Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

béjžati -ím nedov.
1. teči, hiteti: Bej'sati Futni KM 1790, 93a; Té je na touzácsao bej'sati KM 1790, 18; jaſz lacsen ino 'zéden bi'zim ktomi nebeſzkomi krühi KŠ 1754, 234; Jaſz záto tak bi'zim; nej, liki na negvüsno KŠ 1771, 508; Záto tak nej je nad tom, kiſcsé, niti ki bi'zi KŠ 1771, 468; naj rejcs Goſzpodnova bi'zi ino ſze dicsi KŠ 1771, 629; kaj lüſztvo vküp bi'zi KŠ 1771, 130; Boug-cslovik I be'zi na ſzmrt te kacse BKM 1789, 20; Neznate, kaj, ki vu ſztávi bi'zijo, vſzi iſztina bi'zijo KŠ 1771, 507; Tak bej'zi ktvojmi Jezusi KŠ 1754, 258; ino beiſimo po terpleinyi vu boyno SM 1747, 28; po trplivoſzti bej'zmo KŠ 1771, 694; Bej'zmo knyemi, gda on knám prihája BKM 1789, 44; Bejſte zgyedrnim Szrczom, Pred vasega Krála BKM 1789, 11; njegov pes svojemi gospodi bejžo AI 1878, 8; Záto Mártha pred nyega je bej'zala KŠ 1771, 304; Peter pa, i János ſzta k-grobi bej'ſala KM 1796, 114; i doli je bej'zao knyim KŠ 1771, 409; Bej'zala ſzta pa obá kcsaſzi KŠ 1771, 331; Bej'zali ſzte lipou KŠ 1771, 567; bej'zali ſzo ino ſzo nazvejſztili vmejſztaj KŠ 1771, 115; I vö idoucse hitro ſzo bej'zale od groba KŠ 1771, 155; da bi kak zobſztom ne drkao, ali zamán naj ne bi'zim KŠ 1771, 559; Tak bom bej'zo za tebom BKM 1789, 114; bej'zale ſzo nazviſcsávat vucsenikom KŠ 1771, 98
2. bežati: ſto vám je pokázao bej'zati od priſeſztne ſzrditoſzti KŠ 1771, 173; Te nájimnik pa bi'zi KŠ 1771, 300; vzemi to dejte i bej'zi vEgyptom KŠ 1771, 8; Bej'zte od práznoſzti KŠ 1771, 501; Záto, bej'zte od bolvánſztva KŠ 1771, 509; Teda naj bi'zío na goré KŠ 1771, 242; rávno ſzmo bej'zali vu Szamothráczio KŠ 1771, 392; Dávida 'Zoltár, gda je be'zao pred Absalomom TA 1848, 4
bejžajóuči -a -e bežeč: ednáko bej'zajoucsi prisli ſzmo vu Kous KŠ 1771, 407
bižéči -a -e bežeč: I naprej bi'zécsi pred nyega KŠ 1771, 23; i bi'zécsi ſzpadno je na Sinyek nyegov KŠ 1771, 223
domíslek -a m domislek, domislica: Zápola János szi je zdáj z-tém práznim domiszlekom prilizávao KOJ 1848, 79
evangèliomski -a -o prid. evangelijski: To moucs Evangeliomſzko BKM 1789, 5; knige napiszati, kakti: Evangeliomszko KOJ (1914), 153; János Evangeliſta vu ſzvoih Evangeliomſzki knigai TF 1715, 34; Evangyeliomſzki tanácsi ſzo eti KMK 1780, 98
evangelìšta -e m evangelist: Tak piſſe ſzvéti János Evangeliſta TF 1715, 34; bio je Evangeliſta KŠ 1771, 1; idoucsi vu hi'zo Filip Evangyeliſta KŠ 1771, 407; pri ſzvétom Lukácſi Evangeliſti TF 1715, 25; Tak piſſo Sz. Evangeliſte TF 1715, 43; Tak piso ſzvéti Evangyeliſtje KŠ 1754, 201; Evangelistje ino Apoſtolje KŠ 1754, 3; Vszi ſz. Apoſtolje, i Evangyeliſtje KM 1783, 93; on je dáo niſtere Evangyeliſte KŠ 1754, 102; dájo ſtámpati vednom táli ſtiri Evangyeliſte KŠ 1771, A6b
fòtiv -ìva m nezakonski otrok: niki z-Gethapo iméni Goliát, fotiv KM 1796, 55; tiszti je fotiv KOJ 1845, 76; János Matyasa I. fotiv KOJ 1848, 68; iaiſztino fotivge ſzte, i nei ſzinouve SM 1747, 29; tak ſzte fotivje i nej ſzinovje KŠ 1771, 694
gòri odhrániti ~ -im dov. vzrediti, vzgojiti: nyegovo Mater najéla i gori ga je odhránila KM 1796, 33; dönok je je lepô goriodhránila KAJ 1870, 21; goriodhránim jasz tvoje brate z-Bogá pomocsjôv, liki szem i tebé na nôge sztepla KAJ 1870, 22
gòri odhrániti se ~ -im se biti vzrejen, vzgojen: János ſze je od lagoji roditelov gori odhráno KM 1790, 62
gòri odhránjeni ~ -a ~ -o vzrejen, vzgojen: Kakda je gori odhrányeni Sámſon KM 1796, 49
Jánoš -a m Janoš, Janez: Kako tou Sz. János ſzvedocſi TF 1715, 43; Ivan, (nej János) KŠ 1771, 259; Z-Jancsia je János grátao KAJ 1870, 157; Kako Vértes jánosa csér dévojko 'Su'so SIZ 1807, 4; Superintendensa G. Kis Jánosa ſzkrb BRM 1823, IV; ka ſzem Jánosa Ivana zváo KŠ 1771, 5b; Ranolder Jánosa je szmrt ete meszec AI 1875, kaz. br. 8; Zpiſzkmi Sieſs Jó'sef Jánosa KMK 1780, A (1); kak piſzano jeſzte pri ſzvétom Jánossi SM 1747, 41; pri Siess Jósef Jánosi KM 1783, nasl. str.; szprávlene po Gáspér Jánosi KAJ 1870, 3; Peter z-Jánoſſom gori idoucſi KM 1796, 118
ládanstvo -a s vladarstvo: naj Álmosa zevszega szvojega ládansztva pretira KOJ 1848, 26; János tak je i po vszem szvojem ládansztvi zapovedao KOJ 1845, 64
májster -tra m mojster: János majszter sze nikak ne mogo obogatiti AIP 1876, br. 1, 6; Delo hváli majsztra KAJ 1870, 97
ménši -a -e prid.
1. manjši glede na razsežnost: Bila ſzta pa dvá: vékſi i ménſi. [Jakoba] KŠ 1771, 742; Jakouba toga ménſega KŠ 1771, 153; polojno toga ménsega falata krüha KM 1790, 44; Čarni šimpans i erjávi orangutang sta ménšiva AI 1878, 7
2. manjši glede na pomen, pomembnost: Paveo je od nyega [Petra] nej bio ménſi KŠ 1771, 701; ſze pa te ménſi od toga vékſega blagoſzlávla KŠ 1771, 681; Ár ſtimam, ka ſzam vnikom nej ménſi od ti naj vékſi Apoſtolov KŠ 1771, 547; Csi gli ſzi kaj ménsega od angyelov Vcsino nyega BKM 1789, b; Csi szi ga gli malo ménsega nihao od angelov TA 1848, 7; kaj te vékſi bode ſzlü'zo tomi ménſemi KŠ 1771, 468; Jeli ſzmo du'sni vadlüvati i ménſe grejhe vu ſzpouvidi KMK 1780, 78
3. v zvezi menša Ažija Mala Azija: Efezus je ménſe Á'zie Ikónie dr'zéla KŠ 1771, 571; Koloſſa je bilou vu ménſoj Á'zii Frigyie dr'zéla KŠ 1771, 601; Vu ménſoj Á'ſii pa Sz. János KM 1796, 132
ménši -a -e sam. manjši: jeli ſzte nevrejdni ſzouditi i ta ménſa KŠ 1771, 499
néi tudi néj tudi ne člen.
1. ne, s povedkomzanika glagolsko dejanje: Deczi, kotera mleiko, nei kákſo vládno jeiſztvino potribüje TF 1715, 8; Neimai drügi Bogouv ABC 1725, A4a; Ár ſzi ti nei taksi Bogh ABC 1725, A7b; kai ga nei, ki bi dobro cſinil SM 1747, 7; nei je oſztano SM 1747, 5; geto ſzem jaſz nej gúcsau KŠ 1754, 20; ſtero je nei prouti Bougi KŠ 1754, 33; vcsis drüge, ali ſzamoga ſzebé nej KŠ 1771, 437; Nej je zadoſzta na zvelicsanye, csi vörje KMK 1780, 4; Goſzpoudi je nej priétno kak ſté popejvanye BKM 1789, 7b; nej nám trbej gori vzéti KM 1790, 20; Okou je nej vid’lo SŠ 1796, 5; nas mladénecz nei je mogao ſzám biti SIZ 1807, 5; more vszáki domou iti nej voglariti KOJ 1845, 10; kama je nigdár nej kesno prišla BJ 1886, 4; Ne poſelei Tvojega bliſnyega hiſe TF 1715, 16; niti odgovoriti nevejo TF 1715, 4; meni nikai nebode falilo ABC 1725, A8b; ſteri eto zapouvid ne zdr'zijo KŠ 1754, 13; ne prepovidávaj KŠ 1754, 12; i dobra dela ne naſzledüjo KŠ 1771, 442; I ne vpelaj nász vu ſzküsávanye KM 1783, 11; Ni koroune Na ſzvejti ne iscse BKM 1789, 11; Ne vidis nad ſzebom nágle ſzmrti ſztráha SŠ 1796, 10; me preosztro nepokastigaj KOJ 1833, VI; nyemi Czaszar nevouscsi za 'seno szvojo szesztro KOJ 1848, 3; V-tvojem krili nevczagam nigdár KAJ 1848, 3; Csteti tudi znam, ali escse nê zadoszta nalêhci KAJ 1870, 6; ne more na isztinszko pot nájti AI 1875, kaz. br. 1; Záto hižne pse ne trbéj zaprávlati AI 1878, 8; Nebom jas tebe več nigdár sunyávao BJ 1886, 5
