bésemerski -a -o prid. (ẹ̑) metal., v zvezi besemerski konvertor ali besemerska peč s kislim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
brusáč -a m (á) - 1. obrtnik, ki brusi rezila: brusač hodi brusit po hišah; brusač je odprl delavnico
- 2. delavec, ki z brusom obdeluje predmete; brusilec: brusač leč, jekla; razpisujemo mesto steklarja brusača
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
cementácija -e ž (á) metal. - 1. utrjevanje površine jekla z ogljikom pri visoki temperaturi: cementacija batnih svornikov
- 2. pridobivanje kovin iz raztopine njihovih soli z manj žlahtnimi kovinami
♦ petr. izločanje veziva okrog zrn ali drobcev kamnine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
cementíranje -a s (ȋ) glagolnik od cementirati: cementiranje temeljev / peč za cementiranje jekla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
cementírati -am nedov. in dov. (ȋ) - 1. prekrivati ali zalivati s cementno malto: cementirati tla
// publ. delati kaj čvrsto, trdno: cementirati enotnost ljudstva - 2. metal. utrjevati površino jekla z ogljikom pri visoki temperaturi: cementirati jeklene predmete
- 3. cimentirati: cementirati kozarec, sod
cementíran -a -o: cementirano gnojišče; cementirana steklenica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
cianizírati -am nedov. in dov. (ȋ) - 1. agr. razkuževati s cianovodikom: cianizirati sadike
- 2. metal. utrjevati površino jekla s cianom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
damaščánka -e ž (ȃ) nekdaj zakrivljena sablja iz damaščanskega jekla: vihteti damaščanko;
sablja damaščanka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
degazácija -e ž (á) teh. odstranitev plinov iz česa; razplinjenje: degazacija jekla
♦ voj. odstranitev bojnih strupov s kemičnimi sredstvi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
desulfurácija -e ž (á) metal. odstranitev, odvzem žvepla iz raztaljene kovine; razžveplanje: desulfuracija grodlja, jekla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dezoksidácija -e ž (á) metal. odstranitev, odvzem kisika iz raztaljene kovine: dezoksidacija bakra, jekla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ekspanzíja -e ž (ȋ) - 1. osvajalno širjenje oblasti in različnih vplivov na tuje ozemlje, prodiranje: ustaviti ekspanzijo; izhod kapitalističnega gospodarstva v ekonomski ekspanziji; imperialistična ekspanzija; kulturna, teritorialna ekspanzija
- 2. velik porast, večanje česa: evropsko gospodarstvo je v ekspanziji; ekspanzija v proizvodnji jekla / silovita ekspanzija prebivalstva v Indiji
♦ fiz. ekspanzija plina večanje prostornine plina zaradi manjšanja tlaka, raztezanje plina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
elástičnost -i ž (á) - 1. lastnost prožnega telesa ali snovi; prožnost: elastičnost jekla, lesa, volne
♦ fiz. meja elastičnosti največja obremenitev, ki še ne spremeni trajno oblike telesa; modul elastičnosti količina, ki pove, kako sila pri raztezanju spremeni obliko telesa; prožnostni modul
// lastnost raztegljivega predmeta ali snovi: elastičnost tkanine - 2. sposobnost prilagajanja času, razmeram: podjetja bodo lahko premostila težave le z večjo elastičnostjo in odgovornostjo; elastičnost ponudbe, povpraševanja; elastičnost šolskega sistema
- 3. lahkotnost, gibčnost: elastičnost gibov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
gíbati -ljem tudi -am nedov., tudi gibála (ī) - 1. raba peša delati gibe, premikati se: star je, komaj še giblje; z roko že lahko giblje / ustnice gibljejo, a ne govorijo; preh. veter giblje veje
● ekspr. dokler bom gibal, bom jaz gospodar dokler bom živel; pog., ekspr. dokler bo moj mezinec gibal, se to ne bo zgodilo dokler bom imel le malo moči - 2. knjiž. povzročati, pospeševati kako dogajanje: ta oseba giblje dejanje drame; poezija giblje vse, kar je v dobi globoko človeško
