asertíven -vna -o prid. (ȋ)
1. trden, odločen: Nekatere ženske skušajo na asertiven, trden, podjeten način izraziti svoj jaz
2. psih. ki odločno zastopa sebe, svoje interese, ob tem pa spoštuje tudi druge: asertivno vedenje; Asertiven človek se zna vživeti tudi v druge E ← agl. assertive iz assert 'izjaviti, zahtevati' iz lat. asserere v pomenu 'zahtevati, vztrajati'
debatêrkaSSKJ -e ž, člov. (ȇ)
ženska, ki se načrtno ukvarja z veščino debatiranja; debatorka: Jaz sem sama bila v srednješolskih letih debaterka in vem, da ni enostavno E ↑debatêr
individuálec -lca m, člov. (ȃ)
1. kdor je mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote; posameznikSSKJ: Če nič drugega, je v kriminalkah in hollywoodskih kavbojkah nosilec morale vedno le suvereni posameznik, individualec
2. kdor zelo poudarja pomen in interese sebe kot posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo; individualistSSKJ: izrazit individualec; velik individualec; Jaz sem individualec, rada živim sama in rada imam svoj mir
3. zasebnik, privatnik: Tudi z lastniškimi odnosi še zelo eksperimentiramo, saj se kabelske organizacije pojavljajo kot individualci, zadruge, društva
4. kdor prejema plačilo po individualni pogodbi: Individualcem se napoveduje črtanje fiksne nagrade za delovno uspešnost, krajšanje dopustov in nižanje bonitet E univerbizirano iz individuálen člôvek
izviséti -ím dov. (ẹ́ í) pog.
ne uspeti, ne doseči zaželenega, pričakovanega: Zavedal sem se, da gredo študijski kolegi, prijatelji, celotna moja generacija po poklicni poti naprej, da si ustvarjajo družine, jaz sem pa izvisel E (↑)viséti
ješíva -e ž (ȋ)
judovska verska šola: Hodil sem v ješivo, namenjeno tistim, ki se tako kot jaz iz posvetnega življenja vračajo k veri E ← hebr. ješíva 'sedenje'
ozemljeváti -újem nedov. (á ȗ) ekspr.
1. delati, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljevati (1): Stik z vsakdanjimi opravili, z vsakdanjim življenjem – iz tega nastaja poezija in to je tisto, kar poezijo tudi ozemljuje
2. povzročati, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljevati (2): Najina nasprotja se lepo dopolnjujejo: on bi v svoji vizionarnosti in ustvarjalnosti odfrčal že kdo ve kam, če ga ne bi ozemljevala, jaz pa bi v svoji togosti splesnela, če me ne bi nenehoma metal iz ravnotežja in oživljal s svojimi pobudami E ↑ozemljíti
rádijka -e ž, člov. (á)
radijska delavka: Jaz kot radijka si še posebej prizadevam za to, da je jezik lep E (↑)rádijec
sintesájzer -ja in sintesizer -ja cit. [sintesájzer] m (ȃ)
klavirju podoben glasbeni instrument, ki elektronsko proizvaja zvok; klaviature: Ati je igral harmoniko, jaz sem ga pa spremljala na sintesajzerju E ← agl. (sound) synthesizer 'sintetizator (zvoka)' iz (↑)sintetizírati
straight -- cit. [strêjt] in strêjt -- prid. (ȇ)
spolno nagnjen do oseb drugega spola; heteroseksualniSSKJ, hetero: straight moški; straight populacija; Jaz sem straight, a me eni bodisi imajo za geja ali pa me napadajo in kritizirajo, češ zakaj imam toliko prijateljic, pa z nobeno ne hodim | V sodobnem času najdemo veliko samskih, strejt žensk, ki si ne želijo partnerja, bi pa imele otroka E ← agl. straight, prvotno 'raven'
tiskôvka -e ž (ȏ) pog.
tiskovna konferenca: Ko je hotelski receptor dan po tiskovki v več časopisih odkril mojo fotografijo, se je najprej začuden pozanimal, ali sem to res jaz E univerbizirano iz tiskóvna konferénca
transparêntenSSKJ -tna -o prid. (ē) ki je jasno in javno izražen in izvajan: transparentna poraba; transparentno delo; transparentno poslovanje; biti povsem transparenten; Dobili bomo bolj transparenten zdravstveni sistem, preglednejši način razdelitve denarja in bolj usposobljen management na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti E ← agl., nem. transparent ← frc. transparent ← srlat. transpārens 'prozoren, prosojen' iz transpārere 'svetiti skozi, biti prosojen'transparêntno prisl. (ē)
Dokler bom jaz tu, bomo delali transparentno in po svojih zmožnostih
waldorfski -a -o cit. [váldorfski] in váldorfski -a -o prid. (ȃ)
ki se nanaša na pedagogiko, ki temelji na izobraževalni filozofiji avstrijskega filozofa Rudolfa Steinerja: Pri waldorfskem konceptu je ocenjevanje drugačno in ne vključuje samo znanja, ampak poskuša zajeti celotno otrokovo osebnost | Valdorfska šola, ki v Sloveniji živi že nekaj let, si je postavila za temeljni cilj odgovoriti na bistveno vprašanje vsakega otroka in človeka: kdo sem jaz? E po imenu nemške tobačne tovarne nem. Waldorf-Astoria-Zigarettenfabrik, ker je bila prva waldorfska šola ustanovljena za otroke delavcev te tovarne (1919)