2. z drugim stavčnim členom izraža nasprotje, izključevanje: nei jaſz, nego ſzvéti Pavel váſz opomina TF 1715, 6; dusni ſzmo, nei teili, kaibi poleg teila ſiveli, nego poleg Düha SM 1747, 23; Jaſz ſzám, nej drügi, bom nyega meni vido KŠ 1754, 139; Ivan, (nej János, ſzta dvá bilá) KŠ 1771, 259; je Czérkev pred náſz dála, ali je piſzano ali nej KMK 1780, 4; Od ſzemena nej mo'zkoga, Nego od Düha ſzvétoga BKM 1789, 3; vu šolo hodila, kama je nigdár nej kesno prišla BJ 1886, 4; naj ete dobroute ne zgibimo KŠ 1754, 138; Csi je ſteti neznas, poſzlüsaj KŠ 1771, A8a; Niti ne vu'zgájo poſzvejta KŠ 1771, 14; Kamenico nê szamo na piszanye, nego i na brojenye nücajo KAJ 1870, 7; ogen escse nê vgaszeni, nego 'ze sze szkoro dokoncsa AI 1875, kaz. br. 3; njegov nos ne samo dobro vohalo, nego dober za oránje AI 1878, 10
3. v vprašalnih stavkih izraža domnevo, ugibanje: Jeli je nej vaſſe proroküvanye lá'z KŠ 1754, 20; nej li je Boug odébrao ſziromáke etoga ſzvejta KŠ 1771, 748; jeli lübi eden drugoga ali nej SIZ 1807, 5
4. elipt. izraža zanikanje, zavrnitev: Jelie Kristus vu ſzmerti oſztano? Nei, on je SM 1747, 13; právi, ka ſze ni eden Litarán ne zvelicsa? Oh nej! KŠ 1754, 10a; ſtimate, ka ſzo krivicsnejſi bili, Nej KŠ 1771, 215; Nej tak, liki do eti mao BKM 1789, 5b
5. v vezniški rabi za širjenje prej povedanega: aki je nas sitek Nei drügo li kak ta megla SM 1747, 78; vrouke nevzemo nei kaibi tolmacſili návuk vnogo vcsio TF 1715, 5; da tak nej li ſzamo nepriáteli nego i vu vſzem dobrom deli KŠ 1754, 12b; Meſzto je nej Athena nego Korinthus KŠ 1771, 613; Nej ſzamo za toga volo, ka ſzo nego BKM 1789, 2; szkrbijo nej szamo za obarvanye szvojega Jezika, nego 'selejo i tou KOJ 1833, VIII; Nej tak ti neverni, nego szo, kak pleve TA 1848, 3
nevoščéni -a -o prid. nevoščljiv: kraj od méne dalecs od'zeni da nebodem nevoſcséni BKM 1789, 364; lübeznoſzt je nej nevoſcséna KŠ 1771, 516; Nevoscséna Szouszida KM 1790, 46; záto ni nevoscséni tak nemoremo biti KŠ 1771, A4b; nevoscséni, i z-vſzejmi ſzvajüvajoucsi je grátao KM 1790, 66; nevoscséni Staupicz János sze je tak razkácso KOJ 1845, 55; I pátriárke nevoſcséni bodoucsi oudali ſzo Jo'zefa KŠ 1771, 359
obpr̀vim prisl. prvič: Obprvim, gda je Riktar grátao János, od ſzouſzidov je vnogo-krát pregányani KM 1790, 68; Kelkoféle szo recsi? Obprvim: dvoujeféle, najmre KOJ 1833, 11; obprvim, gda delamo, zadovolni szmo KAJ 1870, 105
obpsǜvani -a -o prid. opsovan, ozmerjan: János i z-nedoſztojnimi ricsmi obpſzüvani KM 1790, 68
odposlàti -pòšlem dov. odposlati: Odposle ſze v-Czezario KŠ 1771, 413; prázne neodposlite KOJ 1845, 143; z-gornyega-szinika bi vu 1834 letti deszét moskih mlájsov odposzlali KOJ 1833, XVI; Tichukuſa ſzam pa odpoſzlao vu Efezus KŠ 1771, 652; I odpoſzlao ga je vu hi'zo ſzvojo KŠ 1771, 127; on ga je pa k-Heródeſſi odpoſzlao KM 1796, 108; Poſzelnik ſze je dao, Vu Názareth odpoſzlao BRM 1823, 4; i odpoſzlali ſzo ga práznoga KŠ 1771, 139
odpòslani -a -o poslan: Sz. János je odpoſzlani vu záton Pátmos KM 1796, 132; V-nasem Zvelicsiteli .. Ali 'ze k-nam odpoſzlan BRM 1823, 4
odürjávec -vca m sovražnik: Eden kalvinar po imeni Bezerédi János kapitán (kak poganszki odürjávecz i preganyávecz szlov. rodov) KOJ 1914, 147; V-kákso prepaszti pogrozis ti Odürjávcza KAJ 1848, 87; Hüdi odürjávczi Poginejo BKM 1789, 7; Od vszej moji odürjávczov BKM 1789, 7; Odávczi, Bogá odürjávczi KŠ 1771, 449; Dáj ſze mi Odürjávcze milüvati BRM 1823, 401; Vö me je ftrgno odürjávczom mojim TA 1848, 13; glédaj nevolo mojo med odürjávczi TA 1848, 7
papír tudi papér -a m papir: Papér ABC 1725, A3b; Papyrus Papér KMS 1780, A8; Papir ino Natiszkanye KOJ 1833, I; Papér Papiros KM 1790, 94; dvá tri pecse papira szi je vküpzasio KOJ 1845, 5; znam piszati, na pair z-perom KAJ 1870, 7; János nê vido táksi piszani papir AIP 1876, br. 1, 7; Doſzta vám mám piſzati, ali neſcsem po papéri KŠ 1771, 738; Gda ti po papiri drcses KAJ 1870, 7; Lisztôvje knig szo z-papirov KAJ 1870, 6; Tollar na papire z-dobre voule dájte KOJ 1845, 141; One papire májo KAJ 1870, 6; Falate z-piszanimi papirmi zarôbijo KAJ 1870, 81
poštǜvanje -a s spoštovanje: Postüvanye roditelov KAJ 1870, 55; ár tej nika táksega ká'sejo, ka je poſtüvanya vrejdno KMK 1780, 39; Ete postüvajoucse recsi odzaja za 'snyimi hodécsimi postüványa recsmi dejvamo KOJ 1833, 121; Vsze ti boj, cslovek, vredno postüvanya KAJ 1848, 307; doliszprávla, kakti Szvéczov postüvanye KOJ 1845, 59; dare szo mrtva tejla na postüvanye vözdignyena KOJ 1848, 23; János majszter szpostüvanyom z-tri nogács sztolcseca gori sztano AIP 1876, br. 1, 6
pràgski -a -o prid. praški: Tüdi Húsz János, ino nyegov priáteo Jerónim pragszki szta 'siva ze'sgana KOJ 1848, 51; püszto sze je Gejza po Sz. Adalberti pragszkom Pispeki okrsztiti KOJ 1848, 11
pravìca -e ž
1. pravica: Naj sze tákse právde szkoncsajo, pôleg stere sze pravica lehko i na hitroma nájde AI 1875, kaz. br. 1; kaibi mi naſſega blisnyega hiſe ne poſeleli, ani pod ſzpouſzobom pravicze TF 1715, 17; vogrszki Ország má praviczo od nász terjati KOJ 1833, X; Budo, ki sze je tecsasz vu nyegove prejdnye pravicze zaleto KOJ 1848, 4