gíbati se - 1. premikati se, hoditi: to vozilo se lahko giblje po kopnem in v vodi; gibati se po obodu kroga; gibati se v ravni črti; gibati se z migetalkami
// spreminjati položaj: morje se je burno, nemirno gibalo; veje se gibljejo v vetru - 2. biti, zadrževati se kje: mnogo se giblje na svežem zraku; gibal se je v visokih krogih pariške družbe; najraje se giblje med mladino
// knjiž. biti omejen, postavljen na kako področje: razprava se giblje v družbenopolitični sferi / publ. nezadovoljstvo se giblje v mejah upravičene kritike - 3. biti, nastopati v določenem razponu: cene se gibljejo od pet do deset dinarjev za kilogram; proizvodnja jekla se giblje od tisoč do dva tisoč ton letno; jutranje temperature so se gibale od minus tri do minus osem
// publ. biti samo približno določen, ocenjen: škoda se giblje od dveh do treh milijonov
gibajóč -a -e: gibajoča sila; gibajoče se ustnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
izžarjevánje -a s (ȃ) glagolnik od izžarjeváti: izžarjevanje jekla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
jeklár -ja m (á) delavec v proizvodnji jekla: rudarji in jeklarji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
jeklárna -e ž (ȃ) tovarna jekla: skupna proizvodnja jeklarn / železarna ima novo jeklarno obrat za pridobivanje jekla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
jeklárstvo -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s proizvodnjo jekla ali jeklenih izdelkov: dosežki v jeklarstvu // veda o tem: predavati jeklarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
jeklenína -e ž (í) izdelki iz jekla: trgovati z jeklenino / obdan z jeklenino z jeklom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
jêklo -a s (é) zelo trdna železova zlitina z majhno količino ogljika in drugih kovin: kovati, proizvajati jeklo;
veliki bloki jekla;
rezilo iz jekla;
železo in jeklo;
ima mišice, kot bi bile iz jekla / kaliti jeklo; nož iz nerjavečega jekla; pren., ekspr. poleg mehkobe ima v sebi tudi dosti jekla
♦ metal. elektro jeklo elektrojeklo; kromovo jeklo ki vsebuje od 4 do 30 odstotkov kroma; legirano jeklo; teh. hitrorezno jeklo; konstrukcijsko jeklo za izdelavo konstrukcij in strojev; paličasto jeklo; plemenito jeklo; vzmetno jeklo // star. meč, nož: porinil mu je jeklo med rebra; žvenketanje jekel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
jeklovína -e ž (í) izdelki iz jekla: prodajati jeklovino / zven jeklovine jekla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
jeklovléka -e ž (ẹ̑) teh. izdelovanje jeklenih palic z vlečenjem jekla v hladnem stanju: zaposlen je pri jeklovleki / nova hala jeklovleke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kalítev2 -tve ž (ȋ) glagolnik od kaliti2: kalitev jekla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kaljênje2 -a s (é) glagolnik od kaliti2: kaljenje jekla / olje za kaljenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kaljívost -i ž (í) metal. sposobnost kovine, da se da kaliti: kaljivost jekla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kontingènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) navadno s prilastkom - 1. ekon. količina ali vrednost blaga za uvoz ali izvoz v določenem razdobju: določiti kontingent / carinski kontingent količina blaga, za katero se plača zmanjšana carina; izvozni, uvozni kontingent
- 2. publ. količina blaga, dana uporabniku za določeno obdobje ali za izvršitev določene naloge: kontingent jekla je znašal osemdeset tisoč ton; kontingent gradbenega materiala / tovor hrane iz kontingenta pomoči
