebno; sam.: za stalne goste imajo zmeraj kaj ekstra; zmeraj hoče biti nekaj ekstra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ẹ̑kstra neskl. prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

eminẹ̑nten -tna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

fajn nepreg. prid. fin, imeniten: letij tuoji poshlushavizi ſo fajn im. mn. m Gospudij, inu fajn im. mn. ž Gospe ǀ s' shlahtnih fain rod. mn. Gospudou, ſo bili eni grobi sarobleni kmetje ratali ← nem. fein ‛fin, čist, droben, tanek’ ← stfrc. fin ‛tenek, droben, izvrsten, fin’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

fȋn -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

galant [galȁnt

] pridevnik

galanten, izvrsten

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

gínseng gínsenga samostalnik moškega spola [gínsenk gínsenga]

rastlina z drobnimi belimi cvetovi, ovalnimi listi z nazobčanim robom in okroglimi plodovi rdeče barve, po izvoru iz Severne Koreje in Kitajske; primerjaj lat. Panax ginseng; SINONIMI: iz botanike korejski ginseng

1.1.

1.2.

;

SINONIMI:

korejski ginseng

STALNE ZVEZE: korejski ginseng, sibirski ginseng
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ginseng, frc. ginseng in star. angl. ginsem iz tajvan. kit. jîn-sim k mandarin. kit. renshen, iz rén ‛človek’ + shēn ‛poimenovanje za to in sorodne rastline’

gláva Frazemi s sestavino gláva:
báti se za svôjo glávo, belíti si glávo [s čím], bíti [bòlj] počásne gláve, bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti ob glávo, brez gláve in répa, brez répa in gláve, čez glávo je kjé čésa, čez glávo zrásti kómu, délo je zráslo kómu čez glávo, dobíti jíh po glávi, dobíti króglo v glávo, [êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu, gláva [kóga] je kot sód, gláve bódo letéle, glávo za glávo, iméti čésa čez glávo, iméti čésa prek gláve, iméti glávo in rèp, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti kàj na glávi, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti máslo na glávi, iméti pólno glávo čésa, iméti prázno glávo, iméti rèp in glávo, iméti slámo v glávi, iméti sršéne v glávi, in če se [vsì] na glávo postávijo, íti z glávo skozi zíd, izgubíti glávo, kàj je ráslo kómu čez glávo, kàj je zráslo kómu čez glávo, kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo, kàj (vsè) je postávljeno na glávo, kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu, kómu se je posvetílo v glávi, kot kúra brez gláve, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà kómu v glávo, krí je udárila kómu v glávo, króna ne bo pádla kómu z gláve, krónana gláva, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, nakopáti kómu kàj na glávo, nakopáti kómu [právega] vrága na glávo, nakopáti si kàj na glávo, ne belíti si gláve [s čím], ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne razbíjati si gláve [s čím], ne védeti, kjé se drží gláva kóga, [nójevsko] skrívanje gláve v pések, [nójevsko] skrívati glávo v pések, [nójevsko] tiščánje gláve v pések, [nójevsko] tiščáti glávo v pések, nosíti glávo napródaj, nosíti glávo v tórbi, nosíti kàj na glávi, obŕzdati vróče gláve, od gláve do nôg, od gláve do pêt, od pêt do gláve, odnêsti célo glávo, ohladíti vróče gláve, opráti kómu glávo, pámetna gláva, plačáti z glávo, pognáti kómu króglo v glávo, pognáti si króglo v glávo, pomáhana gláva, posípati si glávo s pepélom, postáviti kàj na glávo, postáviti se na glávo, postáviti vsè na glávo, potrésti si glávo s pepélom, prázna gláva, rásti kómu čez glávo, razbíjati si glávo [s čím], ríniti z glávo skozi zíd, rínjenje z glávo skozi zíd, sedéti kómu na glávi, síliti z glávo skozi zíd, skríti glávo v pések kot nój, tiščáti glávo v pések kot nój, vróča gláva, vsè je na glávi, z glávo skozi zíd, zahtévati glávo kóga, zméšati kómu glávo, zrásti kómu čez glávo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

Goncourtov

Predlog

Goncourtova Goncourtovo in Goncourtev Goncourteva Goncourtevo pridevnik

IZGOVOR: prva oblika [gonkúrjeu̯/gonkúrou̯], ženski spol [gonkúrjeva/gonkúrova], srednji spol [gonkúrjevo/gonkúrovo]
druga oblika [gonkúrjeu̯], ženski spol [gonkúrjeva], srednji spol [gonkúrjevo]

ZVEZE: Goncourtova/Goncourteva nagrada

PRIMERJAJ:

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

harmónikar -ja m (ọ́)
kdor igra (na) harmoniko: harmonikar je zaigral polko; izvrsten, odličen harmonikar; nastop harmonikarjev; prvenstvo, srečanje, tekmovanje harmonikarjev; pevec in harmonikar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

iz.. [poudarjeno íz] predp.; nasprotnostni par je v..; varianta íz.. (Ízgorje) po umiku naglasa; varianti z..3 oz. pred nezvenečimi nezvočniki s..3
I. izpredložna glag.
1. 'izhodnost' izčŕpati, izčvekáti, izgnáti, izhájati, izíti, izkopáti, izpljúniti, izselíti, iztíriti, izvírati; zletéti (iz kletke), zmanevrírati (iz pristanišča), zmolíti (očenaš), zvédeti (novico); shájati (s kom), sčístiti
2. 'uspešnost' izučíti, izúriti
3. 'dokončevanje' izbóčiti, izračúnati, izbrísati, spremeníti
4. 'izčrpanje' izblískati se, izdišáti se, izgnojíti se, izpéti se
II. izpredložna imenska izcéla, izglágolski, Izgórje, izozád, izpŕva, izréden, izvŕsten; zblíza, zgŕda, zlépa, zrédka; scéla, shúda, spŕva
III. izpodstavna izjáva, izjéma, izselítev, izpljúnek, izučítev, izboljšáva, izgòn, izvŕstnost, izvír, izstòp; prim. izmed, iznad, izpod, izpred, izza

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

izbóren2 -rna -o prid. (ọ̄)
knjiž. zelo dober, izvrsten: izboren pisatelj / pripravili so mu izborno kosilo / ima izboren vid / bil je izborne volje

izbórno

prisl.:

izborno kuhati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

izbóren2 -rna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ̑; ọ́; ọ̑) neobč. zelo dober, izvrsten
izbórnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑) neobč. izvrstnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

izvŕsten -tna -o prid. (r̄)
1. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost v zelo veliki meri: izvrsten film; fotograf je izdelal izvrstne slike; pripravili so mu izvrstno kosilo / ima izvrsten vid
// ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: izvrsten delavec, športnik; fant je izvrsten; izvrstna gospodinja
// glede na določene zahteve zelo uspešen, učinkovit: izvrsten načrt / to je izvrstna misel
2. ki glede na možni razpon dosega zelo visoko pozitivno stopnjo: izvrstna kakovost / izvrstni rezultati

izvŕstno

prislov od izvrsten:

izvrstno igra na klavir

izraža veliko zadovoljstvo nad čim:

izvrstno je, da si prišel

/ elipt. izvrstno, da si to naredil; sam.: dobiti izvrstno iz fizike nekdaj najvišjo pozitivno oceno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

izvŕsten -tna -o; -ejši -a -e (ŕ; ȓ; ŕ; ȓ) ~ delavec; biti ~
izvŕstno -ega s, pojm. (ŕ; ȓ) domisliti se česa ~ega
izvŕstnost -i ž, pojm. (ŕ; ȓ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

izvŕsten -tna -o prid.

ki ima zaželeno lastnost v zelo veliki meri

SINONIMI:

knj.izroč. ekskviziten, ekspr. ekstra1, ekspr. imeniten, pog. izboren, ekspr. preimeniten, ekspr. preizvrsten, ekspr. prvovrsten, ekspr. sijajen, pog. specialen, pog. super2, pog. tiptop1

GLEJ ŠE SINONIM: odličen

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

izvŕstən, -stna, adj. vortrefflich, vorzüglich, ausgezeichnet, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

izvŕstnost, f. die Vortrefflichkeit, die Vorzüglichkeit, die Meisterschaft, die Virtuosität, Mur., Cig., Jan., nk.; — prim. izvrsten.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

Kako zapisati besedo »superjunak«?

Zanima me, ali se piše besedna zveza super junak skupaj ali narazen.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

karikaturíst -a m (ȋ)
kdor riše karikature: duhovit, izvrsten karikaturist; ilustrator in karikaturist

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

kegljávec -vca m (ȃ)
kegljač: bil je izvrsten kegljavec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

kríž Frazemi s sestavino kríž:
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža, báti se kóga/čésa kot vrág kríža, bíti za kríži, glédati kot lévi razbójnik [na krížu], iméti kríže in težáve [s kóm/čím], iméti svój kríž, izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža, kríž bôžji, kríž je [s kóm/čím], kríži in težáve [s kóm/čím], napráviti kríž čez kóga/kàj, naredíti kríž čez kóga/kàj, nosíti svój kríž, prenášati svój kríž, pribíjati kóga/kàj na kríž, pribíti kóga/kàj na kríž, Rdéči kríž, rdéči kríž, sedéti za kríži, vêlik kríž je s kóm/čím, vsák imá svój kríž, vsák nósi svój kríž, vsì kríži so dôl, vzéti svój kríž, zadéti svój kríž [na ráme]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

mečeválec -lca [mečevalca in mečevau̯ca] m (ȃ)
nekdaj kdor se bori z mečem: dober, spreten mečevalec; izvrsten mečevalec v dvobojih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

namàz -áza m (ȁ á)
1. gastr. kar se namaže, navadno na kruh: zmleta slanina je izvrsten namaz; gost, redek namaz / jajčni, skutni namaz / delati namaze
2. plast snovi, ki je namazana na čem: ta namaz vsebuje strupene snovi; zaščititi drevesa z apnenim namazom; bitumenski, cementni, oljni namaz