2. pravičnost: dabi ni vu nyem pravicza bili SM 1747, 12; i vö ſze ſcſiſzti krivicza i prneſzé ſze vecsna pravicza KŠ 1754, 120; kapa, liki bi zprávde bila pravicza KŠ 1771, 563; Bojdi nám nasa pravicza BKM 1789, 2; Steroga je poſztavo Boug ſzmilenoſzti po vöri nyegovoj krvi na pokázanye pravicze ſzvoje KŠ 1754, 136; Dicso bom Goszpodna za volo nyegove pravicze TA 1848, 6; da grejhe oſztavivſi praviczi 'zivmo KŠ 1771, 705; Dabi vu etom vreimeni, praviczo ſzvojo pokazal SM 1747, 17; Obprvim, gda je Riktar grátao János, i réd, i praviczo je zácsao dr'sati vu véſzi KM 1790, 68; Oh Bôg, vcsi me tak vſzákomi Na praviczo 'ziveti, Kak ednomi BRM 1823, 385; koteri vu ſzveſztvi ino vu praviczi pred Bougom ſivé TF 1715, 33; nouvoga Csloveka, ſteri je po Bogi ſztvorgen, vu pravoi praviczi SM 1747, 5; Vpraviczi, méri i radoſzti Dühá ſzvétoga KŠ 1754, 142; Ar je ſzád Dühá vu vſzoj dobrouti i praviczi i iſztini KŠ 1771, 584; Kralüjes zmo'zno vpraviczi BKM 1789, 137; Naj vecs grêhi neſzlü'zimo, Nego v-praviczi hodimo BRM 1823, 3; I on de szôdo po praviczi TA 1848, 7; Ár je bougse malo ſzpraviczov, liki vnogo noteridejnye znepráviczov KŠ 1754, 53
3. opravičenje: Kriſztus gori je ſztano za praviczo naſſo KŠ 1754, 110; Kriſztus je dneſz ſztano, Nám na praviczo BKM 1789, 104
4. pravni zakon: Bilá ſzta pa pravicsna obá pred Bougom hodécsa vu vſzej zapovidáj i praviczaj Goſzpodnovi nepokárana KŠ 1771, 161; Jezik je Domovine náj dragsi Kincs, ár sze po nyem eden národ od toga drügoga potrdjáva vu szvoji lasztivni praviczaj KOJ 1833, VIII; z-vogrszkimi praviczami sze bránis KOJ 1833, XIII
5. resnica: ár je Boug vekivecsna pravicza KMK 1780, 5; Boj nam pôt, 'zitek, pravicza BRM 1823, 2; ſzmo vidili nyé Diko, ſziná od Otza, puno miloſcse, ino pravicze SM 1747, 11; la'zecz je, i pravicze nega vnyem KŠ 1771, 727; Od Krſztsánſzke Pravicze KMK 1780, 88; Oh Boug lübiteo pravicze KM 1783, 11; dabi 'ze rad glédo licze, Bom li csako ſzpravicze BKM 1789, 234; On boj Vszêm voj Z-düsne kmicze, na pravicze visni poszvêt KAJ 1848, 10; dabi mi grehom odmerli, i praviczi ſiveli SM 1747, 13; naj naſe grejhe ſzpoznamo i po vu Kriſztuſi vöri na vekivecsno praviczo pridemo KŠ 1771, 830; Naj bi ſzvojega vcsenyá praviczo ocsiveſzno tomi ſzvejti pokázao KMK 1780, 17; Raszpresztri praviczo tvojo nad onimi, ki szo právoga szrcza TA 1848, 29; povejm vam praviczo, nebom vam gúcsao nikakſe féle frliczo SIZ 1807, 3
priáteo -ela tudi prijátel -a m prijatelj: Barát; priátel KOJ 1833, 152; boidi on priáteu TF 1715, 14; Boug bode moi priátel SM 1747, 74; Vzemi záto ete máli dár, moj priáteo KŠ 1754, 12a; Nas bli'znyi je priáteu i ne prijáteu KŠ 1754, 28; grejsnikov priáteo KŠ 1771, 36; Lübléni moj Priáteo BKM 1789, 2; Dober priáteo vu potrejbcsini KM 1790, 46; i naj-dragsi priáteo nyéni SIZ 1807, 9; tvoj veren prijátel János KAJ 1870, 81; Prijátel AI 1875, kaz. br. 1; “Prijátel”- a prvi broj AI 1875, kaz. br. 8; csi ſto med vami má priátela KŠ 1771, 206; naj bi moski vörnoga priátela mogao meti SIZ 1807, 7; moja prva du'znoszt bode i ono, vszega vecs po “Prijátel”-i naznánye dati AI 1875, kaz. br. 8; Vcsinyena ſzta ſzi pa priátela med ſzebom Pilátus i Herodes KŠ 1771, 250; Vi ſzte moji priátelje KŠ 1754, 136; Priátelje mi nemrejo, Ftisati nevolo mojo BKM 1789, 16; Oh prijáteli, keliko koli vasz je tü AIP 1876, br. 8, 7; Velim pa vám priátelom mojim KŠ 1771, 211; Pannonio szo v rouke püsztili szvojim priátelom KOJ 1848, 5; vküp prizvavſi rodbino ſzvojo i bli'znye priátele KŠ 1771, 373
prilizávati se -am se nedov. prilizovati se: Hizelkedni; prilizávati sze KOJ 1833, 159; Kedveskedni; prilizávati sze KOJ 1833, 162; Ki sze ti zacsne prilizávati z-reicsom KOJ 1845, 47; ſzvoimi jeziki ſze oni prilizávaio ABC 1725, A7b; Zápola János szi je zdáj z-tém práznim domiszlekom prilizávao KOJ 1848, 79; Dalilo, ſtera ſze je nyemi prilizávala KM 1796, 50
prilizávani -a -o priliznjen: Ár ſzmo nigdár nej vu prilizávanoj rejcsi hodili KŠ 1771, 616
príšavec -vca m prišlek: Prísavecz szem tü KAJ 1848, 265; Jasz szem vcsinyen i prísavecz moje materé otrokom TA 1848, 34; da szi vecs nigdár nebodo prísavcza za Krála zebirali KOJ 1848, 71; zdühávao je János pri vszákom nôvom prísaveci AIP 1876, br. 1, 6; záto ſzo tejva dvá príſavcza jáko vugodno gori prijali KM 1790, 64; i vadlüvali ſzo, kaj ſzo goſztjé i príſavczi na zemli KŠ 1771, 691; ZRima valoun príſavczi, Vcſinyeni 'Zidovorczi BKM 1789, 121; Prísavczi KM 1790, 62; Széchi Gyüri je za volo teh lutherszkih prísavczov predgare gorivzeo KOJ 1914, 123; I toj vno'sini, i príſavczom je predgao Peter KM 1796, 117; czilou kak etim prísavczom, tak prvejsim je Gejza dopüszto KOJ 1848, 10
rìktar -a m vaški poglavar, župan: Obprvim, gda je Riktar grátao János KM 1790, 68
sàmooblástvo -a s samodrštvo, absolutizem: Ferdinand I. ino Zápola János primeta sze za szamooblásztvo boriti KOJ 1848, 76
státi stojím nedov.
1. stati, biti v pokončnem položaju: Sztáti Állani KM 1790, 93(a); Záto, ki ſtima, ka ſztoji, naj vidi KŠ 1771, 509; Vi Mosje zGalilee, kai ſztoite SM 1747, 15; Touje meſzto, gde vi bodete ſztali SM 1747, 83; ſztani gori i ſztoj na ſzrejdi KŠ 1771, 183; I gori ſzkocsivſi ſztáo je KŠ 1771, 348; I ſztalou je to lüſztvo glédajoucse KŠ 1771, 252; Sztáli ſzo pa vládniczke popovſzki KŠ 1771, 250
2. biti kje v takem položaju: more vö, i na szertéli sztáti KOJ 1845, 9; vu koterom meſzti, ſztoim SM 1747, 83; Ovo ſztojim pred dvérmi KŠ 1754, 126; Goszpodne, zaka tak daleko sztojis TA 1848, 8; da poſtüjete one, ſteri pred vami ſztoijo KŠ 1754, 33; i jaſz ſzam tam ſztáo KŠ 1771, 412; VParadi'zomi ſzem ſztál BKM 1789, 191; pravo je, kak je ſztáo viſziko na ednoj leſzficzi KM 1790, 20; pren. on mô'z, ki na sztezi grêsnikov nesztoji TA 1848, 3; ti imei volno vu pokori pred nyim ſztáti SM 1747, 88; da vrejdni bodemo ſztáti pred Szinom csloveka KŠ 1754, 113; Da bi pri tebi mogo ſztáti BKM 1789, 178; Düsa mi zdiháva ſztebom navkup ſztáti SŠ 1796, 86; vu miloſcſo, vu steroi ſztoimo SM 1747, 18; ktoj miloſcsi, vu ſteroj ſztojimo KŠ 1771, 456; Kak ſztojite pred nyim BRM 1823, 5; Jaj vszem, ki v-rú'znoszti pred tebom sztojijo KAJ 1848, 10; Ka boug znami ſztál bode BKM 1789, 431; Sztaite záto zpretpazanimi ledevjami pravicze SM 1747, 27; tak ſztojte vu Goſzpodni KŠ 1771, 598
3. biti, nahajati se kje: hrámba v-ednom lêpom dôli sztála AI 1875, kaz. br. 7; pren. Bosja Sz. reics, kotera prinyei ſztoy TF 1715, 44
