Artakserkses -ksa m osebno lastno ime
Artakserks:
krajl Artaxerxes im. ed. je bil velik po celli ſamurski desheli, inu v' Indy ǀ Artaxerxes im. ed. krajl takorshnem je ſapovedal jesik prebosti ǀ kar je bil ſpoſnal krajl Artaxerſeſ im. ed. ǀ Artaxarſes im. ed. je ſpoſnal de on obene oblaſti zhes vejter nima ǀ tuliKain shlushabniku, KaKor Krajl Ataxerxes im. ed. ǀ Kakor ſe bere od Krajla Artaxerxa rod. ed. Artaksêrks I., gr. Ἀρταξέρξης Mακρόχειρ, hebr. Artahšásta, stperz. Artašatra, perz. kralj (465–424), Kserksov sin (SP Est 4,7, Est 1,1)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
atenijenski prid. atenski:
Themiſtocles Athenienſki im. ed. m Firsht je imel en taku dober ſpomin, de v' enem lejti ſe je bil navuzhil ta teski Perſianski jeſik (V, 326) ǀ Odgouorij ner poprej en Rimiski Goſpud, de v'Rimi je ta nar vekshi sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nijh Boguvom, inu Tempelnom … Athenienshi im. ed. m paK je nar vezh hualu sapuvid suoie deshele, Katera tem bogatem prepovej ohernio, tem vbogom pak lenobo (I/2, 115) ǀ Pericles Athnienski im. ed. m Firsht, kateri 40. lejt je taisto deshelo regeral (I/1, 164) → atenijenzarski, → Atenes
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
Babilon -a m zemljepisno lastno ime
Babilon:
Sdaj aku shelite ſpoſnati gdu je is Jeruſalema, ali pak is Bobylona rod. ed. poshlushajte kaj s' en jeſik govori ǀ V' Babiloni mest. ed. tudi ta dua Sveta Apoſtela veliko lubesan ſta iskasala ǀ en krajl v' Babyloni mest. ed. je bil ſturil poklizat vſe karshenike Bábilon, mesto ob Evfratu, prestolnica Babilonije. Zapisa mestniške oblike sta dvoumna in lahko spadata k → Babilonija.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
človeski -a prid. človeški:
Veſselil ſe je ta zhloveski im. ed. m spol ǀ ta zhloveski im. ed. m ſpol od tiga gmain potupa je bil ohrajnen ǀ on ie ta nergroſovitnishi ſaurashnik zhloveski im. ed. m ǀ nei zhlovik, semuzh li ena podoba zhloveska im. ed. ž ǀ obena zhloveska im. ed. ž pamet leto sgruntat nemore ǀ nei ſi provi zhlouik temuzh podoba zhloueska im. ed. ž od sunej ǀ zhlovesku im. ed. s truplu nemore bres dushe shiveti ǀ David govorj v'imeni zhloveskiga rod. ed. m Spola ǀ ſa mater tiga shloveskiga rod. ed. m ſpola iſvolil ǀ ſe je oblekil s' gvantam naſhe zhloveske rod. ed. ž nature ǀ od zhlovèske rod. ed. ž dushe odtergat ǀ o shlahnuſt nesgruntana te zhloueske rod. ed. ž dushe ǀ ſo bily vuredni zhloveſkiga rod. ed. s imèna ǀ je bil oblubil zhloveskimu daj. ed. m ſpolu ǀ s' ſvojo Boshjo miloſtio zhloveski daj. ed. ž slabuſti sanasha ǀ nej bila vezh zhloveskimu daj. ed. s truplu, temuzh eni h'rastavi shkorij podobna ǀ s'eniga gardiga, arzheſtiga zhoka je en ſilnu lep peld zhloveski tož. ed. m ſturil ǀ samorem perglihat zhloveski tož. ed. m jeſik taiſti korenini, katera raſte v' tej desheli China ǀ Lete shtrike Eua je bila ſpredila s'ſvojo nepokorzhino, inu v'lete ta zhleveski tož. ed. m ſpol ſamotala ǀ spokorite ſe de supet vasho lepo zhlovesko tož. ed. ž podobo bodete vudubli ǀ to zhlovesho tož. ed. ž natvro je oblekil, inu ſim en petler ratal ǀ vinu, kateru resveſseli zhlovesku tož. ed. s serze ǀ omezhj tu shloveſku tož. ed. s ſerze ǀ v'podobi zhloveski mest. ed. ž je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil ǀ ſe je bil v'zhloveski mest. ed. ž shtalti perkasal ǀ Sdrauie, inu bolesan nemorio na enkrat v' zhloveskim mest. ed. s trupli ſtanovati ǀ Se reveſselim tudi s'zhloveskem or. ed. m ſpolam ǀ mei zhloveskem or. ed. m Spolam ǀ Glihi vishi pravi s. Grogor. sturi satan s'zhlovesko or. ed. ž dusho ǀ enu jutru je videl, inu shlishal eno tizo s'zhlovesko or. ed. ž shtimo peiti ǀ glava inu roke ſo bile zhloveſke im. mn. ž, ali ſobje ſo bily paſsij ǀ bi ſe vſa zhloveska im. mn. s ſerza v'tebe ſalubila ǀ ſtu glau zhloveskih rod. mn., katire je bil poshrel ta groſoviti Crocotil ǀ ſo pod perutami zhloveske tož. mn. ž rokè imeli ǀ grobe s'zhloveskimi or. mn. trupli je napolnila → spol
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
čuden -dna prid. čudežen, čudovit:
zhuden im. ed. m je bil vni majhini glash, v'kateriga Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij svesdamij, inu Planèti ǀ zhudna im. ed. ž je bila mana sa vola nje ſlatkusti ǀ zhudna im. ed. ž gvishnu je bila shiba Mojseſsava ǀ Zvdna im. ed. ž, inu grosovitna reizh meni naprei pride ǀ Rojstvu Iesuſa Christuſa je bilu zhudnu im. ed. s ǀ od taiſtiga zhudniga rod. ed. m Pilda govorj ǀ Procopius pak pishe od ene zhudne rod. ed. ž, inu ſtrashne kuge ǀ Christus je bil prishal h'unimu zhudnimu daj. ed. m vejeriu ǀ je vidil en zhuden tož. ed. m lep peld ǀ videozh taisti zhudni tož. ed. m dol. zholn ǀ Masnik sbolij, inu eno zhudno tož. ed. ž bolesan ima ǀ bomo enu zhudnu, inu lubeſnivu tož. ed. s prikaſajne vidili ǀ v'silnu zhudni mest. ed. ž podobi ǀ per taiſti sadni zhudni mest. ed. ž vezhery ǀ s'ſvojo zhudno or. ed. ž lepoto s'Nebes na ſemlo ga je potegnila ǀ Prèd taisto zhudno or. ed. ž, inu S: Skrinjo, ſo bijshali ti ſaurashniki ǀ s' ſvojo zkudno or. ed. ž laſtnuſtio, inu mozhio tej ſemli pomagaio ǀ nej li drugiſe zhudio nad tem zhudnim or. ed. s drjveſsam tiga lebna ǀ zhudne im. mn. ž svesde ſe ſo vidile ǀ Sodbe, inu djaina Boshie ſo taku zudne im. mn. ž ǀ pod bodobo shtiryh zhudnih rod. mn. shivali ǀ lepe, zhudne tož. mn. ž, inu nuzne rizhy bodo vidili ǀ zhudna tož. mn. s jmena, inu podobe ſam ſebi da ǀ na vneh zhudnih mest. mn. lujtrah mu ſe je bil perkasal primer.> veliku zhudniſhi im. ed. m je ta S: Sacrament ǀ zhudniſhi im. ed. ž je ta S. Misa ǀ zhudnishi rod. ed. ž ſkriunusti nej na ſvèjtu, kakor je S. Rus. T. ǀ she zhudnishi rod. ed. ž nature je ta zhloveski jeſik ǀ Ali vener zhudnishi rizhij im. mn. ž na danashnu v'Nebuhojejne ſe ſo godile ǀ Chriſtuſaue goſtorie ſò bile veliku zhudnishi im. mn. ž, inu shlahtnishi, kakor Ceſſaria Auguſta ǀ obedn Svetnik nej vekshi, inu zhudnishi tož. mn. m Mirakelne dopernashal kakor Nash S. Miklaush presež.> danaſhhi dan nar zhudnjshi im. ed. m je imenuan ǀ ta nar zhudnishi im. ed. m je ta S: Sacrament ǀ bote sposnali de ta nar zhudnishi im. ed. ž skriunust Boshja bo ǀ kaj s' ena rejzh je na ſvejtu tanarſtarishi … nar zhudnishi im. ed. ž, inu nar lepshi ǀ Ta nar zhudnishi im. ed. s je morjè ǀ kateru dellu Boshje je tu nerzhudnishi im. ed. s ǀ nad tem nar ſveteſhim inu zhudniſhim or. ed. m S. Sacramentu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
dasilih vez. čeravno, čeprav, dasiravno:
jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku, dokler doſehmal obeden nej tiga ſturil, de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli, kakor je moj Vippauski ǀ ſtonoviten oſtane, inu de si lih potres pride ǀ ne bode njemu odshal, de si lih ima ledih rokè ǀ Inu de bi ſi lih mosh preprost bil, ſte dolshne ga sanashat Sklop iz veznika → da, členka si in prislova → glih2 po zgledu nem. obgleich še ni dokončno formiran, kar se kaže v pisavi narazen, tmezo v zadnjenavedenem primeru in v skoraj stokrat redkejših različicah → dalih in → dasiglih.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
drug -a zaim. drug:
En drug im. ed. m cell dan ſturj godit, inu trobentat ǀ vidi de ta drugi im. ed. m dol. je mozhneshi ǀ ta drugi im. ed. m dol. nima nezh pokaſat ǀ de bi nijh eden na desnici, ta drugj im. ed. m dol. na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela ǀ edn drugazhi, kakor ta drugi im. ed. m dol. eno beſsedo srezhe ǀ shlishi en druhi im. ed. m dol. Menih, tezhe gledat kaj letu pomeni ǀ inu per timu mertvimu truplu je vahtal, de bi druga im. ed. ž ſverina njega nereſtargala ǀ Zhe letu moje shiulejne na semli nej drugu im. ed. s, ampak ena vſakadajna Vojska ǀ drugiga rod. ed. m Boga nej ſo ſposnali ǀ aku bote v'gnadi Boshij obene druge rod. ed. ž rizhij ſe nebotebali ǀ Angeli nej ſo drugiga rod. ed. s imena dali ǀ drugiga rod. ed. s nej dellal, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ nej hotela shlishat od druſiga rod. ed. s shenina ǀ kaj miſlite vy ſtarishi, kateri druſiga rod. ed. s nedellate, ampak hishe sydate ǀ Nej ſo nezh drusiga rod. ed. s, ampak Correry Boshy ǀ zhlovik je dolshan timu drugimu daj. ed. m v'potrebi napumozh priti ǀ edn timu drugimu daj. ed. m pomaga ǀ temu drugimi daj. ed. m je bil dall li dua centa ǀ nyh natura je ena tej drugi daj. ed. ž super ǀ kakor bote ta drugi tož. ed. m kerst gnade S. Duha prejeli ǀ ter kloshter ſò mogli sapuſtit, inu en drugij tož. ed. m dalezh ſiſijdat ǀ pod drugiga tož. ed. m ži. Firshta gresh prebivat ǀ en priatel tiga druſiga tož. ed. m ži. v' goſtie vabi ǀ kakor eden merselzo ali drugo tož. ed. ž bolesan ima ǀ lahku pobegnesh v'eno drugo tož. ed. ž deshelo, pod drugiga Firshta ǀ AEdiſius ta ner vekshi Mashnik umej Ajdy v' drugo tož. ed. ž visho je jo vuzhil kupzhovati ǀ Mosh ſi naprej vſame s'ſvojo sheno, inu s'otrokam v'drugo tož. ed. ž deshelo rajshat ǀ ſe nemash vdrugo +tož. ed. ž lepoto salubiti ǀ drugu jutru tož. ed. s ta shegnana ſemla tu prekletu truplu vun vershe ǀ na drugu tož. ed. s nej miſlil dokler je shivil ǀ taku moli, de nadrugu +tož. ed. s nemisli ǀ Nej sadrugu +tož. ed. s, ampak sa ogin ta nerodovita terta ǀ Nei mogozhe tedaj po drugem mest. ed. m poti v' Nebeſſa priti ǀ Inu cilu je taku ſtuaril ta ſvejt, de obena deshela ſe nenajde de bi vſe ſama imela, temuzh potrebuje veni ali v' drugi mest. ed. ž rejzhi, de te druge tož. mn. ž deſhele y napumozh prideio ǀ letu nemore v'drugi mest. ed. ž vishi ampak s'kusi grevingo, inu s. Sapuvid doſezhi ǀ hozhe she na tem drugem mest. ed. s ozheſſu oſlepeti ǀ sakaj pak G. Bug nej na enem drugim mest. ed. m hribu ſe prikaſoval ǀ zhe enimu v' enem vezh, inu obilnishi da v' drugim mest. ed. m pak okrati ǀ Mattere po drugim mest. ed. m ſe nepofliſsaio, ampak de nyh Hzhere ſo lepe ǀ golobiza s'obenem drugim or. ed. m ſe n'hozhe drushit, temuzh s' ſvoym tovarsham ǀ on ſam s'tem drugim or. ed. m je oral ǀ eden pred tem drugim or. ed. m ſo k'martri tekli ǀ takrat eniga sa tem drugem or. ed. m poklizhe ǀ Inu od leſice ſam bral, de enkrat je bila s'to drugo or. ed. ž ſverino shla obyskat leva ǀ slatu v' mej drugo or. ed. ž rudo ǀ s'kruham, vinam, inu s'drugem or. ed. s shiuleniam oskerby ǀ trykrat ſandrugim +or. ed. s je bil Ceſſaria marzhal ǀ ta dua druga im. dv. m pak, katera ſe nejſta shonala ſvojga hozheta ijmaio odvershana biti od herbszhine ǀ Sakaj pak isvoli dua Ribizha? sakaj nikar dua Malarja, dua Tishlarja, ali dua druga tož. dv. m Antferharja ǀ nezhaka kakor drugi im. mn. m krajly de bi my njega proſsili sa milost ǀ vſse te druge im. mn. ž nesrezhe tiga sveita preſs Boshijga reshalajna, ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa ǀ kadar po nozhi je vſe tihu, inu vſe druge im. mn. ž ſkerby pozhivaio ǀ druga im. mn. s della ſiher v'dellaunik ſe dopernashaio ǀ premiſli kulikaj drugih rod. mn. ſenajde, kateri so tudi v'leta greh padli ǀ G: Bug ijm je bil dal deſet sapuvidi na tablah sapiſane, inu ſilnu veliku drugijh rod. mn. ǀ naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam, inu tulikain drugig rod. mn. gnad, nikar li teleſsneh, temuzh tudi duhouneh nam ſtury ǀ Bogu nemanka druſih rod. mn. shlushabnikou ǀ ſo isvoleni sa Oblastnike teh drusyh rod. mn. ludy ǀ ſtu druſig rod. mn. oſtudnih grehou ǀ Sakaj s'drugih rod. mn. ſe shpot dellate ǀ gredo tem drugim daj. mn. pomagat ǀ tem drugim daj. mn. pak obeniga lona ne bo dall ǀ Kateri jamo drugem daj. mn. Koppa ſam noter pade ǀ ſe varvam drugem daj. mn. hudu sturiti ǀ ſò k' Mashnikom tekli, de bi ym oblaſt dalli k'drugem daj. mn. ludem shiher ſe perdrushit ǀ aku nepovernesh tu dobru imè katiru ſi drugen daj. mn. odvſel skuſi tvoj kazhi jeſik ǀ nej sadosti de ti druge tož. mn. m Boguve nemolish ǀ vſe druge tož. mn. ž deshele is oroshiom ſo bily premagali ǀ vſa sverina is gosdou je v'druge tož. mn. ž deshele bejshala ǀ imamo vſe druga tož. mn. s oprovila naſtran puſtiti ǀ prezej ſo vſe druge tož. mn. ž/s opravila ſapustili ǀ dokler per teh drugih mest. mn. bolnikoh drugazhi vidimo ǀ karkuli per drugyh mest. mn. shenah je vidla ǀ uprasha po teh drugyh mest. mn. ſnanyh minuhu ǀ v' druſih vishah mest. mn. ga martraio ǀ kar vidi per druſih mest. mn. shenah lepiga ǀ Katere ſame yſzheio perloshnoſt s'drugimi or. mn. moshmij snanje dellat ǀ noge mu sazhne lisat, inu pred temy drugimi or. mn. levamy ga branit ǀ En dan kir je s'drugimy or. mn. dellauzy en traunik koſſil ǀ Sa drugimi or. mn. shenami hodesh ǀ v'mej drugimi or. mn. rezhmy ste ſi bily smiſlili ǀ v' mej drugimi or. mn. Gospodizhnami ſe je ſvetila v' nashih deshelah ǀ vmej drugmi or. mn. rezhmy tudi letu je naſaj piſſal ǀ imaio vſe blagu sdrugimi +or. mn. resdelit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
Galienus m osebno lastno ime
Galien:
Artaxerxes krajl takorshnem je ſapovedal jesik prebosti. Gallienus im. ed. ym je puſtil urat odresat (II, 401) Licínij Egnácij Galijén, lat. Polj. Licinius Egnatius Gallienus, rimski cesar (253–268)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
glid -a m ud, telesni del:
aku en glid im. ed. je bolan vſy ty drugi glidi im. mn. shaluaio ǀ nej glida rod. ed. na njemu, de bi nebil pretepen ǀ nej glida rod. ed., inu uda sdraviga na njemu ǀ kar timu drugimu glidu daj. ed. ſe sgodi ǀ dusha taiſti glid tož. ed. ſapuſtj, de mertu oſtane ǀ v' katerem glidi mest. ed. je bil nerble martran ǀ kadar pak na enem ſamem glidu mest. ed. sbolj, kakor rekozh, kadar oglushj ǀ s' odeio, ali roko, ali s' drugem glidam or. ed. otroka saduſhy ǀ glidi im. mn. eniga teleſsa imaio eno veliko lubesan skupaj ǀ on je glava mij ſmo glidij im. mn. ǀ shlovik ima tulikain glidu rod. mn. v'shivotu, kulikain dny je v'lejtu ǀ glava nima pres suojh glidubiti rod. mn.+ ǀ vſe ſvoje Svete glide tož. mn. je hotel k' nuzu tiga zhloveka obernit ǀ ter ſazhne okuli njega ſe motati, ſtiskat, inu griſit njega oblizhe, perſi inu druge greshne glidej tož. mn. ǀ na vſyh ſvojh glidah mest. mn. je sdrau ǀ v'nashih glidih mest. mn. je serce ǀ s'ſerzam, s'teleſsam, s'pozhutki, inu s'vſimi glidamij or. mn. ſi shlushil hudizham ǀ ludje pak vednu mene pohujshaio, inu reshalio s' vſymi ſvojmi glidmy or. mn. ǀ mej timi drugimi glidy or. mn., zhloveku ner ble jeſik pomaga gnado boshjo sgubiti ← nem. Glied < srvnem. gelit ‛ud, člen’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
gmajna -e ž 1. skupnost:
V' tem zajtu ta Katolish gmaina im. ed. vſe skuſi je Boga proſſila sa ſvojga Glavarja, inu Papesha S. Petra ǀ G. Bug hitru je bil vshlishal proshno te Karshanske gmajne rod. ed. ǀ Sklizhite vkup to gmaino tož. ed., spravite vkup ta folk 2. skupna vaška posest:
osla na gmaino tož. ed. poshene, de orly ga ſnedo ǀ gredò na gmaino tož. ed. ijskati sheliszhe ǀ na gmajno tož. ed. yh pokoppauaio ǀ na gmaini mest. ed. najde eno mertvo sheno ǀ na letej gmaini mest. ed. ſe paſſeio ǀ Obeden nevej aku bò vmerl v'hishi, ali na gaſsi v'Meſti, ali na gmajni mest. ed. ǀ pokopalszhie ſe vidi po gmajnah mest. mn. 3. truma:
skuſi jeſik prideio folsh prizha, kryvu persheshtvu inu cella gmaina im. ed. hudobnoſti pravi S. Jacob ← srvnem. gemeine ‛skupnost, srenja, skupna srenjska lastnina’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
grešen -šna prid. grešen:
nemorimo ſposnat gdu je pravizhin, ali greshin im. ed. m ǀ ſi taku hudoben, inu greshen im. ed. m ǀ Gdu je tedaj ta greshni im. ed. m dol. zholovik ǀ ta greshna im. ed. ž dusha shalostna postane ǀ taistu greshnu im. ed. s Mestu je imelu Kozhanu biti ǀ od tiga greshniga rod. ed. m zhloveka mozhnu reshalen ǀ nihdar ſvoje Milostive ozhy neoberne od te greshne rod. ed. ž sgrevane dushe ǀ hozhe dopolnit shelje ſvojga greshniga rod. ed. s ſerza ǀ od ſvojga greſniga rod. ed. s shiveina neha ǀ sa volo njega hudobniga, inu hreshniga rod. ed. s shulejnia ǀ Iob ſe nemore sadosti prezhudit timu greshnimu daj. ed. m zhloveku ǀ hudizh jo uabi k'taisti greshni daj. ed. ž perloshnosti ǀ en greshen tož. ed. m, in nesramen leben je pelal ǀ kadar en zhlovek ima en hud greshin tož. ed. m jeſik ǀ Sakaj tedaj vaſh greshn tož. ed. m leben nepobulshate ǀ O Gospud poshli zhes ta greshni tož. ed. m dol. ſvejt sthrajfinge ǀ bi njega grèshni tož. ed. m dol. jesik imel v'taistih S. Ranah oprati ǀ Sapovedal Nebeſsom ſtrelat v'tiga greshniga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ spazhi tega greshniha tož. ed. m ži. zhloveka ǀ sfarij to greshno tož. ed. ž dusho rekozh ǀ de bi v'greshno tož. ed. ž perloshnoſt padili ǀ tulikaj skarbi ſa tu shkodlivu, inu greshnu tož. ed. s telu naſhe ǀ nje grèshnu tož. ed. s truplu lepotizhit ǀ po nyh greshni mest. ed. ž voli yi puſtili shiveti ǀ tulikain ſe ti pred tem neurednim greshnim or. ed. m zhlovekam ponishash ǀ tebe s'nashim greshnim or. ed. m djaniom reshalimo ǀ s'tem greshnem or. ed. m krajlam Henricuſam ſaupyesh ǀ Taku ſe godi v'mej Bugom, inu tem greshnom or. ed. m, kadar moli ǀ veliku pohushajne s'tuojm greshnom or. ed. m shivejnom dash ǀ gredò s'greshnem ſerzam or. ed. s h' Svetimu obhailu ǀ ſo bily enkrat try greshni im. mn. m tovarshi ſi naprei vſeli, de en dan hozheo dobre vole biti ǀ tij greshni im. mn. m ſo toshili ſe rekozh ǀ tankaj grèshni im. mn. m ludje prebivaio ǀ tij greshnij im. mn. m ſo perglihani tej tizi phænix ǀ aku shelite vy greshne im. mn. ž dushe vezh takushnih exempelnu imèti ǀ greshna im. mn. s della ſo bile na vago poſtaulene ǀ nehualeshnost precleta teh greshnih rod. mn. ludi ǀ ſlabi zholnizhi … polni luken hudijh sheijl, inu greshnyn rod. mn. nauad ǀ sa isvelizhenie nashih grèshnih rod. mn. dush ǀ s'krijvavimij ſolsami bi ſe zhlovik imel nad nepametio teh greshnijh rod. mn. ludij jokati ǀ s'preprostih ſtury vuzhene, s'greshnih rod. mn. ſtury pravizhne ǀ v'Cerkvi s'grèſhnih rod. mn. imamo pravizhni ratat ǀ tem greshnim daj. mn. Iudom je djal ǀ Joh tem greshnem daj. mn. ǀ Jeſt hozhem moj hudi naturi, inu greshnem daj. mn. sheljam ſe super poſtavit ǀ te greshne tož. mn. m ludy vabi de bi ſe Spokorili ǀ de bi te grèſhne tož. mn. m ſodil, inu fardamal ǀ moje meſsu je hotelu mene v'greshne tož. mn. m lushte perpravit ǀ de bi ty paklensky volky reſtargali te greshne tož. mn. ž dushe ǀ greshna tož. mn. s della doparnasha ǀ tovarshtvu ſi vſelej shelil imèti s'temi greshnimi or. mn. primer.> vſak dan greshnishi im. ed. m prihaiash ǀ kaj more na ſvejtu hujshiga, inu greshnishiga rod. ed. s biti, kakor na mejſti Boga, kazhe, mazhike, inu hudizha molit ǀ zhe vezhKrat ſmo gajshleni greshnishi im. mn. m prihajemo ǀ ony ſo bily veliKu grèshnishi im. mn. m; ìnu hudobniſhi presež.> ta folk je ner huishi, inu greshnishi im. ed. m ǀ tiga nerhudobnishiga, inu greshniſhiga tož. ed. m ži. zhloveka ſo neuſmilenu martrali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
grešiti -im dvovid. 1.nedov. grešiti:
kadar bi vidil s' ſvojmy ozhmy greshiti nedol. eniga Duhouniga ǀ My negremo molit, ampak shfazat, negremo ſe ſpovedat, ampak s' miſlio, inu s'sheljo greshit namen. ǀ takrat greshish 2. ed. zhes sapuvid te nature ǀ Zhlovek ſam od ſebe greshi 3. ed. ǀ Kadar ta zhlovik greshij 3. ed., harbet G: Bogu, oblizhe pak hudizhnu oberne ǀ kadar na milost Boshjo greshj 3. ed. ǀ Blo gar je tedaj taiſtimu, kateri ſna varvat ſvoje vſta, inu jeſik, de s' taiſtimi negreshi +3. ed. ǀ Bug yh neshtrajfa prezej kakor greshè 3. mn. ǀ sa volo lushta tiga meſsa je bil greshil del. ed. m ǀ hudizh nej mutaſtiga ſturil tiga zkloveka de bi s' jeſikam negreshil +del. mn. m ǀ hudizh me je omotil de ſim greshila del. ed. ž ǀ vaſs sagvisham de ne bote greshili del. mn. m ǀ ſte tudi vy grèshili del. mn. m ǀ veljku vezh je skerbel sa nyh dushe, de bi negreshili +del. mn. m ǀ ene shene ſe podstopio v'Spuvidi urshoh hudizha dellat de ſo greshile del. mn. ž 2. dov. zgrešiti:
Smo tedaj ta pravi pot grishili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
gristi -izem nedov. gristi:
vejſt jo sazhne griſit nedol. ǀ kadar ga ſazhneio griſti nedol., eni ſi ſobe polomio, drugi vun pluvaio ǀ druſiga nedela, ampak tuli, inu laia, uiejda, inu griſe 3. ed. ǀ ſerza teh kupzou vſe skuſi bodeio, inu griseio 3. mn. kazhe teh teshkih, inu skerbnih miſly ǀ shnable, inu jeſik ſi je griſil del. ed. m ǀ s'sobmij jesik ſi je grisla del. ed. ž ǀ zhervie te hude vejſti do vekoma ga bodo griſili del. mn. m ǀ moje truplu pak zhervy bi v'grobu grisli del. mn. m, inu tergali ǀ yh bodò grisile del. mn. ž kazhe, inu zhervij ǀ kadar bi lete shivali tega salubleniga zhloveka grisle del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
gvišen -šna prid. gotov, določen:
ena gvishna im. ed. ž shena nei obene ſrezhe s' zhibelami imela ǀ Oh ſtrashna ſodba! vener guishna im. ed. ž, inu pravizhna ǀ Letu je enu gvishnu im. ed. s ſnamine de ta dusha bò pogublena ǀ sazhne petlerzo uprashat, zhe je bila v'hishi eniga gvishniga rod. ed. m Gospuda ǀ Bug do ene guishne rod. ed. ž mere, inu vage perpuſti zhloveka greshnu shiveti ǀ pride k' enimu gvishnimu daj. ed. m konzu hudiga djaina ǀ ſo bily prishli k' nyh guishnim daj. ed. m konzu ǀ Mashnik ym en gvishen tož. ed. m pepel na glavo poſtavi ǀ Ti pravizhni Bug ſi ludem en guishen tož. ed. m konz poſtavil ǀ Kazham po simi Bug je perprauil en guishin tož. ed. m Kamen pod semlo ǀ Sveti Auguſtinus je djal de G. Bug ima na ſveiti duei Meſti, inu uſaketerim meſti ſvoj gvishni tož. ed. m dol., inu domazhi jeſik ǀ kadar zhlovek bo eno gvishno tož. ed. ž mero grehou napolnil ǀ edn mu pokashe enu gvishnu tož. ed. s sheliszhe ǀ ſi ſo beſsedo dale ob eni gvishni mest. ed. ž vri vKupaj priti ǀ katiri s' zhiſtem ſerzam, inu s' vishnem or. ed. s saupajnam MARY Divizi ſo ſe perporozhili ǀ je shla mimu enih gvishnih rod. mn. Gospudou ǀ je bila ſapuvid, inu navada ene gvishne tož. mn. m dny praſnovati ǀ krajl v' ſvoim duoru je imel ene gvishne tož. mn. ž kambre, v' katerih je goſtarje raunal ǀ je bil sapovedal tudi de imaio ene guishne tož. mn. ž rezhy Niemu offrat ǀ peteln kadar hudu ſe pozhuti, ene gvishne tož. mn. ž/s sheliszha poſna ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna tož. mn. s mejſta vode poſtavil, inu morje ǀ hodi po enih gvishnih mest. mn. andlah presež.> ta ner gvishni im. ed. m pot, inu ner lusheishi je ta lubesan pruti G. Bogu ← srvnem. gewis ‛gotov, določen’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
