graben -bna m jarek: ga ven graben tož. ed. pokoppaio (III, 503) ǀ on mozhne Turne je puſtil okuli duora ſidat, inu glaboke grabne tož. mn. koppati (IV, 252) ← nem. Graben ‛jarek’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.