4. obstajati, biti, biti sestavljen: med povejdanimi perſonami hi'sni zákon nemre ſztáti KMK 1780, 60; i notri do etoga dnéva ſztojim KŠ 1771, 422; ti pa po vöri ſztojis KŠ 1771, 473; vkom pak kerſchánſztvo ſztoy, odgovoriti nevejo TF 1715, 4; Vukom ſztoi tákſe ſzkvárjenye SM 1747, 7; Naſſa knám lübezen pa vetom ſztoji KŠ 1754, 28; Sztoji czejli liſzt I. zpredgovora KŠ 1771, 602; cslovik ſztoji ſztejla, i znemrtelne düſe KMK 1780, 10; imé tvoje odicseno, Stero brezi nász ſztoji poszvecseno KM 1783, 278; Ali ne ſztoji tou vu mojoj moucſi BKM 1789, 78; ár v-ſzoudbi tou tvojoj ſztoji i nej v-vouli mojoj SŠ 1796, 136; V-tom ſztoji Tvoje králevſztvo BRM 1823, 315; Z-keliko tálov sztoji Znánye Vogrszkoga Jezika KOJ 1833, 1; Ár prebiva v-blá'zenoj szvetloszti, Nesztoji pod právdov telovnoszti KAJ 1848, 8; z-kelko vör sztoji eden dén KAJ 1870, 158; Szpráviscse z-dvouje kucse sztoji AI 1875, kaz. br. 2; eden glasznik bidti, steri ali jedino sztoji AIN 1876, 7; Orság z-vnogo vesnic ino várašov stoji BJ 1886, 44; Evangyeliom, vſterom i ſztojite KŠ 1771, 520; na miſzli mi ſztojo vſzigdár reicsi tvoje SM 1747, 83; kak vu vodi ribe rade ſztojo SŠ 1796, 126; kotrige z-piszkov sztojijo KAJ 1870, 6; bregôvje, ár z-szamoga kamna sztojijo KAJ 1870, 147; Lüdjé vu hiži stojijo BJ 1886, 6; Dokecs bode ete ſzvejt trpo i ſztáo KŠ 1754, 132; kakda bode ſztalou králeſztvo nyegovo KŠ 1771, 207; naj vu vüſztaj dvá ali tri ſzvedouk ſztoji vſza rejcs KŠ 1754, 195; Csi nebi sztáli na vecsnoj gvüsnoszti KAJ 1848, 8; Pri János-gazdi je v-velkom postenyê sztao KAJ 1870, 152
5. prebivati, živeti: 'Zidove, ki ſzo tá sli ſztát KŠ 1771, 434; i ki ſztojijo v-Meſopotámii KŠ 1771, 345; Csrnkavci v-topli dr'zélaj sztojijo KAJ 1870, 92; Gde je ſztáo [Abraham] oprvics KM 1796, 15; V-ednoj véſzi ſzo ſztáli ſtirje vértje KM 1790, 78
6. v zvezi prouti stati upirati se, nasprotovati: da bodte mogli ſztáti prouti jálnomi vraj'zemi sütanyi KŠ 1771, 586; vi vſzigdár ſzvétomi Dühi prouti ſztojite KŠ 1754, 126; Hercegovinanci tak lehko prôti sztojijo AI 1875, kaz. br. 3; vſzi, ki ſzo prouti nyemi ſztáli KŠ 1771, 216
7. biti odvisen: tak da bi od nyi sztalo jeli dopüsztijo nam ali nê AIP 1876, br. 2, 3
stojéči -a -e
1. stoječ: ka ſzo lidjé Bogá molili csáſzi ſztojécs KŠ 1754, 148; i jaſz takáj bodem, Sztojécsi popejvao SŠ 1796, 61; Pred tebom ſztojécsi du'znik BKM 1789, 219; vszi ovi sztojécs poszlüsajo KOJ 1845, 8; ali za volo lüſztva okouli ſztojécsega velim KŠ 1771, 305; tou je li kejp ober náſz ſztojécsega ſzuncza KM 1790, 38; vidili ſzo tiva dvá mo'zá ſztojécsiva KŠ 1771, 199; I vido je dvej ládji ſztojécsevi kre jezere KŠ 1771, 179; Ár lübijo na vogláj vilicz ſztojécſi moliti KŠ 1771, 18; idte, i ſztojécſi gláſzte lüſztvi vſze recsi KM 1796, 119; Kak angelje, v-szvetloszti sztojécsi KAJ 1848, 7; I tim tam ſztojécsim ercsé KŠ 1771, 236; ozimicze doli ſztojécse je meo KŠ 1771, 432; i vido je druge ſztojécse na pláczi KŠ 1771, 64; kaj ſzo niſteri med eti ſztojécsimi KŠ 1771, 128
2. prebivajoč: lüſztvo ſztojécse prejk mourja KŠ 1771, 284; ſzo ſze v-Szároni ſztojécſi povrnoli k-Goſzpodni KM 1796, 123; kaj je znáno znamejnye po nyih vcsinyeno vſzejm ſztojécsim vu Jeru'zálemi KŠ 1771, 351; nas 'zitek ſzpodoben je rávno k-ſztojécsim vu ſatori SŠ 1796, 129
3. obstoječ: Právi Boug .. z-rázumne düse, i z-cslovecsánſzkoga tejla ſztojécsi KM 1783, 15; Rejcs je z-edne ali vecs szillabih sztojécse vöpovejdanye káksega dugoványa KOJ 1833, 6; vöpovê szvojo mislênye, kak v-gucsi sztojécso dugoványe pobogsati 'zelê AI 1875, kaz. br. 2; Rêcs je z-edne ali vecs szillabih sztojécse vöpovédanye AIN 1876, 7; Z-vecs szillab sztojécse recsi tak trbê na szillabe razlôcsiti AIN 1876, 7
stajóuči -a -e stoječ: Molitve okoli betésnoga merjeoucsega ſztajoucſi ludi SM 1747, 61
stòlčec -a m stolček, pručka: János z-tri nogács sztolcseca gori sztano AIP 1876, br. 1, 6
svòj -a -e povr. svoj. zaim.
1. svoj, izraža splošno pripadnost osebku: ſztráni pa ſzvoje ga nadigne SM 1747, 41; ſzvoje ſzvojega vcsenyá ſzpominanye KŠ 1771, 717; na laſztivni ſzvojga lüſztva jezik obrnyena KŠ 1771, A5a; Kak zárocsnik zſzvega meſzta BKM 1789, 4; Szpominajmoſze mi z-ſzvega preminejnya SŠ 1796, 132; bi ſzi pár zbüdo ſzvojega 'sitka SIZ 1807, 4; nemajoucsi z-szvojega Národa Poglavnika KOJ 1833, VII; Na szvojega iména dén BRM 1823, X; ponáčišenje svojga návadnoga živlenja AI 1878, 8; ſteri Szlepoſzti ſzvoje oslátati nemorejo TF 1715, 4; Jesus ſzvoje moucſi bode kastigal SM 1747, 15; pouleg ſzvoje vrejle gyedrnoſzti BKM 1789, 3; ki pôleg ſzvoje dú'znoſzti poglednovsi BRM 1823, IV; nedáte deáka od szve hi'se KOJ 1845, 141; greih ſzvojemi Düſnomi Paſztéri oznániti TF 1715, 36; sze k-szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; Máčka svojemi gospodi ne tak nagnjena AI 1878, 8; Goszpôd je vu Czérkvi szvojoj TA 1848, 9; ino ſzvoi ſitek pobolſajo TF 1715, 35; i zavezek ſzvoi da nyim poznati SM 1747, 94; sitka ſzvega on pobolsa SM 1747, 85; návuk ſzvoj zapecsáto KŠ 1771, 2 (B1b); je Ádama na ſzvoj kejp ſztvouro SIZ 1807, 3; I v-dühovnoj csészti neszé pred tébe áldov szvoj KAJ 1848, 10; ſzvojo voljo na znánye dál SM 1747, 9; je ſzvojo ſz. rejcs obdr'zao KŠ 1771, A2b; Vero ſzvojo po delaj vö ſzká'se KMK 1780, 4; Boug pa naj dá ſzvojo pomoucs BKM 1789, 8b; Ki po'saluje ſzvojo hüdoubo KM 1790, 16; ino k-nyej ſzvojo lübezen nadigno SIZ 1807, 4; ſzvoje napunenyé prikázau TF 1715, 20; oberni knám ſzvoie licze ABC 1725, A7a; ſzkvárjenye ſzo na ſzvoje pokoleinye zaſzádili SM 1747, 51; gda oſztávi ſzve teilo SM 1747, 71; ſzkrbi za ſzvoje lüſztvo KŠ 1754, 105; i csiſzti gümno ſzvoje KŠ 1771, 10; Szuncze ſzvoje zahájanye BKM 1789, 5; poszlavec vöpové szvojo mislênye AI 1875, kaz. br. 2; Po večeráj povrže svojo skrivno mesto AI 1878, 7; vjednom Szvojem liſzti TF 1715, 3; kiſze ne poverne knyemu vu ſzvem sitki SM 1747, 83; nyé vu ſzvojem králeſztvi zdr'záva KŠ 1754, 105; ki bi vu ſzvojem jeziki ſteti nemogao KŠ 1771, A5b; vu ſzvojem 'zitki, nej mogao na ſzvetloſzt piſztiti BKM 1789, 3; V-ſzvojem prmislávanyi SŠ 1796, 5; lübézen vu ſzrczi ſzvojem gori je nadigno SIZ 1807, 4; po dobrom dühi szvojem KAJ 1848, X; Govori vu szvojem szrczi TA 1848, 8; ország sze po szvojem zabránom prednyási ravno AI 1875, kaz. br. 3; uu ſzvojoi