dosę́či, -sę́žem, vb. pf. 1) langen, erreichen; otrok ne doseže do mize; oko od zemlje do visoke zvezde hitro s pogledom doseže, Bas.; z roko lahko dosežem jabolka; — z umom d., erfassen, Cig. (T.); tega ne doseže moja glava, das geht über meine Fassungskraft hinaus, Cig.; — erlangen, erreichen; vse doseže, kar hoče; to hočem d., das ist mein Ziel, Cig.; — 2) hinreichen, vzhŠt.-C.; — auskommen: z drvi bom vso zimo dosegel, Fr.-C.; (po nem. "langen").
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
grížav, adj. 1) an der Ruhr krank, Jan., M.; grižavi otroci, jvzhŠt.; — 2) Ruhr verursachend: grižava jabolka, Zv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
hrániti, -im, vb. impf. 1) in Verwahrung haben, aufbewahren; denar komu h., jemandes Geld in Verwahrung haben; nekoliko še za tebe hranim, einiges spare ich für dich auf; h. kaj kakor svetinjo; jabolka, ki se dajo h., Lageräpfel, Cig.; hranit dati kaj, etwas aufzubewahren geben; — sparen: zdaj je bilo treba hraniti, Zv.; kdor ne hrani krajcarjev, ne šteje cekinov, wer den Heller nicht spart, wird keines Pfenniges Herr, Cig.; hrani v kotu (doma), uživaj na potu, Notr.-Erj. (Torb.); — 2) ernähren, beköstigen, Cig., Jan.; starka mladiče hrani, jvzhŠt.; — erhalten, Mur., Cig.; težko se hraniti, kajk.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, (pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.-Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.-C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
izprhčáti se, -ȃm se, vb. pf. durch Abliegen mürbe werden, jvzhŠt.; izprhčana jabolka, Št.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
jábołka, f. 1) = jabolko, Št.-Cig., BlKr.; — 2) = jablan, Dol.; — 3) die Wange, Fr.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
jábołkọ, n. 1) der Apfel; dekle, lepo kakor j., C.; — 2) jabolku podoben sad: margranovo j., der Granatapfel, Dalm.; kraljevsko j., die Ananas, Cig.; — zlata jabolka, Goldäpfel (aurantiaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.); zlato j., die Orange, V.-Cig.; — zlato j., die Türkenbundlilie (lilium martagon), Cig., Nov.-C.; — rajsko j., der Paradiesapfel (solanum lycopersicum), Tuš. (R.), DZ.; volčje j., das Saubrot (cyclamen europaeum), Cig.; — krompirjevo j., die Beere des Erdäpfelkrautes, Cig.; — hrastovo j., der große Gallapfel, C.; — 3) "v jabolko" pobirati, dajati, t. j. pri svatovščinah za nevesto darove pobirati, dajati, Cig., Npes.-K.; — tudi za novo leto pobirajo "z jabolko" denar, katerega darovalci zatikajo v jabolko, Tolm.; — 4) apfelähnliche Knorpel- und Knochenbildungen: der Kehlkopf, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); — Adamovo j., der Adamsapfel, M.; — j. na kolenu, die Kniescheibe, Cig.; — das Haupt des Arm- und Schenkelbeines, Cig.; — 5) der Knopf an der Spitze des Thurmes; — 6) das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.); — 7) der Läufer an der Schnellwage, das runde Laufgewicht, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kíseł, -sela, nav. kísəł, -sla, adj. 1) sauer; kisela jabolka, kiselo vino, kiselo mleko; — 2) mürrisch, misslaunig: kiselo se držati, ein saures Gesicht machen; — kiselo vreme, unfreundliches Wetter, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
krepeláti, -ȃm, vb. impf. s krepelom (ali krepeljo) zbijati: k. jabolka, Polj., Notr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
krotíti 3., -im, vb. impf. = klatiti: jabolka k., KrGora.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