// znesek, prispevek: dati velike kontingente za šolstvo, štipendije - 3. publ. skupina ljudi, navadno v določenem, omejenem številu: poslati nov kontingent vojakov / kontingent izseljencev je bil dosežen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
konvêrtor -ja m (ē) teh. posoda za pridobivanje zlasti jekla z vpihavanjem zraka, kisika: jeklarna s sedmimi konvertorji / bakrov, jeklarski konvertor
♦ elektr. konvertor naprava za pretvarjanje izmeničnega toka v enosmerni tok in narobe; metal. bazični ali Thomasov konvertor z bazičnim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa; besemerski konvertor ali besemerska peč s kislim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kòv kôva in kóv -a m (ȍ ó; ọ̑) - 1. knjiž. kovanje: kov jekla / dati v kov
// num. vtisnjen znak, podoba (na novcu): opremiti s kovom / enostranski, dvostranski kov - 2. nav. rod. ed., star. vrsta, sorta: sin je čisto drugega, drugačnega kova kot oče; ljudje istega kova si ne morejo nasprotovati; ni bila takega kova, da bi tvegala / umetniki manjšega kova
● naš oče je človek starega kova v vsem se drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kovánje -a s (ȃ) - 1. glagolnik od kovati:
- a) kovanje jekla; kovanje in varjenje / ročno, strojno kovanje
♦ teh. hladno kovanje brez poprejšnjega segrevanja; vroče kovanje kovanje razbeljene kovine; kovanje v utorih s kovalnim orodjem, ki ima izdolbeno obliko predmeta, ki ga želimo skovati - b) kovanje novih besed, verzov
- c) kovanje načrtov
- č) slišalo se je le drobno kovanje zapestne ure
- 2. star. kovinski del, ki varuje ali je za okras; okovje: smučarski čevlji z medeninastim kovanjem na robovih; kovček, obit s svetlim kovanjem; stol s srebrnim kovanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kóvnost -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost kovnega: kovnost jekla / preizkus kovnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
králj -a m (á) - 1. v nekaterih državah vladar: angleški, švedski kralj; kralj s svojimi dvorjani; živi kot kralj / v pravljicah bil je kralj, ki je imel tri sinove / sončni kralj Ludvik XIV.; kralj Matjaž pravljična oseba, ki predstavlja pravičnega, dobrega vladarja
- 2. ekspr., navadno s prilastkom kdor je zaradi določenih sposobnosti najpomembnejši v svojem okolju: kralj francoske poezije / kralj vseh lažnivcev / kralj ptičev orel; kralj živali lev
// zlasti v zahodnih deželah kdor ima monopol v proizvodnji česa, v trgovini: avtomobilski, petrolejski kralj; bančni kralj; kralj jekla - 3. igralna karta s figuro moškega s krono: pikov, srčni kralj
- 4. šah. najvažnejša šahovska figura: napasti nasprotnikovega kralja
● star. služiti kralju biti pri vojakih; preg. med slepimi je enooki kralj med nesposobnimi, nepomembnimi ljudmi se lahko uveljavi tudi človek z majhnimi sposobnostmi
♦ igr. kralj kegelj, ki stoji sredi med drugimi keglji; rel. (sveti) trije kralji trije možje, ki so prišli obdarovat novorojenega Kristusa; praznik v spomin na ta dogodek 6. januarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kresílnik -a [tudi u̯n] m (ȋ) kamen, navadno kremen, ob katerega se tolče, drgne, da nastanejo iskre; kresilo: žvenket kresilnika in jekla / za kurjenje je še vedno uporabljal kresilnik / puška na kresilnik kremenjača // ekspr., redko vžigalnik: iz žepa je potegnil kresilnik
♦ min. kalcedon gomoljaste oblike, prekrit s kremenom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
legíranje -a s (ȋ) glagolnik od legirati: legiranje jekla / legiranje juhe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
legúra -e ž (ȗ) metal. zmes, spojina ali raztopina dveh ali več kovin ali kovine in nekovine, ki se dobi s taljenjem; zlitina: proizvesti novo leguro;
lahko taljive legure;
legura jekla in titana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