reicſi TF 1715, 28; kai je vu ſzvojoi reicſi oblübo SM 1747, 33; 'zivoucſi po moki ſzvojoj KŠ 1754, 112; Düh po etoj ſzvojoj rejcsi vcsi KŠ 1771, A8b; naj bi náſz po ſzvojoj ſzmrti odküpila KMK 1780, 5; Vu lejpoj ſzvojoj diki BKM 1789, 12; Po ſzvojoj pokornoſzti Váſz oſzloboditi BRM 1823, 8; V svojoj lüknji se jáko bráni AI 1878, 10; Boug je ſzvoim perſztom napiſzao TF 1715, 12; ſzvoim kervnim preleányem SM 1747, 16; ſzvojim ſzvétim 'zitkom KŠ 1754, 115; ſzvojim laſztivnim jezikom KŠ 1771, A4b; ſzvojim mrſzkim 'ſivlejnyem KM 1796, 10; z-szvojim szprevedüvanyem KOJ 1845, 7; z-szvojim vnougim poropom KOJ 1848, 5; s svojim betegom AI 1878, 8; ſzvojov kervjov TF 1715, 22; ſzvojom kervjom SM 1747, 12; abarui deſzniczom ſzvom SM 1747, 66; zrokouv bráni ſzvojov SM 1747, 75; je on ſz ſzvojov dikov 'ziveo KŠ 1754, 106; ovi ſzvojom jálnoſztjom KŠ 1771, A3a; pred ſzvojov ſzmrtjov doli ſzpiſzao BKM 1789, 3; Zdr'zi váſz ſzvov rokouv BKM 1789, 11; Szvom pomocsjom pomágao BKM 1789, 10; edne z-szvojov velikoucsov sztrasne KOJ 1833, IIII; Ar sze te neveren hváli z hotlivosztjov szvojov TA 1848, 8; ſzrbio i Csarnagoro szvojov vojszkov dopunijo AI 1875, kaz. br. 3; On me jan svojov miloščov pomozi BJ 1886, 3; i naj ſzte ſzami ſzvoji KŠ 1771, 501; pojáſz okouli ledevjouv ſzvoji TF 1715, 9; prvi plod ſzvoji csrejd KM 1796, 8; Od svoji protivnikov AI 1878, 10; i dá ga vucſenikom ſzvoim SM 1747, 39; kaj Angyelom ſzvojim zapovej KŠ 1771, 11; ſzvojim vornim SŠ 1796, 6; kai Boug ſzve verne oſztávi SM 1747, 73; je ſzám Kriſztus ſzvoje Vucsenike vcſio KŠ 1754, 7a; vadlüvajoucſi grejhe ſzvoje KŠ 1771, 9; ſzrecsno tá troso dnéve ſzvoje SIZ 1807, 4; vcsiti szvoje vucsenike KOJ 1833, III; ali ſztiſzne ſzvoje lampe KŠ 1754, 58; ſzo sli nazáj vu ſzvoj domovine KŠ 1771, 8; ſzo 'ze ſzvoje goſzli poveſzili BKM 1789, 2b; ſzégne vu ſzvoja nádra TF 1715, 42; iemlé vu szvoia viszta ABC 1725, A4a; vu ſzvoja nádra noter ſzégne KŠ 1754, 42; Ali zgrdijo ſzvoja licza KŠ 1771, 19; Deca svoja šolska dugoványa vküppoberéjo BJ 1886, 4; János Evangeliſta vu ſzvoih knigai TF 1715, 34; vu ſzvoji Prorokov piſzmaj KŠ 1771, A7a; i potrdjáva vu szvoji lasztivni praviczaj KOJ 1833, VIII; K mantri je on na vszê szvoji sztezaj TA 1848, 8; Velikási na szvojih sztroski szo dú'zni nazôcsi bidti AI 1875, kaz. br. 3; Boug je mené ſzvoimi dármi preſzveito TF 1715, 23; ſzvoimi jeziki ſze oni prilizávaio ABC 1725, A7b; kai ſze zmoſnoga prikáse ſzvoimi ſzvéczi SM 1747, 16; me je ſzvojmi dármi preſzvejto KŠ 1754, 122; naj ga ne zaklácsijo znogami ſzvojimi KŠ 1771, 21; ſzám pred ſzvojimi ocsami KŠ 1771, 431; ſtere i z-ſzvojimi rokami ſzpiſzao BKM 1789, 3; nego z-szvojimi Orszácsimi rendelüvanyi 'selejo KOJ 1833, VIII; s svojimi krátkimi nogámi AI 1878, 8; iméni szvojemi na csészt KAJ 1848, X
2. izraža sorodstveno razmerje: püſcsa mleiko, vu vüſzta ſzvojega Deteta TF 1715, 7; Ki z-szvojga szina odicsenyem KAJ 1848, 2; lübeznoſzt kſzvoiemi Oczi SM 1747, 41; pokoren bodoucſi Otſi ſzvojemi KŠ 1754, 106; i nazáj ga je dáo ocſi ſzvojemi KŠ 1771, 200; Ino ſzvojmi Ocsi je priká'se SŠ 1796, 8; 'Sena je pa dú'sna páli Mou'si ſzvojemi SIZ 1807, 10; Goſzpodár ovo Szvojoi Druſiniczi more predloſiti TF 1715, 31; Kako ocsa ſzvojoj deczi, kou SM 1747, 73; Ár ſzam priſao odlocsávat ſznehou prouti ſzvekrvi ſzvojoj KŠ 1771, 34; Mati deczi ſzvojoj SIZ 1807, 10; Svojoj materi je pa nejvupao ovaditi BJ 1886, 9; kaibi vſzáki ſzvojega Hiſesnoga Tüvariſſa lübo TF 1715, 15; je nyemi ſzvojega ednoga ſziná na Zvejſzto SM 1747, 9; ſzkrblivoſzt za ſzvoj odvejtek KŠ 1754, 4a; ali opſzüje Otſo ſzvojga KŠ 1754, 32; Sziná ſzvojega narodjenoga KŠ 1754, 115; lübi i brata ſzvojega KŠ 1771, 733; ſziná ſzvojega Hénoka imenüvao KM 1796, 10; ſzvojo Drüſiniczo navcsiti TF 1715, 11; szo dejte szvoje pripelali KOJ 1845, 7; z-ſzvojim odvejtkom vrét KM 1796, 7; Z-ſzvojim ſzvétim Szinom SŠ 1796, 61; naj ne goſzpodüje nad mo'som ſzvojim SIZ 1807, 10; ſzvojov z-senouv KM 1796, 7; za vcſenyé otrouk ſzvoih TF 1715, 4; za vcsenyé szvojih otrokov KOJ 1845, 6; naj vsze dobroga csáka od szvoji sztarisov AIN 1876, 9; nego rái ſzvoim ſzinoum TF 1715, 4; svojim roditelom pripovedávala BJ 1886, 4; ſzvoje dráge ſzinke gori zhránio TF 1715, 4
3. izraža ustreznost, določenost: vu 60. leti ſzvoje ſztaroſzti KŠ 1771, 2 (B1b); ſzád prineſzé vu ſzvoiem vreimeni SM 1747, 92; Tá küga sze je szvoje dni podomácsila KOJ 1845, 117; da szo nej v-szvojih mládih lejtih v-solo hodili KOJ 1845, 7; naj ji dá jejſztvino vu ſzvojem vrejmeni KŠ 1771, 83
4. v zvezi za svojega imena izraža omejitev trditve: za szvoga Iména volo ABC 1725, A8b;
svòj -a -e sam. svoj, lastni: ne glédajmo vſzákſi ſzvoja KŠ 1771, 340; ki je na ſzvoja nikaj nej pazo KM 1790, 62
trijé tudi trjé tudi trié trí trí glav. štev. trije: touje tou Trie Articulusje TF 1715, 11; i eti trijé ſzo edno KŠ 1754, 89; Ár ovi trigyé ſzo 'ze vnebéſzaj KŠ 1754, 140; I trijé ſzo, ki ſzvedocsijo KŠ 1771, 734; gde dvá, ali trigyé vküp prido BKM 1789, 19; kak i nyihovi trijé Kapitánje KOJ 1848, 9; szo trjé mô'zi bili AIP 1876, br. 3, 2; Štirje tjedni ino ešče dvé ali terjé dnévje eden mêsec včinijo BJ 1886, 36; Záto ſto ſze eti trej vidi tebi bli'znyi biti KŠ 1771, 205; I tak tri tále má KŠ 1771, 263; I prigoudilo ſze je po tréj dnévi KŠ 1771, 172; Tri 3 KM 1790, 96; vkoterom ſze nám tri razlocſne Perſone predkládajo TF 1715, 38; Szamo eden, ali tri ſzo perſone SM 1747, 38; Vſze tri te prve táble KŠ 1754, 8; Ka ſzo tri Bo'sánſzke Perſone KMK 1780, 5; naj vu vüſztaj dvá ali tri ſzvedouk sztoji vſza rejcs KŠ 1754, 195; naj vu dvá, ali trej ſzvedokouv vüſztaj ſztoji vſza rejcs KŠ 1771, 59; Na tri Králov dén KŠ 1771, 814; Od Molitve Goſzpodnove trej prvi prosény KMK 1780, 27; szta po potüvanyi trê vör prisla KAJ 1870, 116; té tri dr'zél bogáti pregnyari szo mohamedánszko vöro gorivzéli KAJ 1870, kaz. br. 3; Potom je rêcs: tri-kotrig AIN 1876, 7; János Apoſtol tri zagviſne Oſzobe imenüje TF 1715, 38; Oſzebuinom Zákonom, gledoucs na Tri keipe SM 1747, 34; Kakda ſze razlocsávajo vſzi lidjé Na tri ſztáve KŠ 1754, 217; Má tri tále KŠ 1771, 716; vzéla 'zena ino ga je zamejſzila vu tri mericze mele KŠ 1771, 45; dvá tri pecse papira szi je vküpzasio KOJ 1845, 5; ino med nyimi tri dni tákse meszárenye narédi KOJ 1848, 9; Na szpanyolszkoj zemli 'ze tri lêta krv tecsé AI 1875, kaz. br. 3; se tela nature na tri tále razdelijo AI 1878, 4; Evang. na III. po tri Králi Nedelo KŠ 1771, 24; jaſz morem po trej dnévi gori poczimprati KŠ 1771, 91; i po trej ſzobottaj je gúcsao nyim zpiſzma KŠ 1771, 394; pitjé v-trih dni bode pomágalo KOJ 1845, 109