hud -a prid. slab, hud:
velika lakota je bila uſtala, inu hud im. ed. m lufft, de ludje, inu shivina ſo konz iamali ǀ Oh hud im. ed. m jeſik, katiri zhloveka v' tulikajn grehou perpravi ǀ ſo djali, de je ta pravi hudi im. ed. m dol. potagrom ǀ letina je huda im. ed. ž ǀ je bila huda im. ed. ž sima ǀ huda im. ed. ž beſſeda oſter odguvor prajme ǀ djanie je bilu hudu im. ed. s ǀ Tu drivu nej obeniga hudiga rod. ed. m ſadu imela ǀ nihdar ene hude rod. ed. ž beſsede, ali nespodobniga djaina nej bilu v'mej nima ǀ ſe nej nezh taziga hudiga rod. ed. s sgudilu ǀ vſe misly ſo nagnene k' hudimu daj. ed. s ǀ Konez timu hudimu daj. ed. s, inu sazhetek timu dobrimu je bila sturila ǀ drivu, Kateru en takushn hud tož. ed. m ſad perneſse ǀ ludje ozhitnu grehe tribaio, inu hud tož. ed. m exempel tem nedolshnem dadò ǀ videm de imash en hud tož. ed. m jeſik ǀ ti Mashnik namejsti dobriga hudt tož. ed. m exempal ſi dal, inu druge pohuishal ǀ zhe pak bote imeli hut tož. ed. m, shleht glaſs greshniga djaina ǀ na ta hudi tož. ed. m dol. pot ſe bila postavila ǀ imam hudiga tož. ed. m ži. mosha, vſak lubi dan je pijan ǀ ta kateri ima to hudo tož. ed. ž miſsu v'grehi oſtati ǀ vſe tu hudu tož. ed. s voshish ǀ nesapustish taistu hudu tož. ed. s tovarshtvu ǀ on perpusti v'shpot, inu hudu tož. ed. s ime s'kusi lete hudobne jesike priti tebe, tuojo sheno, tuoje otroke ǀ v'hudu tož. ed. s tovarshtvu ſe je bil podal ǀ Iest ſim vam djal de nemate shivèti po vashi hudi mest. ed. ž naturi, kakor ta nepametna shivina ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim mest. ed. s djainiu doparnashajo ǀ Jonatha po enem hudem or. ed. m potu je pelal ſvojga hlapza ǀ po tvojm hudem or. ed. m exempelnam dellaio ǀ je bulshi petlati, kakor s'hudem or. ed. m mosham ſtanovati ǀ s'nyh hudim or. ed. m exempelnom yh pohushaio ǀ ga ranish s'tuojo hudo or. ed. ž miſlio ǀ nikar s'hudo or. ed. ž mislio ǀ tebe pred vſim tem hudim or. ed. s varvat ǀ ti tulikain saquartash, sapijesh, inu s'hudim or. ed. s tovarshtuom sapravish ǀ naſs imaio pred vſem hudem or. ed. s reshit ǀ S' hudem or. ed. s povernio tu dobru ǀ tudi ty hudi im. mn. m Ozheti ſvojm otrokam kruha odpovedat nemorio ǀ En drugi Krat Kadar ſo zhes njo marmrali, inu hudij im. mn. m bilj ǀ Meni ſe ſmila taista uboga Mati, de nje hzhere ſo taku ſamavolne, inu hude im. mn. ž ǀ Ena galea polna galiotu s' ketenamy ſvojh hudih rod. mn. ſhell ſvesanih ǀ ſtu druſih hudih rod. mn. dell ǀ vy ſnate tulikajn hudyh rod. mn., neſramnijh, klaferskijh, inu paklenskyh beſſedij ǀ polni luken hudijh rod. mn. sheijl ǀ vſyh hudjh rod. mn. shtuku ſo polne ǀ shtriki naſhyh hudeh rod. mn. shejll ǀ ſvojm hudim daj. mn. shelam sadosti ſturj ǀ na ſemli ſi prenesl maſso tvojm hudem daj. mn. sheljam ſturil ǀ hozhejo nijh hude tož. mn. ž, inu greshne shelje dopernesti ǀ Bug vidi, inu poſna nyh huda tož. mn. s della, inu misly ǀ po shelah hudih mest. mn. vashijh pozhutku, inu meſsa ǀ s' hudimi or. mn., inu sashpotlivimi beſſedami ſe lozhio primer.> She huſhi im. ed. m ſtrah je bil krajla Artemona ǀ ena huda greshna shena je hujshi im. ed. ž, kakor hudizh ǀ Lakota je ena velika shtrajfinga … huishi im. ed. ž kakor mezh ǀ Bolesan zhe dalej li hushi im. ed. ž prihaja ǀ she hvishi im. ed. ž lakota bi zhes vaſs prishla ǀ Kadar ena shena ſe grehu poda nej hujshi rod. ed. m hudizha, kakor je ona ǀ hujshiga rod. ed. m ſtrupa ſe nenajde na semli ǀ nemamo hushiga rod. ed. m ſaurashnika na semli ǀ Vy ſe toshite, de nej na ſvejti huishi rod. ed. ž Gospoiske kakor je vasha ǀ kaj more na ſvejtu hujshiga rod. ed. s, inu greshnishiga biti, kakor na mejſti Boga, kazhe, mazhike, inu hudizha molit ǀ Ah more kejkaj hushiga rod. ed. s, ali nespodobnishiga na ſvejtu ſe shlishat, kakor G: Boga v' Cerkvi reshalit ǀ pravio de ſte hujshi im. mn. m kakor Turk ǀ Sizer bote hushi im. mn. m kakor Iudy ǀ hujshi tož. mn. ž rezhy Nem. Nem. bote shlishali presež.> kakor de bi ta nar huſhi im. ed. m puntar bil ǀ ta folk je ner huishi im. mn. m, inu greshnishi ǀ mej temy tremy shibami ta ner hushi im. ed. ž je kuga sakaj leta vſe glih mory ǀ leta je ta ner huyshi im. ed. ž martra ǀ kar je ner hujshi im. ed. s, de ſe nebo G. Bug puſtil potalashit ni s' offram, inu s' shenkingo do vekoma ǀ veliku krat s'eno shlehtnishi rejzh preda, nikar vſhe ſvojmu bratu, ampak ſvojmu narhushimu daj. ed. m ſaurashniku ǀ kakor de bi tiga ner hujshiga tož. ed. m ži. Rasbojanika pelali ǀ David to ner hushi tož. ed. ž revo, inu neſrezho Judeſhu Iskariotu voszhi ǀ vse tu nar hushi tož. ed. s od tebe rezhe ǀ ſe nepreſtrashio v' tem ner huishem mest. ed. m vejtri po mory ſe pelat ǀ lety ſo ty ner hujshi im. mn. m, inu shkodlivishi ǀ ſama ſeniza tiga ſvetiga Dreva je osdravila vſe bolnike od nyh ner hushi rod. mn., inu neuarnishi bolesni ǀ en boi s' temi ner huishimi or. mn., inu mozhneshimi ſaurashniki hudi m hudič:
enkrat ta hudi im. ed. v'podobi zhloveski je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil ǀ Zuperniki, inu zupernze skuſi muzh tiga Hudiga rod. ed. takorshna della doparnashaio ǀ skuſi katiri poſt bodo vſe skushnave tiga kudiga rod. ed. premagali ǀ nej ſi nas timu hudimu daj. ed. sdajala, ampak Bogu ſi nas perporozala ǀ ſo bily h'Christuſhu eno shensko Pershono s'tem hudim or. ed. obdano perpelali ǀ v' Nemski desheli v' tem meſti kelen je bila ena dekelza s' tem hudem or. ed. obdana ǀ veni hishi ty hudi im. mn. ſo bily oblaſt vſeli ǀ s'molitvo je te hude tož. mn. pregajnal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
hudoben -bna prid. hudoben:
Nikar nedaite S. Rus. T. enimu katiri je hudoben im. ed. m kakor en peſſ ǀ Abel je nedolshin, Cain je hudobin im. ed. m ǀ ta hudobni im. ed. m dol. Herodesh, je bil sturil svesat S. Petra ǀ Kakor je skuſila una hudobna im. ed. ž shena ǀ Ah hudobnu im. ed. s takorshnu ſerze ǀ pishe S. Mattheush od eniga hudobniga rod. ed. m, inu maluvredniga hlapza ǀ Zhe ſi pregreshil is tvoje hudobne rod. ed. ž ſamovolnoſti ǀ sa volo njega hudobniga rod. ed. s, inu hreshniga shulejnia ǀ taku ſe tudi sgodj temu hudobnimu daj. ed. m ǀ je imel en taku hodoben tož. ed. m jeſik ǀ nehajte ſe tulikain jesiti zhes tiga hudobniga tož. ed. m ži. Caina ǀ eno taku hudobno tož. ed. ž, jeſizhno, tagatno, inu ſtrupeno sheno je prenashal ǀ en takorshen zhlovek enu greshnu hudobnu tož. ed. s ſerze imà ǀ s' ſvojm hudobnim or. ed. m ieſikom ǀ s' ſvojo hudobno or. ed. ž sheno Xantippio ǀ Tista dua hudobna im. dv. m stariza … ſama sta poſsuta bilà ǀ ti hudobni im. mn. m bratje nej ſo to veliko lubesen Iosephavo hoteli sposnati ǀ vuzhite ſe vij hudobnij im. mn. m s'shkodo teh drugih nehati ǀ Ah hudobne im. mn. ž muhe ǀ ſe najde tulikain hudobnih rod. mn. ludy ǀ je bilu veliku hodobnyh rod. mn. terdouratnyh Ajdjou perteklu ǀ bom rekal tem hudobnem daj. mn. greshnikom ǀ Tem hudobnim daj. mn. letu kar nej obeden greh ſe ym je sdelu de je ena velika pregreha ǀ Chriſtus je enkrat kregal, inu sfaril te hudobne tož. mn. m Iude ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal te hudobne tož. mn. m, s' dobrimy, te greshne s'pravizhnimy ǀ nejſte dershali s'unimij hudobnimi or. mn. primer.> Zhe hudobnishi im. ed. m je ta zhlovik, hushi ſodi, inu govory ad teh drugih ǀ nei ſim obeniga hudobnishiga rod. ed. m mogal naiti ǀ ony ſe nepobulshaio ampak ſhe hudobniſhi im. mn. m rataio ǀ nej bilu na semli hudobnishih rod. mn. ludy kakor ſo bili Egyptiery presež.> Gdu ie bil Faraon? ta nar hudobnishi im. ed. m zhloviK tiga ſvejta ǀ tiga nerhudobnishiga tož. ed. m ži., inu greshniſhiga zhloveka ſo neuſmilenu martrali ǀ Vy pak nar hudobnishi im. mn. m ſte v'Prasnik bily ǀ v' rokah ſvojh ner hudobnishi rod. mn. ſaurashnikou
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
hudobnost -i ž hudobija, hudobnost:
Svejt vſhe vumera, inu naſha hudobnoſt im. ed. she veKhsi prihaja ǀ nej nehal od ſvoie hudobnoſti rod. ed. ǀ S. Chryſoſtomus ſerditu saupye zhes hudobnost tož. ed. tiga hlapza ǀ skuſi loterio h' pokuri, skuſi hodobnoſt tož. ed. h' zhednoſti ǀ ſtonoviten oſtane v'ſvoj hudobnoſti mest. ed. ǀ vener je bil ſvojo mero napolnil, inu s' ſvojo hudobnoſtio or. ed. prevagal poterpeshlivoſt Boshjo ǀ skuſi jeſik prideio folsh prizha, kryvu persheshtvu inu cella gmaina hudobnoſti rod. mn. (?) pravi S. Jacob ǀ mej drugimi njegovimi hudobnoſti or. mn. je leto imel, de nej ſnal druſiga govorit, ampak hude greshne beſſede, shentovati Boga, Nebeſſa, inu Svetnike
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
imeti imam nedov. 1. imeti:
vſelej pofliſsajteſe eno dobro manungo imeti nedol. ǀ nej ſmo vredni zhlovesku ime imèti nedol. ǀ shelish s'namy myr imejti nedol. ǀ sledni zhlovik ima v'ſebi, Kar Bug hozhe imeiti nedol. ǀ hozhe njega imetj nedol. ſa ſvojga mosha ǀ nej sadosti ſamo ſvetlobo te s: vere imètti nedol. ǀ letu Bug hozhe s'Kusi ſvoie shtrajfinge od naſs imet nedol. ǀ jest imam 1. ed. ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem, hadar hozhem ǀ Aku slatu jmam 1. ed., kaj drusiga imam 1. ed., semuzh enu malu gijele persti ǀ Ti imash 2. ed. dua, inu trydeſeti sob ǀ ymash 2. ed. krivizhnu blagu ǀ ima 3. ed. en mozhan grad na shivi skali ſisidan ǀ v'ſerzi imà 3. ed. ſvoje mejſtu ǀ Jma 3. ed. velik kashel, sakaj vſe skuſi marmra ǀ ſilnu veliku yima 3. ed. hudizh v'pakli, inu cilu malu reſpective yh ima 3. ed. Bug v'Nebeſsih ǀ Hoshter samerka de imata 3. dv. veliku danarjou per ſebi ǀ sadosti vſhe imamo 1. mn., vſtanimo, inu Boga sahvalimo ǀ Prau imate 2. mn. de eniga takushniga poſla v'vashi hishi neterpite ǀ imaio 3. mn. malu buqvi, de bi ſi mogli pomagat ǀ poſvejtno manungo imajo 3. mn. ǀ taiſti bi imeli poshlushat, kateri usheſſa imaiò 3. mn. ǀ ymaio 3. mn. ajffer sa nyh leſtno zhast ǀ kazhe imao 3. mn. Krajlizha ǀ imei vel. 2. ed. ta s. strah ǀ imej vel. 2. ed. strah Boshij ǀ imi vel. 2. ed. ti vſaj poterplejne s' JESVSAM ǀ pred ozhmy jo imete vel. 2. mn. ǀ na S. ſpuvidi ſpumnite, pred ozhmy yh imète vel. 2. mn. ǀ S: strah pred ozhmi vſelej imejte vel. 2. mn. ǀ hualo, inu zhast Boshjo v'uaſhshim ſerzu imèite vel. 2. mn. ǀ imeite vel. 2. mn. pravo vero ǀ Angele bosh sa tuoje tovarshe imel del. ed. m ǀ nihdar drugiga vſtih nej ſi imèl del. ed. m, ampak ſludia, inu hudizha ǀ je vſo zhaſt, inu hualo jemel del. ed. m ǀ skarbi nej iemel del. ed. m ǀ veliku otrok je imela del. ed. ž ǀ Ime je tako muzh imelu del. ed. s, de vſe paklenske mozhij morio pobegnit ǀ Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela del. dv. m Amaſius Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes ǀ de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli del. mn. m, kakor je moj Vippauski ǀ kakor de bi glavo imèli del. mn. m s'shelesa ǀ ſo vſelej na plazu en ſgon imelì del. mn. m ǀ une preproste Divize, katere ſo prasne lampe imele del. mn. ž zanikane oblike obene skerbj, inu misli na tu vezhnu neimeti nedol. ǀ huala Bogu jest nimam 1. ed. obeniga taziga greha ǀ moj priatel je k' meni prishal is ceſte, inu nemam 1. ed. kaj njemu naprej poloshiti ǀ Nejmam 1. ed. tedaj morebiti jest vekſhi vrshoh shaluati ǀ nymam 1. ed. obeniga zhloveka ǀ Iest neman 1. ed. obene dobre miſli, ali manunge G: Bogu dopasti ǀ Ti ſi shaleſten kadar nimash 2. ed. szshim tvoje dolge plazhat ǀ te nar manshi skarbi nemash 2. ed. de bi dusho osdravil s'arznio te s: pokure ǀ ti nejmash 2. ed. pameti ǀ Ti MashniK, Kateri sa volo tuoje Kupzhie, ne mash 2. ed. zhaſsa S. piſsmu brati ǀ obene srezhe, inu shegna nima 3. ed. ǀ zhednoſti ſvojh ſtarishih nimà 3. ed. ǀ neima 3. ed. ſebi glihe ǀ Slonu je ſapovedal, de nyma 3. ed. nihder obene auzhize vmorit ǀ kadar zhlovek nema 3. ed. dobre manunge G: Bogu dopasti ǀ dokler blaga nemà 3. ed., v'nevarnosti ſe najdeio de bi ogin te nezhistosti yh neposshgal ǀ nejma 3. ed. ſvoje potrebe ǀ obeden nijma 3. ed. meni samirit ǀ Bug na temij offrij nijmà 3. ed. obeniga dopadeina ǀ nimamo 1. mn. ſamy sadoſti kruha sa nas ǀ aku pak te lubesni nymamo 1. mn. nej ſmo pravi Christuſhavi Iogri ǀ nemamo 1. mn. kruha sa naſho potrebo ǀ aku lubesni pruti ſvojmu blishnimu nymate 2. mn., nej ste Iogry Christuſhavi ǀ dokler te S. manunge nemate 2. mn. je vſe sgublenu ǀ Kateri nijmate 2. mn. ſerza ǀ de ſi lih pameti, inu pozhutiku nimaio 3. mn. ǀ nimajo 3. mn. nezh duhouniga, temuzh ſamù shivinsku ǀ nihder dobriga konza nymaio 3. mn., temuzh negauge prideio ǀ kratki zhaſſi, veſſelje, troshti, lushti, inu bogaſtva njmaio 3. mn. ſtanovitnoſti, ampak isgineio ǀ ludje nemajo 3. mn. taKushniga saupajna h'tebi ǀ ty lakouni po blagi, nihdar nemaio 3. mn. sadosti ǀ dokler nijmaio 3. mn. prave vere ǀ kulikain lona ludje sgubio, dokler te S. manunge nemeaj 3. mn. ǀ ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel del. ed. m ſe shnio preperat ǀ de bi moja Mati drugiga greha neimela del. ed. ž ǀ bi pameti nejmela del. ed. ž, kadar bi ſe neomoshila ǀ de bi nyh truplu obeniga pomankajna neimelu del. ed. s ǀ de bi obeniga druſiga opravila neimeli del. mn. m 2. morati:
kaj tedaj imam 1. ed. ſturiti ǀ ti ſe imash 2. ed. vezh Boga, kakor shpota bati ǀ Jmash 2. ed. vejdit, de bo en Angel is nebeſs na semlo prishal ǀ obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima 3. ed. hitru, ali pozhaſsu srezhi ǀ ta sapuvidi ſe imà 3. ed. sdaj, inu nikar na ſodni dan napolniti ǀ kmetushki ſtan jma 3. ed. v' mej vſimy ner ble sposhtovan biti ǀ de imâ 3. ed. te oſekane glave pershiti h' truplam ǀ Mosh, inu shena obodua imata 3. dv. ſa hishno potrebo skerbeti ǀ naſs vuzhi koku imamo 1. mn. molit ǀ ner vekshi upaine imamò 1. mn. v' miloſt Boshio poſtavit ǀ kadar shlishite de s'tiga svejta ſe imate 2. mn. lozhit ǀ greh tiga poboja, kateriga ſe ymate 2. mn. varvat, inu annat ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio 3. mn. lubiti, inu mijru shivejti ǀ Sapovej ſvejsdom de ſe imajo 3. mn. zhes Sisara vojskovati ǀ imaiò 3. mn. vſe shitu Joabavu poshgati ǀ mu ymaio 3. mn. gauge na zhellu shgati ǀ ijmaio 3. mn. odvershana biti od herbszhine ǀ sapovej hudizhom, de imo 3. mn. Filetta martrat ǀ kadar je imel del. ed. m Sodomo poshgati ǀ Taushenkrat ſo shegnali Rod od kateriga je jmel del. ed. m priti ǀ Calujnus leta neſramni, inu negnuſni loter, kateri ſa volo njega shivinske nezhiſtoſti je imel del. ed. m shiu ſeshgan biti ǀ kadar bi jo bila imela del. ed. ž kregat ǀ je jmela del. ed. ž njega poroditi ǀ letu bi ſe imelu del. ed. s nam sgoditi ǀ de bi imelus'skale del. ed. s+ nam vinu tezhi ǀ kadar bi sapovedal vetrovom de bi ſe imeli del. mn. m maszhovati zhes zhloveka ǀ Machabejery ſò ta folk opominali de bi jemeli del. mn. m G. Boga pohleunu sahualit ǀ de bi vſy ludje ſe imili del. mn. m h' timu driveſſi perblishat ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli del. mn. m vſaj ptvye blagu smeram poſtiti ǀ Nesapovej greſhenzam de bi imele del. mn. ž eno tako pokuro delat kakor Maria Egiptiaca zanikane oblike 1. ne potrebovati, ne moči:
ſe nimam 1. ed. bati, inu sramovati ǀ obeniga lona ſe nimash 2. ed. troshtat ǀ v'Nebu nemesh 2. ed. pogledat ǀ glava nima 3. ed. pres suojh glidubiti ǀ satoraj ſe nemamo 1. mn. bati, de ſe nam bo godilu Kakor vnim nesrezhnim ǀ drugiga ſe nimate 2. mn. bati, semuzh G: Boga ǀ nezh ſe nemate 2. mn. bati ǀ obene miloſti boshie ſe nimaio 3. mn. troshtat ǀ shivish vſe skusi v'grehah, kakor, de bi nikuli neimel +del. ed. m pred Rihteria Boshjga priti ǀ kakor de bi ne imel del. ed. m nikuli umreiti 2. ne smeti:
Polek tvojga della nimash 2. ed. na Boga posabit ǀ Ti nymash 2. ed. preshushtuati ǀ Na dobruto preieto nihdar nemash 2. ed. posabit ǀ nad letem obeden nima 3. ed. zviblat ǀ Gospodar nimà 3. ed. li ſam ſaſſe skerbejti ǀ Nema 3. ed. savupat v'obeno ſtuar, sakaj vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu ǀ ta kateri ima to hudo miſsu v'grehi oſtati, ſe nejma 3. ed. podstopit Boga proſsit ǀ prepovej de obeden njemu nymu 3. ed. dati ni jeiſti, ni pyti ǀ nimamo 1. mn. yſkati, na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ nymamo 1. mn. na praſnik obenu poslovajne dellat ǀ Na tem cilu nemamo 1. mn. zviblat ǀ nimate 2. mn. biti vy Shene kakor Niobes ǀ nymate 2. mn. folsh prizha pelati ǀ V moj Cirkvi vy nemate 2. mn. drugiga dellat, ampak molit ǀ Letu ſo dolshne vſe shene ſturiti, de obeniga drugiga nimaio 3. mn. lubiti ǀ ym je bil prepovedal, de nimaio 3. mn. jeiſti ſad tiga driveſſa na ſrejdi Paradisha saſſajeniga ǀ shlahtniKi nijmaio 3. mn. Kupzhuvati, tj gmain ludje pak de njimaio 3. mn. nenuznu Stati ǀ takrat sapovei de ij nemajo 3. mn. nezh ſturiti ǀ je bil sapovedal de mu nemaio 3. mn. povedat gdu yh poshila ǀ prepovei hishnim de obenimu nemò 3. mn. povedat ǀ Bug neprepovej, de bi zhlovek ne imel del. ed. m te potrebna della poſvejtna dopernashat ǀ leta ſvejt bi ſi neimel +del. ed. m imenovati Mundus ǀ gleda tu kar bi neimu +del. ed. m vidit ǀ Leta Catharini prou dâ, ter jo ſvetoua de bi obeniga drugiga neimela +del. ed. ž sa ſvojga Shenina vſeti, ampak Chriſtusa Jeſusa ǀ Iest vam ſim bil sapuvedal, de bi neimeli +del. mn. m lagati ǀ kaj s' eno veliko dolshnuſt imamo pruti Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU, na katiro nihdar bi nejmeli +del. mn. m poſabit ǀ sakaj … prepovedash de bi neimele +del. mn. ž ſe jokat nat tvojm britkom terpleinom ǀ shene bi nihdar ne imele del. mn. ž veniga drugiga pogledat slovo imeti biti odslovljen:
Vna ſe huali, de je vſelej sveiſta bila, kirkuli je shlushila, de ſi lih pouſot je slavu ſa volo tatvine imela del. ed. ž → imati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
jezik -a m jezik, tj.
1. organ v ustih:
de bi ta ſveti Jeſik im. ed. ſterhnil, inu pepel ratal ǀ ſe ne boy obeniga glida ſvoiga shivota tulikajn, kulikajn tiga ieſika rod. ed. ǀ jeſik tož. ed. ſi je griſil, obraſſ ſi je s' nohtmy praskal ǀ jesik tož. ed. ſi odgriſe ǀ imaio en ſam jeſik tož. ed. ǀ na jesiku mest. ed. ta nar ostudnishi krota je nij stala ǀ aku pak ima zherno shilo pod jeſikam or. ed., je ſnamine de noſſi zhernu jagnizhe ǀ Taisto semlo, po kateri je hodilſhe danaſhni dan Rumarij s'jesikam or. ed. taisto lishejo ǀ De bi imel ſtu jeſikou rod. mn., inu vſt bi vſe martre taiſtih vbogih dushiz dopovedat ne mogal 2. govor:
moj preproſti jeſik im. ed. od leteh bo mogal govorit ǀ jesik im. ed. je ena gmajna vſiga hudiga ǀ she veliku vezh yh je umoril ieſik im. ed. ǀ S. Anton je bil tudi s' mezham ſvojga jeſika rod. ed. premagal tiga neuſmileniga Trinoha Ezzelina ǀ Ta pervi Beſednik je s' penselzam ſvoiga jaſika rod. ed., s' farbo te huale taku lepu je bil pershono Epheſtionavo smalal ǀ ner vekshi kunsht je ſvoj jesik tož. ed. umojſtriti ǀ tem mutastem je beſsedo povernil, inu otroKam jesih tož. ed. odveſal ǀ nikuli Boga na jeſiku mest. ed. nimaio ǀ vednu v' nashim ſerzi, inu na jeſiki mest. ed. leto ſveto pejſſim … imete ǀ hudizh nej mutaſtiga ſturil tiga zkloveka de bi s' jeſikam or. ed. negreshil ǀ ga reserdish s'tuojm greshnim jesikam or. ed. ǀ Aku li is ieſikam or. ed. molite, vashe molitue nezh nevelaio ǀ ſo urshoh s' ſvojm hudobnim ieſikom or. ed. ǀ s'jeſikom or. ed. v' nagloſti ſo kejkaj hudiga Rekli ǀ s'jesikom or. ed. vam voshzhi en dober dan, s'mislio eno vezhno nuzh ǀ S' ſappo je odveſal te mutaſte jeſike tož. mn. 3. sistem izraznih sredstev za sporazumevanje:
leta ſvejt bi ſi neimel imenovati Mundus, ſakaj v'nashim jeſiku mest. ed. hozhe rezhi zhiſt ǀ jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku mest. ed. ǀ de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik tož. ed. ſo imeli, kakor je moj Vippauski ǀ skuſi try jeſike tož. mn., namrezh grekesh, Judouski, inu Latinski je bilu sapiſſanu ǀ on vſe jesike tož. mn. govorij ǀ kakor de bi imela gnado vſe iesike tož. mn. govorit 4. govorec:
Cardinala vſy jeſiki im. mn., inu Piſſary ſo hualili ǀ takushni jesiki im. mn. shlishio v'paku ǀ njega hualio vſy ieſiki im. mn., inu lubio vſe ſerza 5. žarek:
Svesde s'ſvoimij gorèzhmy jesikomy or. mn. zhastè muzh tiga Vſigamogozhiga
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
kačji -a prid. kačji:
Kamenzhek je bil ta kazhi im. ed. m jeſik, katiri je bil sazhel marmrat zhes G. Boga ǀ perleti en kazhi im. ed. m jeſik, sadene v' leta tadu, ga resnasha, marmra, opraula taku dolgu, de leto perſono v' hudu imè perpravi ǀ Oh neuſmileni otrozi! oh kazhy im. ed. m porod ǀ tu drugu truplu je bilu kazhje im. ed. s s' dolgim repam ǀ Spumni de greh nebo tebi odpuszhen, aku nepovernesh tu dobru imè katiru ſi drugen odvſel skuſi tvoj kazhi tož. ed. m jeſik ǀ s' petò kazhjo tož. ed. ž glauo potrejti imà ǀ de ſi lih imaio kazhio tož. ed. ž podobo, ali nimaio naturo ſtrupeno ǀ Oh kazhi im. mn. m, prekleti, inu hudizhavi takorshni jeſiki ǀ v'kateri ſe kuhaio te shivinske shelje, te kazhje im. mn. ž jese, te vſtekle nevoshlivoſti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
kakor vez. 1. kakor:
de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli, kakor je moj Vippauski ǀ jest pak bom piſsal kakor ſo ſlovenzi piſsali ǀ sdaj pak je ratala tebi hushi kokar shauzh, inu ſtrup ǀ oblezhilu pak je poſtalu belu kokàr ta padani ſnèh ǀ ſa tiga volo my imamo rajshi taushentkrat ſmert kokor greh ſi isvolit ǀ kaker je proſil S. Auguſtinus ǀ ſe troshtaio, de ſe ijm bo sgudilu kakur kertu ǀ Kakurli sazhneo ym od rauk ſrezhnu gre ǀ ona hozhe de bi vſe skusi doma bila, kakoren tizh v'fulaushi ǀ on hozhe gardo tebe Kakoreniga hudiza sturiti ǀ Bò takrat takushna nadluga, kakora nej bila od ſazhetka ſveità doſehmal ǀ mehkejshi kahor glash ǀ bi nashe vpajne poſtavili v'takushniga Nebeſhkiga Dobrutliviga Ozheta, Kazor eno nedolshnu detece poſtavi v'ſvojga semelskiga Ozheta ǀ KuliKajn sKarbi, inu misil ſi vsamete poprej KaKor eno nijvo Kupite ǀ kakot snaminie na zesti. kateru drugem pot kashe 2. potem ko:
kakor te perve Mashe ſo opraulene, aku is viz nej reshena, more ſtu leit terpeti, de obedn vezh na taiſto nespomni ǀ kakor edn je sakihnil precei je mertu okuli padel ǀ Bug yh neshtrajfa prezej kakor greshè → akor, → kako2, → kakorkoli2, → poprej
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
kateri -a zaim. kateri:
po beſsedah uniga, kateri im. ed. m je djal ǀ kakor uni vouk, katiri im. ed. m je vidil eniga krulaviga osla ǀ je teshku enimu piſsat katerj im. ed. m nihdar nej perya v'roki imel ǀ Nej mogozhe de bi edn ta S. myr imel, katiric im. ed. m Boshj sapuvidi ſe ſuper ſtavi ǀ kateribo im. ed. m+ ta S. kruh jejdil, inu tu s: Vinu pijl ǀ Od eniga drusiga pishe, keteri im. ed. m v'ſauroshtvi, inu v'boij je shivil ǀ poshle tozho, katera im. ed. ž vſe nijve, inu vinograde pobije ǀ ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira im. ed. ž je imela ſedem glau ǀ ſvoie grehe ne premisli, ampak na greh taiste gleda, katèra im. ed. ž je veliku nedolshnishi ǀ kakor vasha parua Mati Eua; katerà im. ed. ž, po tem kir en dober zhaſs je s'kazho govorila, gre prezej, yskat tu prepovedano drivu ǀ naſha dobra della enu zhiſtu slatu rataio, im. ed. s kateru do vekoma nashe dushe bo ziralu v'Nebeſhih ǀ beſſeda pride od tiga imena, Jubal, katiru im. ed. s imè hozhe rezhi odpuszhaine ǀ ta stari ſimeon, od kateriga rod. ed. m stoij piſsanu ǀ tu vezhnu fardamaine vniga Firshta, od katiriga rod. ed. m ſe bere v' shpegli teh Exempelnou ǀ Nezh bulshi nej bil Ceſar Heraclius od Kteriga rod. ed. m piſhe Baronius ǀ vej s' en naglauni greh, kitiriga rod. ed. m ſe nej spovedal ǀ MARIO Divizo S. Ambrosh pergliha taiſtimu nuznimu, inu vſmilenimu oblaku, is kairiga rod. ed. m vſe gnade boshje na semlo nam kapleio ǀ od ktateriga rod. ed. m pravi S. piſsmu ǀ pade v'eno teshko, negnusno boleſan, od katere rod. ed. ž obeden Arzat ga nemore rejshiti ǀ poſodo, s'katere rod. ed. ž ſo hoteli vodo pyti ǀ ſlatkuſt, od katire rod. ed. ž David je djal ǀ letukaj je dobra pasha sa shivino, ketere rod. ed. ž veliku imamo ǀ pudejo v'ſvoje truplu, od katiriga rod. ed. s nihdar vezh se nebodò lozhile ǀ ſe neboijsh G. Boga, katerimu daj. ed. m tulikajkrat ſi njemu nepokoren ǀ netroſhtaite ſe, àmpak od hudizha, katerimu daj. ed. m ſte prasnuvali ǀ S: Peter, katerjmu daj. ed. m je bil kluzhe Nebishke dal ǀ jeſt ſim en karshenik, katirimu daj. ed. m je prepovedanu yskati maszhovaine ǀ h'katerimu daj. ed. m ſte ner ble nagnene ǀ Svèt bil, Kakor je bil S. Stephan, Kterimu daj. ed. m Nebeſsa ſe ſo bila odperla ǀ ſe bere per s. Matteuſhu od uniga s'boshijm shlakam vudarieniga, k'tererimu daj. ed. m je Christus djal ǀ k'tej Nebeſhki vezherij, h'kateri daj. ed. ž krajl Nebeshki ijh vabi ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ poſlan v'venu meſtu v' Galilei, katerimu daj. ed. s je imè Nazareth ǀ sa volo greha kateriga tož. ed. m ſi ti ſturil ǀ nemaraio sa shpot v'kateriga tož. ed. m tu presheshtvu ijh perpravi ǀ ſim bral od Philoſopha Anaxersa, katiriga tož. ed. m Saurashniki ſo bily vlovili ǀ shivi po sapuvidi, katero tož. ed. ž Mahomet v'ſvojm Alharanu ſapiſano je pustil ǀ nemaraio sa bolesan v'katero tož. ed. ž ijh pijanstvu, inu loteria perpravi ǀ pujdem ſam veno nesnano deshelo, nakatiro +tož. ed. ž nikuli nej ſim hotel mislit ǀ Perkasajne, kateru tož. ed. s je vidil S. Ioannes v'Resodiuejnu ǀ Kakor enu morie, v'Kateru tož. ed. s vſi studenici, inu potoKi tezheo ǀ Kmet jej kruh, inu pye vinu, katiru tož. ed. s s' ſvojo roko ſi perdella ǀ Ta nar zhudnishi je morjè koteru tož. ed. s obeden sgruntat nemore ǀ ta shegnani kelik je lisal v'katerem mest. ed. m ta S. Reshna krij je bila ǀ G: Boga shtimamo, inu lubimo, v'katerim mest. ed. m vſe kar nuzniga, inu dobriga imamo ǀ bi sazhel vprashat v' katirem mest. ed. m glaſſi je ſtrup ǀ Altar je shegnan, na katirim mest. ed. m Bug prebiua ǀ ſe polsdignit do ſamiga Trona, ali ſtola, v' kateram mest. ed. m ſidy Sama Sveta TROYZA ǀ vſame kelih vun v' keterem mest. ed. m ſe hranio ſveti ublati ǀ dusha, v'kateri mest. ed. ž strah Boshij ſe najde ǀ ſmert je ena nuzh, v'katiri mest. ed. ž per pokoju ty mertvi pozhivajo ǀ ena shula ù kitere mest. ed. ž vſi vuki ſe sapopadeio ǀ je vidil perpraulenu taistu mejstu v'katerem mest. ed. s je imel ohzet raunati s'to zhlovesko naturo ǀ otrok v' taistim trupli, v'katerim mest. ed. s je bil spozhet, je bil tudi pokopan ǀ krajleustvu u'katerim mest. ed. s gospodari ta greh ǀ nam je perpravil ta s: kruh pod katerem or. ed. m stoij skritu tu S. Rus. T. ǀ taiſti krish bo kluzh is katirem or. ed. m bom odperl urata Nebeska ǀ poshlushaite ta exempel, s' katirim or. ed. m tudi sklenem ǀ Ta je taisti Nebeſhki kruh, s'katerim or. ed. m Elias ſe je shpishal ǀ ruto s' katiro or. ed. ž Judy ſo bily shpotliu oblizhe Chriſtuſau sakrili ǀ arznio, s'Katero or. ed. ž naſs osdravij ǀ oroshje, s'katerem or. ed. s bote lahku premagali vaſhe skriune ſaurashnike ǀ ſe pelat po mory, po katirem or. ed. s she obeden ſi nei vpal ǀ oroshje, is katerom or. ed. s ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ ſta bila dua dreva, katera im. dv. m s' ſvojo shlahtnuſtio, inu urednoſtio ſta vſe druge rezhy tankaj ſtuarjene premagala ǀ sadavit dua sholneria, katira tož. dv. m te try celle dny ſta bila perſegla, de n'hozheta od pyanzhvojna nehat ǀ cilu tij, kateri im. mn. m blisi prebivajo ǀ uſelej ſo bili ushlishani katiri im. mn. m s' zhiſtem ſerzam, inu s' vishnem saupajnam MARY Divizi ſo ſe perporozhili ǀ Fallite mozhnu vy katery im. mn. m takorshnu vpajne imate ǀ je premagal nashe paklenske ſaurashnike, katjri im. mn. m ſo zhloveka v' ſvoj oblaſti imeli ǀ Ioſve je bil prekounil tu Meſtu iericho, inu tajſte katere im. mn. m bi ſe podſtopili ſupet poſijdat ǀ ſe najdeio ludje, kateriſò im. mn. m+ nevoshlivi, kakor Cain ǀ sidary, kaderi im. mn. m ſvejſtu sidaio ǀ ſo ga vprashali ty keteri im. mn. m ſe ſo v'prizhe naſhli ǀ ſo te nove, zhudne, inu ſtrashne ſuejsde, katere im. mn. ž vezhkrat na Nebeſsoh nam ſe prikasheio ǀ shegnane tvoje Svete Rokè katire im. mn. ž ſo mene pejſtovale ǀ njeh peruti ſo te dobra, inu S. della, katera im. mn. s v'Nebu yh polsdigneio ǀ ſe vſmili zhes taiſte, sa katerih rod. mn. volo ſim ijh jest prejel ǀ ſe ſo perblishali tuisti zhaſsi od katerih rod. mn. je S: Paulus prerokoval ǀ od katirih rod. mn. Oſeas Prerok je djal ǀ od katereh rod. mn. Tertullianus pravi ǀ kakor taisti od kateryh rod. mn. pishe ta modri ǀ samejnia sa lete rezhy