lę́ga, f. das Liegen, Cig., Jan.; lena lega srečo bega, Npreg.-Cig., M.; lega mu dobro de, C.; — jabolka v lego dejati, abliegen lassen, Danj.-Mik.; — der Beischlaf, C.; nezakonska l., Dalm.; — 2) die Lage, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; zemljepisna l., die geographische Lage, Jes.; — pri legi mi je, es ist mir gelegen, ich kann es leicht thun, C.; — die Schichte, die Lage, Cig., DZ.; — 3) die Lagerstätte, Mur.; močiti svojo lego s solzami, Dalm.; — 4) der Kragstein, V.-Cig.; — der Tragbaum = greda, Z.; — pl. lege, die Tragbäume für Fässer, Ljub.; die Lagerbäume auf dem Wirtschaftswagen, Notr.; die hängenden Tragbalken zur Transportierung von Bienenstöcken, Lašče-Levst. (Rok.); — 5) der Einschnitt, die Kerbe (der Zimmerleute), vzhŠt.-C.; — 6) das Gebrüte, Cig.; — 7) die Thierraçe, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
lẹ́vanəc, m. levanci, neka jed: iz koruzne moke in mleka se naredi sok ter vlije v mast, na nje pridejo še jabolka ali kaj tacega, vzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
lę́ža 1., f. 1) das Liegen, Jan., Valj. (Rad); z ležo še ni nikoli nihče obogatel, Kr.; das Abliegen: jabolka v ležo dejati, Mik., C.; — 2) die Lage, Mur., Cig. (T.); — 3) das Lager (der Thiere), Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
lúpati, -pam, -pljem, vb. impf. = lupiti, schälen (von weichen Schalen und Rinden), Mur., Zora; jabolka, repo, kostanj l., Mur.; oreh l., die grüne Nussschale abnehmen, SlGor.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
mašíti, -ím, vb. impf. stopfen, pfropfen; luknje m., Löcher zustopfen; kdo bo ljudem usta mašil? wer kann den Leuten die Mäuler stopfen? Cig.; v žep jabolka m., den Sack mit Aepfeln voll stopfen; v sebe m., hastig, gierig essen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
mę̑č 1., m. 1) das Abliegen des Obstes: klasti jabolka v meč, hruška je trdega meča ("dolgo jej treba ležati, da se zmeči"), Goriš.-Erj. (Torb.); — 2) der Spielball, Z.; — prim. meča 3).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
mę́ča, f. 1) das Weiche von einer Sache: das Weiche am menschlichen Körper, bes. die Wade; — das Ohrläppchen: ušesna m., Meg., Guts.-Cig., Dalm.; mečo obeh ušes prebadati, Cv.; — živčna m., das Nervenmark, Erj. (Som.); — das Fleisch von saftigem Obst, von Kürbissen, C., Dol., Polj.; hruška goste, redke meče, Dol., Polj.; — = sredica, die Brotkrume, C., Mik., SlN.; mečo pojesti, skorjo pa pustiti, Št.; — das weiche, flüssige Schweinefutter, C., BlKr.; — 2) das Abliegen des Obstes, das Lager des abliegenden Obstes, die Mauke: v mečo dejati jabolka, imam veliko mečo hrušek, Gor.; — 3) der Spielball, Železniki (Gor.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
mǫ́kast, adj. mehlicht; mokasta jabolka, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nagrísti, -grízem, vb. pf. anbeißen, annagen; jabolka n.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
najẹ́sti, najẹ́m, vb. pf. 1) anessen, anfressen; nekaj je najedlo jabolka; — 2) n. se, sich satt essen o. fressen; n. se česa; krava se je detelje najedla; — n. se koga, des Stichelns (objedanja) gegen jemanden satt werden, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
opíkati, -pȋkam, vb. pf. mit Stichen bedecken, zerstechen: čebele, bolhe so me opikale; — bepicken, anhacken: ptiči so jabolka opikali, Cig.; — umtüpfeln, betüpfeln, punktieren, Mur., Cig., Jan.; abpiquieren, Cig. (T.); — tätowieren, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