vèren -rna -o prid.
1. zvest: Boug je zmoſen ino veren SM 1747, 73; Verni je Bog SM 1747, 19; Vſze ono, kotero veren i preporodjen krſztsenik cſini KŠ 1754, 79; dobro je, ſzluga dober i veren KŠ 1771, 84; moj veren Priáteo BKM 1789, 8b; Ti veren angel düse moje KAJ 1848, 4; tvoj veren prijátel János KAJ 1870, 81; ete mila Doike nyé verna ſzlüsba TF 1715, 7; Verna je ta rejcs KŠ 1771, 639; Národa cslecsega, Verna Tanácsnika BKM 1789, 17; Na ſteroga je ráta 3. po vernom zti drugi Apoſtolov KŠ 1771, 757; Verni bratje KAJ 1870, 133; dú'sni szmo kakti verne kotrige sze szkrbeti KOJ 1833, VII; vſzeh Angelov, i verni vſzej verni kotrig Kriſztusevi blá'zenſztvo KŠ 1754, 132; Tákſa moucs vſzeim vernim Duſſevnim Paſztérom dána TF 1715, 34
2. veren, verujoč: Kak dreſzélno Verna Dussa tebi ſzpeiva SM 1747, 91; kricsio, kaiſzo oni verni kerſchanje TF 1715, 4; Izrael, vcſini N. T. Bo'ze verno lüſztvo BKM 1789, 7; Verno lüdſztvo ſzprávlaj ſze BRM 1823, 6; Na ſtero pomozi vſzákoga vernoga kerschenika TF 1715, 48; Morejo li verni ino bogábojécſi Kerſzcseniczi terpeti SM 1747, 28; ki ſzo bili zobrizávanya verni KŠ 1771, 375; Mi krsztseniczi verni BKM 1789, 13; I vszê düs verni varivács KAJ 1848, 6; to mleiko návuka nebeſzkoga kriſtuſevim vernim predkláda TF 1715, 7; Boug zapoved vſzeim vernim kerſchenikom vönka zgláſzo TF 1715, 12; onda vernim lüdem veſzelo sché biti SM 1747, 83; csi ſze za verne Krſztsane dr'zimo KŠ 1754, 21
nájvèrnejši -a -e najzvestejši: moje düse naj vernejsemi paſztéri KŠ 1754, 229
vèrni -a -o sam. verni: obderſzi ovoga tvojega vernoga SM 1747, 63; ár ſzo vſzi verni li edno tejlo vKriſztuſi KŠ 1754, 129; Hodte moi verni vu orſzágh Nebeſzki SM 1747, 83; Vezélte sze vszi verni BRM 1823, 5; daga vu vſzeh Angelov i verni Tuvárostvo noter pelaio SM 1747, 62; je vecs ti nepravicsní, liki ti verni Bo'zi bilou KŠ 1754, 11a; Od ti verni ſze je i Theologus zváo KŠ 1771, 260; Vecsna ſzvetloſzt tvoji vernih BKM 1789, 4; I obdr'zitel vſzej verni BKM 1789, 3; Blá'zeni gláſz! Verni radoſzt BRM 1823, 7; ár je mali ti verni med szinmi cslovecsimi TA 1848, 9; koga ſzi vſzem tvoim vernim ſzpravil SM 1747, 64; A tim vernim pa dén veſzélja BKM 1789, 9; Jezus Scsé vernim i poniznim Zvelicsanye dati BRM 1823, 6; obarui náſz tve verne SM 1747, 87; I zracsúnaj me med te verne KŠ 1754, 272; da rejſis i verne obdr'zis BKM 1789, 2; Vzemi me med verne Tvoje BRM 1823, 9; Od grejha tejla vu verni KŠ 1771, 461; Tak ſze Boug ſzmilüje nad vernimi BKM 1789, 355; Ki tebé nedicsijo z-vernimi KAJ 1848; ka te Pavel vcsi, te verni BRM 1823, 3; kai Boug ſzve verne oſztávi SM 1747, 73
vidéjnje tudi vidénje -a s
1. vid: Csi videjnye Hejnya vmeni BKM 1789, 287; Gda mi hênya vidênye BRM 1823, 31; Gda mi hênya ôcs moji vidênye KAJ 1848, 221
2. pogled, razgled: Zgor je lêpo videjnye na okolležéče polé BJ 1886, 34
3. videz: Ne ſzoudite pouleg videjnya KŠ 1771, 289
4. videnje, notranje doživetje: Pelaj vsze k-vidênji Tvoje dike KAJ 1848, 117; na nyihovo videjnye v-Nébo je zasztoupo KM 1783, 52; Gda je vu nébo od nyi ſou, Vſzákim na videjnye BKM 1789, 122; ſtero je i’ na videjnye Ocsé ino Materé odpelao SIZ 1807, 41; Pelaj po nyem vsze sztvorjênye, Bôg, na tvoji csüd vidênye KAJ 1848, 6
5. videnje, prikazen: ino ſze zapecsáti vidénye ino Profétzia SM 1747, 10; Sz. János geto je ſzvojega ſzkrivnoga videjnya knige piſzao KM 1796, 132; nej ſzam bio neveren nebeſzkomi videjnyi KŠ 1771, 422; Kak je pa to videjnye vido, preczi ſzmo iſzkali vo idti vu Maczedonio KŠ 1771, 392; prisle ſzo govorécse, ka ſzo videjnye angyelov vidile KŠ 1771, 256; I tak ſzam vido konye vu videjnyi KŠ 1771, 783; dönok ſou bom na videjnya i na oznanenyá Goſzpodnova KŠ 1771, 550
začǜdivati se -am se dov. čuditi se: Szily János szo sze zacsüdivali nad menkanyom knig KOJ (1914), 153
začǜdivani -a -o začuden: Vesz zacsüdivan pasztér hitro be'si v vész KOJ 1914, 109
zgübìti tudi zgibìti -ím dov.
1. izgubiti, postati revnejši za kako stvar: naj vſze, nikaj ne zgibim 'znyega KŠ 1771, 285; nezgibi nájem ſzvoj KŠ 1771, 34; Glédajte ſze, naj ne zgibimo, ſtera ſzmo delali KŠ 1771, 737; da Törci zgibijo 30 jezér KOJ 1848, 106; da bi vſza ſzvoja na etom ſzvejti zgübo KMK 1780, 71; kaj, ſtere ſzi meni dáo, nej ſzam 'znyih zgübo ni ednoga KŠ 1771, 325; Szmrt .. Ár je ſzvoj 'zálecz zgibila BKM 1789, 94
2. postati revnejši za kako duhovno dobrino: I cſi bi ſze mi pripetilo Jezuſſa zgibiti KM 1783, 83; Ni nyega nigdár ne zgibim BKM 1789, 93; I Nebéſz nezgübim BRM 1823, 9; Vu szmrti pa trôst szvoj Zgübi KAJ 1848, 4; tak po grejhi nyou (vero) zgibimo KŠ 1754, 79; Csi ga pa povr'zete, Zgübite to zmo'znoſzt BRM 1823, 8; szillabe etaksi nomeni vszi zgibijo KOJ 1833, 23; naj ete dobroute ne zgibimo KŠ 1754, 138; da bi tákſe dobroute, ino blásenſztva nezgübo SM 1747, 22; teda je ono zgübo SM 1747, 5; Ejva i Ádam ſzta czilou vſze tou zgübila KŠ 1754, 96; ſzo tvoi leipi keip zgübili SM 1747, 51
zgübìti se -ím se izgubiti se: i vüpanye ti nevolni sze nezgübi na veke TA 1848, 8
zgǘbivši -a -e ko je izgubil: Zápola János zgübivsi dvá zagovornika KOJ 1848, 80
zgǜbleni -a -o izgubljen: Od zgübléne ovczé KŠ 1771, 221; Gda bi on ſzvojega ocsé zgüblene ſzomaricze iſzkao KM 1796, 53; Stere ſzi meni dáo i niſcse je 'znyih nej zgübleni KŠ 1771, 323; i zgüblen je bio, i nájden je KŠ 1771, 223; Ali naj ne bode nad menom zgüblena moka tvojega Sziná KM 1783, 193; szi zapelana i zgüblena ovcsicza KOJ 1845, 49; angyelje ſzo nám nazáj ſzpravili naſe zgübleno zvelicsanye KŠ 1771, 602; Nazáj nám je zgübleno, Szpravo vecſno bláj'zenſztvo BKM 1789, 101; Záto, i kiſzo záſzpali vu Kriſztuſi, zgübleni ſzo KŠ 1771, 522; tak ſzo vſza tákſa dela zgüblena KŠ 1771, 438