livár -ja m (á) delavec v livarni: livar črk, jekla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
livárna -e ž (ȃ) podjetje, obrat za ulivanje kovinskih izdelkov ali kovine: biti zaposlen v livarni / livarna brona, jekla, železa; livarna črk, zvonov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
lomljívost -i ž (í) lastnost, značilnost lomljivega: lomljivost bilke;
povečana lomljivost kosti
♦ metal. lomljivost v hladnem pri temperaturah pod 0° C; lomljivost v modrem lomljivost jekla pri temperaturi okoli 300° C
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
magnétenje -a s (ẹ̄) glagolnik od magnetiti: magnetenje jekla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
martenzíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na martenzit: martenzitno jeklo / martenzitna struktura jekla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
martínovka -e ž (ī) metal. peč za pridobivanje jekla iz surovega železa, pri kateri zgorevalni plini neposredno ogrevajo vložek: napolniti martinovko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
martínski -a -o prid. (ȋ) metal., v zvezah: martinski postopek postopek za pridobivanje jekla v martinovki;
martinska peč martinovka;
martinsko jeklo jeklo, ki se pridobiva v martinovki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
metalurgíja -e ž (ȋ) industrija pridobivanja in predelovanja kovin: zaposleni so bili v glavnih centrih metalurgije;
metalurgija jekla, svinca / barvasta metalurgija metalurgija barvastih kovin; črna metalurgija metalurgija železa, mangana in kroma // veda o tem: študira metalurgijo; je inženir metalurgije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
móder1 -dra -o prid. (ọ́) ki je take barve kot plavica, jasno nebo: moder cvet;
tam prevladujejo modri toni;
modro morje, nebo;
oči ima modre;
nebo je postalo črno modro;
svetlo modra obleka;
temno zelenkasto moder suknjič;
moder kot nebo;
belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava // modre podplutbe, ustnice; otrok je bil moder od vpitja; ekspr. ves moder od zavisti / koncert za modri abonma abonma z vstopnicami modre barve
● publ. modri vlak specialni vlak za najvišjega državnega funkcionarja; publ. modre čelade vojaška formacija Organizacije združenih narodov, ki jo sestavlja vojaštvo različnih držav; modra galica vodna raztopina bakrovega sulfata s kristalno vodo, uporabljana zlasti za zatiranje rastlinskih bolezni; ekspr. v njem se pretaka modra kri je plemiškega rodu; žarg. vozila z modro lučjo vozila s prednostjo; zastar. dobil je modro polo bil je upokojen, upokojili so ga
♦ agr. modra frankinja trta z velikimi, modrimi grozdi; kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte; avt. modra cona prostor, kjer je parkiranje časovno omejeno; bot. modri glavač trajnica s trnato nazobčanimi listi in modrimi cveti, Echinops ritro; modri glavinec rastlina s celorobimi listi in modrimi cveti v koških, Centaurea cyanus; fot. modra kopija kopija, zlasti načrtov, kjer so bele črte na modrem ozadju ali modre črte na belem ozadju; gastr. modro kuhanje rib kuhanje rib v okisani vodi, pri katerem ribja sluz na koži pomodri; geol. modro blato morska usedlina iz večjih globin; kem. modra galica bakrov sulfat s kristalno vodo; les. modra pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti borovine; navt. ladja si je pridobila modri trak priznanje za najhitrejšo vožnjo čez Atlantski ocean; vet. modri dunajčan srednje velik kunec modre barve, ki se goji zaradi mesa in krzna; zool. modro sitce metulj, katerega bela krila imajo številne majhne kovinsko modre pegice, Zeuzera pyrinamódro prisl.: modro pobarvana ploskev; modro žareča žica / piše se narazen ali skupaj: modro zelen ali modrozelen; modro bel; modro siv; sam.: knjiž. ptica je odletela v modro; izvesek v modrem in zlatem