péči, péčem, vb. impf. 1) eine feste Speise der Einwirkung der Hitze aussetzen: backen, braten; kruh, potice p., hruške, jabolka, repo, krompir, kostanj p.; meso p.; — ta zna več ko hruške peči = der versteht etwas, Cig.; kruh, repa, meso i. t. d. se peče; danes pečemo, heute ist bei uns Backtag, Cig.; — na Primorskem se kava, ječmen, nosec i. dr. ne žge, nego se peče, Erj. (Torb.); — 2) die Empfindung des Brennens verursachen, brennen: kar te ne peče, ne pihaj! Zv.; solnce peče, die Sonne brennt; rana me peče (verursacht einen brennenden Schmerz); oči me pečejo, ich habe einen brennenden Schmerz in den Augen; — pekoč humor, kaustischer Humor, Cig. (T.); — Gram verursachen: to ga peče; globoko ga je v srce pekla sramota, Levst. (Zb. sp.); vest ga peče, das Gewissen foltert (beißt) ihn; radovednost ga peče, die Neugierde plagt ihn, Cig.; — 3) peči se za kaj, sich um etwas kümmern, C., Jurč. (Tug.); (stsl.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pozlatíti, -ím, vb. pf. vergolden; jabolka z zlato peno p.; pozlačen, vergoldet.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prážiti, prȃžim, vb. impf. schmoren, rösten, prägeln; praženo meso, SlGor.; pražen krompir, geröstete Erdäpfel, Gor., SlGor.; dünsten, Cig., Jan.; pražena jabolka, gedünstete Äpfel, Gor.; im Fett backen: krape, jajca p., SlGor.; tudi: zabel p., SlGor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
rətíti 2., -ím, vb. impf. verletzen: jabolka obirati, da se ne retijo, BlKr.-Z., UčT.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
rẹ́zənj, -znja, m. 1) = krhelj, košček jabolka ali hruške, reznji = krhlji, tudi: tenka urezanica (eine Schnitte) repe, redkve i. dr. stvari, Ip.-Erj. (Torb.); — 2) red pokošene trave, Ip.-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
réžəlj, -žlja, m. die Schnitte, V.-Cig., Savinska dol.; bes. die Apfelschnitte, das Spaltel (= krhelj), C.; jabolka v režlje razrezati, SlGosp.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
rǫ̑žica, f. dem. roža; 1) das Blümlein; das Röslein; govoriti, kakor bi rožice sadil = schön sprechen; — romarska r., der Dost (origanum), C.; — božja r., das Gänseblümlein (bellis perennis), C.; — 2) die Rosette, Cig., Jan.; ogelne rožice, die Eckrosetten, DZ.; — 3) mile rožice, neka jabolka, Gor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
rumenẹ́ti, -ím, vb. impf. gelb werden; grozdje rumeni; jabolka rumenijo.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
scę́pati, -cę̑pam, vb. pf. allmählich herunterfallen; jabolka so scepala z drevesa.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
stròk, stróka, m. 1) die Hülse, die Schote, Mur., Cig., Jan., C., Tuš. (R.); fižol dobiva stroke, C.; — 2) der Maiskolben, Gor.-Cig., C., Mik., Št.; — 3) s. česna, česnov s., ein Knoblauchkern, eine Knoblauchzehe, Cig., C., Lašče-Levst. (M.); s. česnika, Štrek.; s. imberja, eine Ingwerzehe, Cig.; s. jabolka = krhelj, C.; — 4) der Halszapfen bei den Schweinen, C.; — 5) die Gattung, der Schlag: lepega stroka je, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
tołcálọ, n. der Schlägel: jabolka se tolčejo s tolcalom, Savinska dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
trkóliti, -ǫ̑lim, vb. impf. rollen machen, Jan.; — t. se, rollen: jabolka se na dvorišče trkolijo, Bes.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.