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ali je beseda »zlasti« tvorjenka ali netvorjenka?

Zanima me, ali je beseda zlasti (kot prislov) tvorjenka. Če je, ali je izpeljanka iz predložne zveze ali je morebiti sklop. Besednovrstno je zlasti členek – ali to pomeni, da je v vsakem primeru rabe netvorjenka?

Ali je glas dz sičnik?

Trije šumniki (č, š in ž), trije sičniki (c, s in z). V slovenščini pa obstaja tudi šumnik . Ali bi lahko rekli, da je dz sičnik, ki je povezan s šumnikom ?

Črka za grleni r

Ali obstaja znak (črka) za grleni r in kako ga zapišemo? Morda ima tako črko kakšen drug narod? (V premem govoru – da poudariš, da je ta oseba rkala – uporabljala grleni r.)

Dve vprašanji glede tonemskega naglasa

  • Kako se spreminjajo nekončni naglasi večnaglasnic?
  • Ali gredo po tipu ọ́kna tudi drugi samostalniki, kjer edninski ó gre v ọ́?

Fonetični zapis besede »cerkev«

Kako se fonetično zapiše beseda cerkev? Glede na to, da je prvi e dolg in precej ozek, me zanima, ali izgovorno morda prehaja v i?

Glasovne premene: »vreči, vržem, vrgel sem«

Pozdravljeni, mi lahko pojasnite, zakaj je pri glagolu vreči toliko sprememb (črke č, ž, g: vreči, vržem, vrgel sem).

Ime novega britanskega kralja – »Charles III.« ali »Karel III.«

Kako pisati ime novega britanskega kralja. Zakaj Karel in ne Charles, kot smo ga poznali do zdaj?

Ker je novi kralj Karel, se dilema nadaljuje: kako bomo imenovali njegovo ženo, Camillo, ko bo ta okronana? Bomo tudi njeno ime slovenili? In kako?

IPA (fonetična transkripcija) in ločila

Imam vprašanje glede IPA transkripcije. Pri prepisovanju besedila v alofonski zapis me zanima me kako po IPA pišemo posamezna ločila?

Izgovarjava besede »govorcev«

Zanima me kako se izgovori beseda govorcev. Ali je e v besedi polglasnik?

Izgovorjava besede »dodeli« v pesmi »Noč božična, sveta noč«

Pri pevskem zboru za božični koncert pripravljamo Sattnerjevo skladbo Noč božična, sveta noč z naslednjim besedilom:

Božje dete to dodeli, da se v srcih sveti mir naseli.

Imamo dilemo pri izgovorjavi besed dodeli in naseli. Za besedo naseli je pravopis jasen – naglas je na e-ju, e je ozek. Kako pa je z besedo dodeli? V pravopisu naglasno znamenje za besedo dodelil kaže na ozek e. Če pa upoštevamo pravila, ki veljajo za besedo deliti, potem bi moral biti e v dodeli, širok. Lahko, prosim, svetujete, kako naj izgovarjamo besedo dodeli? Hvala!

Kako naglasimo priimek »Kosovel«

Kako naglasimo priimek Kosovel?

Kdaj in zakaj se je uveljavil zapis z »nj« in »lj«?

Zanima me, kdaj in zakaj se je uveljavil zapis z nj in lj. Na primer štrukelj, boljši, Kranj, Gorenjska itd., ko pa se teh j- jev ne izgovori.

Mehiška staroselska ljudstva – kako jih podomačimo

Prosila bi za nasvet, kako sloveniti oz. zapisati ter sklanjati pripadnike mehiških staroselskih ljudtev. Razen Apač, Apačinja nisem zasledila slovenskih oblik.

Navajam zapise v španščini:

ópata, mn. los ópatas pima, mn. los pimas tarahumara, mn. los tarahumaras yuma, mn. los yumas soba, mn. los soba (tokrat brez s)

seri, mn. los seris tepoke (ali tepoque), mn. los tepokes (ali tepoques) jocome [izg. hokome], mn. los jocomes jano [izg. hano], mn. los janos manso, mn. los mansos

Naglasna premena pri sklanjanju: »vzhòd – vzhóda« ali »vzhòd – vzhôda«?

Zanima me, zakaj prihaja do premene iz strešice in krativca v ostrivec pri sklanjanju nekaterih samostalnikov (vzhòd-vzhóda, sprejèm-spréjema). Zdi se mi, da se pri vsakodnevni rabi marsikaterega od njih to opušča (Kako je šlo na nastôpu?), uporaba pa zveni bolj ko ne stilizirana (Kako je šlo na nastópu?) Ali se morda obetajo kakšne spremembe v normiranju (zdi se mi, da sem pri nekaterih besedah že zapazil obe možnosti kot pravilni) ali se skuša ohraniti ozke vokale v sklonih?

Naglas pri besedi »gorniški«

Že dostikrat sem na radiu slišal, da vabijo na festival gorniškega filma, s tem da so pridevnik gorniški naglasili na i-ju in ne na u-ju, kot bi pričakoval, saj je taka raba tudi slovenskemu ušesu veliko bolj prijazna. Zanima me, katera raba je pravilna in zakaj, saj je pridevnik izpeljan iz samostalnika gornik ki se naglasi na o-ju. in vsi meni poznani ljudje ne bi nikoli te besede naglasili na i-ju.

Naglaševanje besede »puščica«

V naši skupini obdelujemo delo Khalila Gibrana Prerok. Ustavila sem se pri delu besedila in sicer:

» ...Vi ste lok, iz katerega so kot žive puščice izstreljeni vaši otroci. Lokostrelec pa vidi cilj na poti neskončnosti in On s svojo močjo napenja lok, da bi Njegove puščice mogle leteti hitro in daleč. Naj napetost, ki jo ustvarja v vas lokostrelčeva roka, rodi veselje, kajti kakor ljubi puščico v letu, tako ljubi tudi lok, ki miruje.«

Lepo vas prosim za odgovor, kako se pravilno naglasi beseda puščica. Ali na u ali na i.

Naglaševanje imena »Prekmurje«

Na RTV Slovenija sem protestiral, ker novinarji naglašajo besedo Prekmurje na u in ne na e. Hladnokrvno so mi odgovorili, da tako zahteva norma vašega jezikovnega spleta Fran.

Ali ste kdaj gledali, na primer pogovor med Prekmurcem, gospodom Kučanom, in novinarko, na generalki proslave ob stoletnici priključitve Prekmurja k Sloveniji. Novinarka je naglaševala na u, g. Kučan pa vztrajno na e. Kdo je imel prav?.

Prosim, da mi takoj odgovorite, kdo je zakuhal to skropocalo? Prilagam še pesmico, ki jo je objavilo Delo.

Prekmurje po PrešernuAl ´prav Prékmurje ali Prekmúrje se naglaša, človek ob stoletnici se danes vpraša. Na u vesoljna Slovenija vztrajno naglašuje, domačinom pa to zveni resnično tuje, saj vsak Prékmurec dobro ve, da pravi je naglas na e. Morda bo treba let še sto, da to Slovencu jasno bo. Da pa prej prišel zadevi bo do dna, naj s prékmursko gibanico se posladka. Mag. Andrej Janc, Beltinci

Neprevedljive slovenske besede

Zanima me, če obstajajo neprevedljive slovenske besede. Bi bile lahko takšne besede vedriti, rogovila ali rabutati ali obstajajo besede z istim pomenom v drugih jezikih? Je katera slovenska beseda neprevedljiva?