♦ metal. lomljivost v modrem lomljivost jekla pri temperaturi okoli 300° C
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nèrjavèč -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) poljud. odporen proti rjavenju, strok. nerjaven: nerjaveča pločevina, žica;
nož iz nerjavečega jekla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nitríranje -a s (ȋ) glagolnik od nitrirati: nitriranje benzena / nitriranje jekla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nitrírati -am nedov. in dov. (ȋ) - 1. kem. uvajati nitroskupino v spojino: nitrirati benzen
- 2. metal. utrjevati površino jekla z dušikom pri visoki temperaturi: nitrirati jeklene predmete
nitríran -a -o: nitrirano jeklo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
normalizíranje -a s (ȋ) glagolnik od normalizirati: normaliziranje prometa / normaliziranje razmer na meji / normaliziranje jekla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
normalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti, da postane kaj normalno, pravilno: z injekcijo so skušali normalizirati delovanje srca;
vreme se normalizira / normalizirati naraščanje cen / prizadevajo si čim hitreje normalizirati promet narediti, da bi mogel promet potekati, razvijati se normalno, neovirano // državi sta normalizirali medsebojne odnose; življenje se je normaliziralo uravnalo, uredilo
♦ metal. normalizirati jeklo s toplotno obdelavo doseči enakomerno sestavo in bolj fino strukturo jekla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
perlít -a m (ȋ) teh. material v obliki okroglih zrn z veliko poroznostjo, kemično odpornostjo, uporabljan za toplotno izolacijo, mešanice prsti: vreča perlita;
omet iz perlita // plošča iz takega materiala: polagati perlit
♦ metal. zgradba jekla, ki vsebuje 0,9 odstotka ogljika ali sive litine glede na razvrstitev ferita in cementita
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
planírati -am nedov. in dov. (ȋ) - 1. vnaprej razmišljati o čem in predlagati, določati ustrezne ukrepe, načrtovati: letos planirajo za deset odstotkov večjo proizvodnjo jekla; planirati razvoj gospodarstva / podjetje je planiralo nakup petih stanovanj / planirali so izlet
- 2. ravnati, izravnavati: planirali so zemljišče okrog hiše; planirati s stroji
planíran -a -o: dosegli so planirani izvoz; planirana akcija je uspela; planirano gospodarstvo; planirano zemljišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
plemenítenje -a s (ī) glagolnik od plemenititi: plemenitenje človekovih čustev / plemenitenje jekla; plemenitenje tkanin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
postópek -pka m (ọ̑) - 1. navadno s prilastkom oblika načrtnega, premišljenega dela, delovanja, ravnanja ali mišljenja za dosego kakega cilja: to je zelo zapleten postopek; izpeljati, izpopolniti, odkriti nov postopek; predpisati postopke za opravljanje česa; nezanesljivi, preprosti, zamudni postopki; posebnosti posameznih postopkov pri učenju / spremeniti delovni postopek; proizvodni, tehnološki postopek za pridobivanje česa / v prislovni rabi: delo je potekalo po rednem postopku; publ. sprejeti zakon po hitrem postopku v kratkem času
// nav. ekspr. določeno dejanje, ravnanje ali mišljenje sploh: njegovih postopkov niso odobravali; ta postopek ponavljamo toliko časa, da stvar dokončamo / postopke predšolskega otroka vodijo čustva - 2. jur. skupek po pravnih pravilih določenih dejanj, ki vodijo do pravno določene rešitve: določiti, obnoviti, sprožiti, ustaviti, uvesti postopek; vložiti postopek za razvezo zakona / biti v postopku / prositi za revizijo postopka / dokazni postopek s katerim se ugotovijo dejstva, ki so pomembna za odločbo; enostopenjski postopek z eno samo instanco; hitri postopek za izdajo zakona pri katerem se pripravljeno besedilo zakona obravnava samo enkrat; kazenski postopek zoper osebo, za katero se utemeljeno sumi, da je storila kaznivo dejanje; mandatni postopek v katerem se izda odločba, ne da bi se preiskovala utemeljenost zahteve in zaslišal nasprotnik; nepravdni postopek ki se ne rešuje s pravdo; pravdni postopek s katerim se rešuje civilnopravni spor pred sodiščem; preiskovalni, razlastitveni, sodni postopek