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

obràt1 -áta m (ȁ á)
1. glagolnik od obrniti: obrat glave / obrat na, v desno, levo; obrat na petah; obrat s celim telesom; obrat nazaj / kot izvrsten letalec zmore tudi hitre obrate / obrat ključa, krmila, ročice / pog. motor s tri tisoč obrati na minuto vrtljaji
2. dejstvo, da postane kaj (popolnoma) drugačno od prejšnjega: to je bil pomemben obrat v njegovem življenju / nepričakovan obrat v politiki / v tekstu je veliko aforizmov in besednih obratov; stavki so polni tujk in nenavadnih miselnih obratov / knjiž. ta slika predstavlja odločen obrat k naturalizmu preusmeritev
♦ astron. poletni sončni obrat čas okoli 21. junija, ko doseže Sonce najsevernejšo lego na nebu; zimski sončni obrat čas okoli 21. decembra, ko doseže Sonce najjužnejšo lego na nebu; ekon. obrat kapitala čas, v katerem se povrne kapital v izhodiščno obliko; glasb. obrat akorda akord, v katerem se eden ali več tonov osnovnega akorda prestavi za oktavo više; kor. četrtinski obrat plesni obrat za 90°; polovični obrat plesni obrat za 180°; meteor. toplotni obrat pojav, da je temperatura zraka v višinah višja kot v nižinah; šport. obrat element umetnostnega drsanja, pri katerem drsalec spremeni smer vožnje za 180°; krožni obrat okrog dolžinske osi pri metanju diska, kladiva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ôkêj1 tudi ókêj tudi okay -- [tretja oblika ôkêj tudi ókêj] prid. (ȏ-ȇ; ọ̑-ȇ) pog.
dober, izvrsten: kosilo je bilo okej; spomnim se ga kot čisto okej fanta

ôkêj

tudi ókêj tudi okay prisl., v povedni rabi:

s stanovanjem je vse okej v redu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

operatêr -ja m (ȇ)
1. zdravnik, ki operira: operater je svoje delo dobro opravil; je izvrsten operater; dela kot operater na kliniki
2. kdor dela s kakimi napravami ali nadzoruje njihovo delovanje: operater je moral projicirati film še enkrat; razpisati delovno mesto operaterja / filmski, radijski, tonski operater; operater snemalec; operater pri mehanografskem stroju
// kdor nudi pomoč, informacije o čem po telefonu: počakati je moral na prostega operaterja
3. podjetje, ki svojim uporabnikom omogoča dostop do storitev prek določene infrastrukture, navadno telekomunikacijske: operaterji mobilne telefonije za klice znotraj svojega omrežja ponujajo nižje cene; domači, tuji operaterji; konkurenca, sodelovanje med operaterji; naročnik, razmerje pri operaterju; dogovor, pogodba z operaterjem / mobilni operater ki ponuja dostop do mobilne telefonije; kabelski operater ki ponuja dostop prek kabelskega televizijskega omrežja; sistemski operater distribucijskega omrežja podjetje, ki skrbi za organizirano javno razdeljevanje električne energije, plina; železniški operater

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

páraplaválec samostalnik moškega spola

plavalec invalid

ETIMOLOGIJA: novoklas. para.. ‛podoben, približen’ iz gr. pará ‛pri, poleg, zraven, ob, od, na, skupaj, čez’ + plavalec

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

párastrélec samostalnik moškega spola

športni strelec invalid

ETIMOLOGIJA: novoklas. para.. ‛podoben, približen’ iz gr. pará ‛pri, poleg, zraven, ob, od, na, skupaj, čez’ + strelec

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

plaváč -a m (á)
plavalec: bil je izvrsten plavač, pa slab plezalec
♦ teh. na tekočini plavajoča priprava, ki ureja njen dotok in odtok; pločevinasti plavač