Polglasnik in knjižni jezik

Pojasnilo k temu sporočilu: iščem odgovor na vprašanje: kaj je pravilna slovenščina (polglasniki, akcent in tudi uporaba metafor/hiperbola).

Na strani ISJFR sem malo brskal ali bi kje našel odgovor na vprašanje o pravilni izgovorjavi določenih slovenskih besed.

Polglasniki in akcent Slovenski dialekti so mi zelo všeč, ampak vprašanje je: kaj pa sploh je pravilna izgovorjava, ki mislim, da bi jo morali uporabljati tudi na javni TV. Prihajam iz MB in iz mojih osnovnošolskih časov imam v spominu eno samo besedo na katero so nas opozarjali, nas popravljali in to je beseda: pes. Tako kot se piše, se na Štajerskem še zmeraj pogosto tudi izgovarja, včasih že kar namerno! Ne torej ps (žal, znaka za polglasnik nimam). Pred kratkim sem v mestnem parku naletel na skupino otrok, katerim je vzgojiteljica ravno nekaj razlagala in izgovorila besedo dež. In se takoj popravila: . Nisem se mogel zadržati in sem se oglasil: »Otroci (tudi ta beseda lahko da se v določenem sklonu pogosto napačno izgovarja: otroki), dež je pravilno!*« Vzgojiteljica me je podučila, da gre za polglasnik.

Predvsem pri »vremenskih izrazih« vremenarji v glavnem uporabljajo polglasnike, tako, da se mi zdi, kot, da govorijo angleško: , mgla, tema, In tu je še poudarek na zaključek: dober primer je tudi beseda, ki smo jo pogosto slišali v času dopustov: ČAKANJE (na mejnih prehodih). Mogoče se v vsem motim in imam le alergijo na prestolnico, zato se mi zdi, da na javni TV govorijo »ljubljanščino« in ne slovenščino, mogoče se je slovenščina v letih, potem ko sem končal s svojim šolanjem (slovenščino so nas učili itak le v OŠ!) zelo spremenila ali so nas tudi napačno učili? Nimam pojma.

Pretiravanje (hiperbula), metafore: tu so torej še pretiravanja, ki jih najpogosteje uporabljajo športni novinarji. Pa ne vem kako bi ta njihov govor sploh bilo pravilno imenovati, ker se mi zdi velikokrat prav absurdno (celo v smislu: zelena zelenica, npr.). Trenutno se niti ne spomnim posameznih primerov, ker sem se tega pisanja lotil čisto spontano. Pa tudi program hitro zamenjam, ko se začne tisto drenje in čudno govorjenje. Naš profesor slovenščine na 2. gimnaziji v MB je rekel: »Stavek mora biti kratek, jasen in razumljiv« (se mi zdi, kolikor se še spomnim). Sicer s temi mojimi sigurno ne bi bil zadovoljen.

Glede dialektov še naslednje: sem kar dober v nemščini, kjer obstaja seveda tudi veliko dialektov, od bavarskega do severnonemškega ali v Avstriji, od štajerskega pa do dunajskega ... Ampak na javni TV pa uporabljajo: hoch Deutsch.

Pomen besed »istost« in »enakost«

Vedno so nas učili, da pojma istost in enakost ne smemo zamenjevati. Sedaj v SSKJ pod pojmom istost piše tudi enakost? Po moje to še vedno ni isto niti enako.

Povraten ali povrnitven?

Kakšno je vaše strokovno mnenje glede besed povraten in pa povrnitven? Katero je ustreznejše?

Prva beseda vsebuje prizvok hrvaščine (po nedoločniku povratiti), druga beseda pa vsebuje prizvok naše slovenščine (po nedoločniku povrniti). Zakaj se torej beseda povrnitven ne uporablja tako pogostno?

Sprememba naglasa – »gôra« – »visokogórje«

Zakaj se pri o-ju spremeni naglas pri samostalniku visokogórje (gôravisokogórje)?

Sprememba pri naglaševanju besede »antifona«

Tujka antifona ima po slovarjih naglas na o (na tem mestu je naglas tudi v latinski besedi); dejanska raba v cerkvenem okolju pa pozna pretežno naglas na i (tako je beseda naglašena v izvirni grški obliki). Kateri naglas je torej ustreznejši in bolj pravi? Ne vem, ali naj vztrajam pri naučenem naglasu in čakam na spremembo v slovarjih ali naj se priučim predpisanega naglasa.

Tvorba novih besed v slovenščini

Imam vprašanje glede besedotvorja. Zakaj v slovenskem jeziku nimamo ene besede za mešana jajca, kot na primer Hrvati?

Uporaba latinskih okrajšav

Ali se sme po SSKJ uporabljati latinske okrajšave: etc., e.g., i.e.?

Vključitev besede »stvarstven« v SSKJ

Opažam, da v slovarju slovenskega knjižnega jezika še ni besede – stvarstven.

Argumenti, da je nujno uvrstiti besedo stvarstven v slovar, so naslednji:

  • Besedi narava in stvarstvo sta v bistvu sinonima, vendar je v slovarju beseda naraven, ni pa še besede stvarstven.
  • Beseda stvarstvo se uporablja tudi za opredelitev celotnega vesolja, vključno z zemljo in živimi bitji in rastlinami na zemlji.
  • Beseda naraven pomeni, da to in to zadeva naravo. Beseda stvarstven pa pomeni, da to in to zadeva stvarstvo.

Izpeljanke iz besede stvarstven, ki so tudi uporabljajo:

  • stvarstvena zakonitost in vrednota
  • stvarstven pojav
  • stvarstveno dogajanje
  • stvarstven razvoj. Znanstveniki uporabljajo naravne - stvarstvene zakonitosti, sicer ne bi mogli izumiti ničesar.
  • Poleg tega opažam, da pri besedi stvarstvo manjka opredelitev, da pomeni oziroma predstavlja celotno vesolje, vključno z zemljo in živimi bitji in rastjem na zemlji. Ne nazadnje to potrjuje tudi Papeževa enciklika o stvarstvu, ki je objavljena na spletu.

Zapis besede »tretjina«

iImam pravopisno/etimološko vprašanje za matematični/splošni termin tretjina. Zanima me, zakaj se v besedo tretjina vriva črka j. Omenjena črka se v termin vriva kakor iz vrstilnega števnika tretji/tretja/tretje, vendar pa gre za samostojen (vsaj za moje pojme) samostalnik, ki označuje enoto, sicer del celote. Delež celote je zame tretina, kot je na primer polovica:

Torto damo na pol – dobimo polovici. Torto damo na tri dele – dobimo tri tretine.

Prihaja morda izvor besede iz poimenovanja zadnjega dela, ki prinaša celoto – tretjega dela? Zadnji del je tretji del – zadnja tretjina.

Zapis besed »glodalec« in »hranivo«

Pišem Vam z vprašanjem, povezanim s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika.

Pred kratkim sem se prvič spoznal z besedo "hranivo", ki je naravni govorci jezika ne uporabljamo, zakaj beseda je umetnega izvora in nekako ne odgovarja načelom glasoslovja slovenskega jezika. Zato Vas na tem mestu vljudno prosim, da mi razložite, na podlagi katerih virov ste se odločili, da to besedo uvrstite v besednjak slovenskega jezika. Verjamem, da se kot raziskovalka slovenskega jezika zavedate, da se jezika ne ustvarja, temveč se sledi njegovi notranji naravi in spremembam, ki se v jeziku dogodijo naravno. Ker beseda "hranivo" v naravnem besednjaku nima svojega mesta, ni odgovorno in spoštljivo do govorcev jezika, da to umetno besedo uvrstite v slovar slovenskega knjižnega knjižnega jezika.

Skladno z tem me prav tako zanima, zakaj se beseda "glodavci" črkuje glodavci, ko pa po besedotvornem preverjanju lahko ugotovimo, da bi reč, ki gloda poimenovali glodalo in ne glodavo. Tako živali, ki glodajo, niso glodavci, temveč glodalci.

Združevanje samostojnih kratic: »Študentski svet Univerze v Ljubljani« in »študentski svet fakultete«

Študentski svet Fakultete za farmacijo želi ohranjati slovenski jezik na čim višji ravni, zato nas zanima sledeče.

Na naši članici (UL FFA) smo pri prebiranju različnih aktov, pravilnikov in poslovnikov ter zapisnikov naleteli na neskladje pri zapisu okrajšave za študentski svet. Pojavljata se dve enačici za Študentski svet Univerze v Ljubljani: ŠS UL in ŠSUL. Podobno velja tudi za študentske svete članic: ŠSFFA ali ŠS FFA, ŠS UL MF ali ŠSULMF, ŠSFKKT ali ŠS FKKT itd.

Tukaj se poleg omenjenega zapisa skupaj oz. narazen pojavi še kombinacija z okrajšavo UL oz. Univerza v Ljubljani.

Zanima nas torej dvoje: ali je pravilneje pisati ŠS UL ali ŠSUL; ali je pravilneje ŠSFFA, ŠS FFA, ŠS UL FFA ali kaj drugega.

Število zadetkov: 62