♦ adm. upravni postopek po katerem poslujejo upravni organi; fot. obračilni postopek postopek razvijanja filma, ki da pozitiv; metal. martinski postopek za pridobivanje jekla v martinovki; ped. učni postopek način obravnavanja učne snovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prekalíti -ím dov., prekálil (ī í) s kaljenjem doseči največjo možno trdoto jekla: več ton jekla so prekaliliprekalíti se ekspr. postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: borci so se v številnih bojih prekalili; prekalil se je v trpljenju
● ekspr. prekaliti se v ognju veliko pretrpeti, prestati
// v zvezi z v postati izkušen, izurjen: prekalil se je v pravega znanstvenika / počasi se je prekalil v hudodelca
prekaljèn -êna -o: ta človek je že star prekaljen komunist, revolucionar; iz boja se je vrnil prekaljen; v trpljenju prekaljeno prijateljstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prekaljênost -i ž (é) stanje prekaljenega: prekaljenost jekla / ekspr. prekaljenost je nastajala v dolgih bojih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prekaljevánje -a s (ȃ) glagolnik od prekaljevati: prekaljevanje jekla / ideološko prekaljevanje vodilnih delavcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prekaljeváti -újem nedov. (á ȗ) s kaljenjem dosegati največjo možno trdoto jekla: prekaljevali so različne jeklene predmeteprekaljeváti se ekspr. postajati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: prekaljevali so se v številnih bojih, trpljenju
// v zvezi z v postajati izkušen, izurjen: v taki družbi se je prekaljeval v govornika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prótidímni -a -o prid. (ọ̑-ȋ) ki varuje pred dimom: protidimni alarm; protidimna stena; protidimna zaščita; Tovrstna vrata iz jekla imajo ognjevarne in protidimne elemente z zasteklitvijo po celi površini E iz próti dímu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
próžnost -i ž (ọ́) - 1. lastnost prožnega telesa ali snovi: prožnost jekla / s starostjo koža izgublja svojo prožnost
- 2. lastnost gibljivega dela telesa: prožnost prstov, sklepov; prožnost v kolenih
- 3. lahkotnost, gibčnost: prožnost hoje
- 4. ekspr. sposobnost prilagajati se času, razmeram: prožnost stališča
♦ fiz. meja prožnosti največja obremenitev, ki še ne spremeni trajno oblike telesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
razbéljenost -i ž (ẹ́) stanje razbeljenega: razbeljenost jekla / razbeljenost puščavskega peska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
razplínjenje -a s (ȋ) glagolnik od razpliniti: razplinjenje jekla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
razplinjevánje -a s (ȃ) glagolnik od razplinjevati: razplinjevanje jekla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
razpokljívost -i ž (í) redko lastnost, značilnost razpokljivega: razpokljivost lesa
♦ metal. razpokljivost jekla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
razžveplánje -a s (ȃ) glagolnik od razžveplati: razžveplanje grodlja, jekla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sestáva -e [səs in ses] ž (ȃ) - 1. glagolnik od sestaviti: navodila za sestavo jedilnika / sodelovati pri sestavi listine, plana
- 2. kar je določeno z vrsto in količino sestavin česa: spremeniti sestavo, ne pa strukture jekla; ugotavljati sestavo zemeljskih plasti; spojini sta si po sestavi podobni / kemična sestava krvi; nitasta, zrnata sestava; odstotna sestava snovi