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

poznaválec -lca [poznavau̯ca tudi poznavalca] m (ȃ)
1. kdor ve (za) kaj, je seznanjen s čim: poznavalci trdijo, da spada to vino med najboljša vina; dober poznavalec gob / poznavalec predpisov, razmer / ekspr. položaj je presodil s pogledom poznavalca / dober poznavalec ljudi
2. kdor ima s študijem, raziskovanjem pridobljeno vednost o določeni dejavnosti, stvari ali področju: je velik poznavalec evropske književosti; poznavalci Prešernove poezije; izvrsten poznavalec matematične vede / poznavalec tujih jezikov kdor zna, obvlada tuje jezike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

preizvŕsten -tna -o prid. (r̄)
ekspr. izvrsten: preizvrstno sadje / preizvrsten človek je / preizvrstna misel

preizvŕstno

prisl.:

preizvrstno slikati

preizvrstno narejen načrt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

preizvŕsten -tna -o (ŕ; ȓ) poud. |izvrsten|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

satírik satírika samostalnik moškega spola [satírik]

kdor se ukvarja s pisanjem satir

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Satiriker iz poznolat. satiricus, iz ↑satira

séter sétra tudi séterja samostalnik moškega spola [sétər] tudi [séter]

velik pes s srednje dolgo rahlo valovito dlako, vitkim telesom in daljšimi povešenimi uhlji

STALNE ZVEZE: angleški seter, irski seter
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. setter iz set v pomenu ‛pokazati, kje je divjad’ - več ...

sín Frazemi s sestavino sín:
Ábrahamov sín, Ádamov sín, bíti právi sín kóga/čésa, bíti [právi] sín svôje dôbe, bíti právi sín svôjega očéta, (kot) izgubljêni sín

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

speciálen -lna -o prid. (ȃ)
1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih; nenavaden, poseben: specialne barve, kreme; specialna jekla / dobiti specialno dovoljenje / obravnavati tudi specialne primere / specialna vozila / specialna vojaška enota
2. poseben, ne splošen in zato navadno podrobnejši: specialni pregled avtomobila; generalen in specialen / splošni in specialni izrazi / obča in specialna zgodovina
3. poseben, na manj ljudi omejen in navadno zahtevnejši, težji: on ima specialno nalogo; opravljati zelo specialno delo / specialno šolanje
4. pog., navadno v povedni rabi izvrsten, odličen: res, pečenka je specialna
♦ metal. specialna med med, ki vsebuje nikelj, mangan, železo, aluminij, silicij in cin; ped. specialna pedagogika veda, ki se ukvarja z razvojno motenimi osebami; voj. specialna vojna dejavnost kake države proti drugi državi z namenom, da jo materialno in psihološko izčrpava, slabi

speciálno

prisl.:

specialno se ukvarja s francoščino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

stíl Frazemi s sestavino stíl:
v stílu kóga, v velíkem stílu, velíkega stíla

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

súper2 -- prid. (ȗ) pog.
1. ki zelo presega navadne, običajne lastnosti česa: to je super kič; super manekenka
2. izvrsten, odličen: ima super avtomobil; obleka je super
● pog. super bencin visokooktanski bencin; publ. super profit in superprofit ekstra profit; prisl.: super poješ / imam super veliko dela zelo / kot vzklik kako je s teboj? Super

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

súper2 -- -- (ȗ) knj. pog. izvrsten, odličen: ~ avtomobil; Obleka je ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

sȗper neskl. prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

súperca2 -- prid. (ȗ) pog., navadno v povedni rabi
izvrsten, odličen: res superca film, komad; fantje so superca, nobenega se ne bi branila

súperca

prisl.:

biti superca zadovoljen

bilo bi superca, če bi bila naloga čim prej gotova

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

štajf [štȃjf] pridevnik

uren, okreten, izvrsten

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

típtòp in típ tòp -- prid. (ȋ-ȍ)
pog. izvrsten, odličen: ona je tiptop pevka / krpa je tiptop
// prvovrsten, brezhiben: postrežba je bila tiptop; kupuje samo tiptop blago; prisl.: imeli smo se tiptop

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

típtòp1 -- -- in típ tòp ~ -- ~ -- (ȋȍ) knj. pog.: ~ izdelek izvrsten, odličen; Postrežba je bila ~ prvovrstna, brezhibna

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

tȋptȍp neskl. prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

tŕnek Frazemi s sestavino tŕnek:
bíti tŕnek za kóga, lovíti kóga na tŕnek, nastáviti kómu tŕnek, nastávljati kómu tŕnek, prijéti za tŕnek, ujéti kóga na tŕnek, ulovíti kóga na tŕnek, vréči [kómu] tŕnek, zagrábiti za tŕnek, zgrábiti za tŕnek

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

vŕsta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

zvr̀sten -tna -o prid. izvrsten: Tenka siva dlaka kenguruva dá zvrstno kožovino AI 1878, 14

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

žénska Frazemi s sestavino žénska:
láhka žénska, sánjska žénska, žénska hláče nósi, žénska môjih sánj, žénska svôjih sánj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.