// kar je določeno z vrsto in številom elementov, ki sestavljajo kako celoto sploh: sestava odbora se je spremenila / publ. kadrovska sestava; narodnostna, starostna sestava prebivalstva / objaviti sestavo reprezentance imena tekmovalcev, ki sestavljajo reprezentanco - 3. voj. skupina vojaških enot, ki v določenem času tvorijo celoto: poveljevati sestavi; motorizirana, plovna, rezervna sestava
- 4. šport. moštvo, del moštva pri določenem tekmovanju; postava: določiti sestavo za tekmovanje / moštvo je nastopilo v oslabljeni sestavi
- 5. v zvezi z iz, v sestav, sklop: izločiti četo iz sestave brigade; samostojna enota v sestavi podjetja
♦ ekon. organska sestava kapitala razmerje med proizvajalnimi sredstvi in delovno silo, izraženo količinsko ali vrednostno; šport. izvajati težko sestavo iz določenih telovadnih prvin sestavljeno celoto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Síemens-Martínov -a -o [sim-] prid. (ȋ-ī) metal., v zvezi Siemens-Martinova peč peč za pridobivanje jekla iz surovega železa, pri kateri zgorevalni plini neposredno ogrevajo vložek; martinovka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sorbít -a m (ȋ) kem. šestvalentni alkohol s šestimi atomi ogljika: pridobivati sorbit
♦ metal. kristalna struktura jekla, sestavljena iz zelo drobnih okroglih delcev ferita in cementita
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
speciálen -lna -o prid. (ȃ) - 1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih; nenavaden, poseben: specialne barve, kreme; specialna jekla / dobiti specialno dovoljenje / obravnavati tudi specialne primere / specialna vozila / specialna vojaška enota
- 2. poseben, ne splošen in zato navadno podrobnejši: specialni pregled avtomobila; generalen in specialen / splošni in specialni izrazi / obča in specialna zgodovina
- 3. poseben, na manj ljudi omejen in navadno zahtevnejši, težji: on ima specialno nalogo; opravljati zelo specialno delo / specialno šolanje
- 4. pog., navadno v povedni rabi izvrsten, odličen: res, pečenka je specialna
♦ metal. specialna med med, ki vsebuje nikelj, mangan, železo, aluminij, silicij in cin; ped. specialna pedagogika veda, ki se ukvarja z razvojno motenimi osebami; voj. specialna vojna sovražna dejavnost kake države proti drugi državi z namenom, da jo materialno in psihološko izčrpava, slabi
speciálno prisl.: specialno se ukvarja s francoščino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
šárž -a m (ȃ) knjiž., redko vložek, šarža: pripraviti šarž;
šarž jekla
● zastar. šarži so nosili rokavice oficirji, podoficirji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
šárža -e ž (ȃ) - 1. zastar. stopnja na hierarhični lestvici v vojski in podobnih organizacijah; čin: dobiti, imeti šaržo; podoficirska šarža
● zastar. ta stanovanja so bila le za šarže za oficirje, podoficirje - 2. metal. količina materiala, ki se da ob enem polnjenju v plavž; vložek: pripraviti šaržo; šarža jekla; velikost šarže
// talina iz tega materiala: izpustiti šaržo
// taljenje tega materiala: končali so prvo šaržo - 3. žarg., gled. stranska, manj pomembna vloga: naštudirati, odigrati šaržo
// igralec, ki ima tako vlogo: ne igra večjih vlog, je le šarža
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Thómasov -a -o [tom-] prid. (ọ̑) v zvezah: agr. Thomasov fosfat fosfatno umetno gnojilo iz zmlete žlindre;
metal. Thomasov konvertor z bazičnim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
trdôta -e ž (ó) - 1. lastnost, značilnost trdega: trdota ledu; krhkost, trdota in druge lastnosti / trdota boja / trdota ritma / trdota gibov / ekspr. bal se je očetove trdote strogosti, neprizanesljivosti
// ekspr. trdota besed - 2. fiz., teh. lastnost trdne snovi, trdnega telesa glede na odpor proti vdoru drugega trdnega telesa: izmeriti, ugotoviti trdoto materiala; trdota jekla, lesa, rudnine; preizkus trdote; stopnja trdote
♦ kem. trdota vode lastnost vode glede na količino v njej raztopljenih kalcijevih in magnezijevih soli; karbonatna trdota vode trdota vode, ki jo povzročata v njej raztopljena kalcijev in magnezijev hidrogenkarbonat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
utrjevánje -a s (ȃ) glagolnik od utrjevati: utrjevanje bregov ob potoku;
utrjevanje cestišča / utrjevanje zavzetih položajev / utrjevanje površine jekla / utrjevanje telesa; utrjevanje rastlin proti pozebi / utrjevanje prijateljstva / utrjevanje oblasti / utrjevanje znanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
utrjeváti -újem nedov. (á ȗ) - 1. z (dodatnimi) gradbenimi deli delati kak objekt bolj trden, vzdržljiv: utrjevati cestišče; utrjevati temelje, zidove / utrjevati gozdni teren s primernim rastlinjem
// z (dodatnimi) gradbenimi deli delati kak objekt primeren za obrambo: utrjevati gradove / utrjevati mejo z bunkerji / vojaki so utrjevali položaje - 2. z določenim postopkom delati kaj bolj trdno: smučarsko progo še utrjujejo / utrjevati površino jekla / utrjevati robove platnic
- 3. delati, da je kaj trdno nameščeno: utrjevati podpornike z zagozdami
- 4. delati, da je kaj (bolj) sposobno prenašati obremenitve, negativne okoliščine: z redno telovadbo utrjevati mišice; utrjevati si roke / utrjevati lasišče z masažo
- 5. delati, da je kdo telesno močnejši, (bolj) odporen: delo na svežem zraku ga utrjuje; utrjevati se s plavanjem
// delati, da je kdo (bolj) sposoben prenašati duševne napore: življenje ga je utrjevalo / utrjevati svojo duševno moč; utrjevati si voljo - 6. delati, da kaj dobi veliko mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: utrjevati gospodarstvo; utrjevati organizacijo, stranko
- 7. delati, da kaj postane sposobno vzdržati negativne vplive, okoliščine: utrjevati oblast; utrjevati si svoj položaj / utrjevati ugled društva / utrjevati zdravje
- 8. delati, da kaj obstaja, nastopa v bolj intenzivni, trajni obliki: utrjevati delovno disciplino; utrjevati mir, prijateljstvo; vezi med njimi se vse bolj utrjujejo
- 9. delati, da kaka vsebina zavesti postane (bolj) trdna: zadnji dogodki so še utrjevali njegove sume; njeno upanje se utrjuje / utrjevati svoje prepričanje / utrjevati narodno zavest
// v zvezi z v delati koga v čem duševnem (bolj) trdnega: utrjevati koga v dvomu, predsodkih - 10. knjiž. uveljavljati: utrjevati novo filozofijo; te ideje se le počasi utrjujejo med ljudmi / raba utrjuje tuje izraze
♦ ped. utrjevati učno snov z načrtnim ponavljanjem dosegati, da ostane trajneje v zavesti; teh. utrjevati delati, da se kaj trdi, strdi; um. utrjevati površino (materiala) s posebnimi snovmi obdelovati jo tako, da postane bolj trdna, obstojna
utrjeváti se voj. nameščati, razporejati se na kakem terenu, v kakem objektu in ga z (dodatnimi) gradbenimi deli urejati za obrambo: vojaki se utrjujejo na položajih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
váljanje tudi valjánje -a s (á; ȃ) glagolnik od valjati: valjanje testa / valjanje jekla, pločevine / valjanje ozimnih posevkov / stroj za valjanje volnenih tkanin / valjanje otrok po tleh
♦ teh. hladno valjanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zorílnik -a m (ȋ) agr. velika posoda iz nerjavnega jekla za zorenje smetane: pretočiti smetano v zorilnike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
žarjênje -a s (é) glagolnik od žariti: žarjenje žice;
temperatura, trajanje žarjenja;
žarjenje in kaljenje / žarjenje jekla pri določeni temperaturi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.