kateryh rod. mn. obilnu na semli ſe najdeio ǀ od Katerijh rod. mn. S. Ioan: Karsnik govorij ǀ òd'katerih rod. mn. S. Ioan: Chryſostomus pravi ǀ od katerik rod. mn. S. Grogor je dial ǀ ah nepamet precleta teh martvashkih ludij? katerem daj. mn. ſim perſilen rezhi ǀ Obriſhite vaſhe ozhij, katerim daj. mn. ſolse ſe vtargajo ǀ Divize, kateram daj. mn. je bilu olia premankalu ǀ taiſtem katirem daj. mn. ſte krivizo ſturil ǀ mutaſte dushe, katirim daj. mn. hudizh je jeſik saveſal ǀ Chriſhe na katere tož. mn. m ſo yh perbivali ǀ uni poſly zhes katire tož. mn. m je toshil Gospodar ǀ sgubish tuoje pravude katere tož. mn. ž ſi sagvishnu menil vudobit ǀ sa volo, velizih vojsk katire tož. mn. ž je imel ǀ sgubi vſe njega dobra della, katere tož. mn. ž v'gnadi Boshij je ſturil ǀ Jeſt neraitam lejta, katire tož. mn. ž/s nenuznu ſim doperneſil ǀ koleſsa v'katere tož. mn. ž/s ſo yh pledlij ǀ s'kusi katera tož. mn. s della nespodobna ty Firshti nijh viſokim ſtanu per teh Modrih en vezhni shpot ſi ſo sadobili ǀ Vſakateri poneſe svoje Bukve pred tiga Nebeſhkiga Mojſtra, v'katerih mest. mn. bodo vſy grehi sapiſsani ǀ Rihtary, inu Beſſedniki, per katerih mest. mn. vezh premore shenkinga, kakor praviza ǀ v' tvojh Svetih Ranah, v' katirih mest. mn. shelim ta vezhni pozhitik sadobiti ǀ gorezhe rashnie, inu roſhie na katereh mest. mn. ſo yh pekli ǀ vage s'katerimi or. mn. ſte ludy goluffali ǀ sheble is Katerimi or. mn. je bil na Chrish perbit ǀ G: Bug je bil poſlal kobilize pred katerimy or. mn. vſy ſo mogli pobegnit ǀ zhednoſti Marie Divice, s' katerimij or. mn. je glauo te paklenske kazhe poterla ǀ Je pokasal ſvojec Svete Rane is katirimi or. mn. je premagal ſmert, inu hudizha ǀ tvoje mozhne roke, s'kateremi or. mn. ſi bil hisho, inu ſtebre poderl
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
katoliški -a prid. katoliški:
nas opomina vſak dan nasha Mati Sveta Katolishka im. ed. ž karshanska Zerku ǀ Pujde sa njo ta S. Vera Chatoliska im. ed. ž ǀ kakor S. Chtolishka im. ed. ž Cerku poje ǀ Sveta katolisha im. ed. ž Zerku, kadar moli ſa shenski ſpol pravi ǀ sa volo svete katolishke rod. ed. ž Vere ſo bilij kezherij njemu jesik odresali ǀ je k'pravi viri kershanski katolishki daj. ed. ž prepravil ǀ h' tej pravi Katoliſki daj. ed. ž, inu Evangelski Veri ǀ G. Bug nikuli obenu zhudu neſturj skuſi druge vere ampak li skuſi nasho Sveto Katholishko tož. ed. ž Vero ǀ Sa morje imamo ta ſvejt, ſa zholn Sveto Katolisko tož. ed. ž Zerku → katoliš1
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
kecar -ja m krivoverec:
En Kezer im. ed. Manicheer je letu shlishal ǀ Concilium Tridentinum sa Kezerja tož. ed. dershi taiſtiga, kateri neverva de ſe vize na unim ſveiti naideio ǀ Nikar vshe de bi dusha Bug ratala, kakor nekatiri kezery im. mn. ſo menili ǀ Engelendary, lety ſo kezery im. mn. ter ſe fardamaio ǀ sa volo svete katolishke Vere ſo bilij kezherij im. mn. njemu jesik odresali ǀ taushent, inu taushent kezerjou rod. mn. … je k'pravi viri kershanski katolishki prepravil ǀ Fulgentius en bogaboiezh Mosh od kezeriu rod. mn. neuſmilenu je bil gajſhlan ǀ ſe je letu sgodilu k' shpotu teh kezheriou rod. mn. ǀ Kezariom daj. mn. Pelagianariom ſo pomagale Firshtine ← srvnem. kezer ← srlat. catharus po sekti Cathari, dobesedno ‛čisti’, iz gr. καϑαρός ‛čist’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
Kina ž zemljepisno lastno ime
Kitajska:
Tedaj shiher samorem perglihat zhloveski jeſik taiſti korenini, katera raſte v' tej desheli China im. ed. (V, 602) ← srlat. China ‛Kitajska’ ← srperz. Chīnī ← mandarinsko Qín
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
klafanje -a s nespodobno govorjenje:
prepovej vſe lushte tega meſſa taku s'ſakonskimy, kakor s'ledih perſonamy tribat, inu vſe tu kar je en ſazhetik tiga meſſeniga lushta, kakor ie nesramnu shlatajne, tipajne, kushovaine, klafaine im. ed. ǀ nyh Klafajne im. ed., inu nezhiſtost je njemu mozhnu super ǀ ſe nemorem gori derſhati sa volo pyanstva, klafainia rod. ed., inu krega ǀ sa volo kushovajna, inu neſramniga klaffajna rod. ed. ǀ nikar ſe nepovernite k' sludovajnu, hudizhovainu, shentovainu, klafainu daj. ed. ǀ Kakor ſte do ſehmal nuzali vash jeſik sa sludovaine, inu klafaine tož. ed. → klafati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
korenina -e ž korenina:
Nezh nepomaga veje tiga dreva odſekat, aku korenina im. ed. ſe vun neſdere ǀ bo sraſtla is korenine rod. ed. Jeſſe ǀ ima to laſtnuſt, de veliku mladizam s'korenina rod. ed. vun poshene ǀ is taiste koreine rod. ed. veliku olik je raſtlu ǀ samorem perglihat zhloveski jeſik taiſti korenini daj. ed. ǀ Vſaku drivu ima try rezhy, namrezh korenino tož. ed., deblu, inu veje ǀ silni vehar Kateri is suoio napremagano mozhio is Korenino or. ed. vunkaj sdere, inu resvershe drevu nashiga dobriga djajna ǀ jeſik s' korenino or. ed. sderli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
kriv -a prid. kriv, tj.
1. odgovoren za kaj slabega:
Shpegul nei kriu im. ed. m, aku en gard zhlovek ſe noter gleda ǀ ſazhne tiga S. Mosha dolshiti de je shnio kriu im. ed. m, inu de od njega je shroka ǀ ti ſi kriva im. ed. ž de tuoja Hzhij je taku nemarna ǀ aku sdaj tebi hudu ſe hody, nej kriua im. ed. ž Mati, ampak ſama ǀ takorshna perſona ſama je kryva im. ed. ž, de v' hudu imè je per ludeh prishla ǀ ſamy ſte ſi krivi im. mn. m ǀ ty kateri ſó bily shnjo kryvi im. mn. m ſo bily to Firshtinio pregovorili, de bi rekla, de Euphroſinus en bogaboyezhi Mladenizh je ny ſilo ſturil 2. nepravičen, lažen:
nebo reiſſ, ampak enu krivu im. ed. s, folsh perseshtvu ǀ skuſi jeſik prideio folsh prizha, kryvu im. ed. s persheshtvu inu cella gmaina hudobnoſti ǀ kadar pred pravizo krivo tož. ed. ž prizho zhes ſuoiga blishniga govorj ǀ lagajne nam prepovej. Slaſti pak tu krivu tož. ed. s prizhovajne ǀ katerih je veliku vezh, kakor krivyh prijzh rod. mn. ǀ S: Bug ſaurashi lashnike, inu krive tož. mn. ž prizhe, de vſe glatku bò pogubil ǀ Resbite tajſte krijve tož. mn. ž mere ǀ My ſmò pò sgul krivih mest. mn., inu shkodlivih potih hodili po krivem nepravično, krivično:
sa tiga volo pokrivem ludje ſe zhes nas toshio ǀ niKar po Krivem ſe ne praudaj s'tuojm blishnim ǀ kar ſi vſel po krijvem tajſtimu kmetu ǀ po krivim ſe perſega ǀ telle po krivim ſvojmu kmetu vſame ǀ po kryvim leto shlahtno brumno dekelzo je v' shpot perpravil ǀ po kryvem ſo bily … pred Ceſſarjam Conſtantinam obtosheni
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
kunšt -i ž 1. spretnost, veščina, znanje:
ner vekshi kunsht im. ed. je ſvoj jesik umojſtriti ǀ pokuro perglihaio taiſti kunshti daj. ed. Alchima imenovani, katera s' shelesa slatu ſtury ǀ sdaj bodem jest mojo kunsht tož. ed. pustil vidit ǀ dobru ſe ſastopi na ſuojo kunsht tož. ed. ǀ ta hisha bi ne bila po kunshti mest. ed. ſydana ǀ s' pametio, inu kunshtio or. ed. je treba sheno na pravi pot perpravit ǀ s'njega kunshtjo or. ed. hitru bode povedal gdu ſo taisti kateri kradejo ǀ s'veliko kaunshtio or. ed. yſzheio ǀ s' kunſtio or. ed. ſe dotakne shile Jacobaviga ſtegna, kar Jacob krulau poſtane ǀ bres leteh saſtopnoſt druſih kunshti rod. mn. ſe nemore doſezhi ǀ zhloveku je od nature danu, de sheli vſe kunshti tož. mn. ſe nauzhiti ǀ Jeſt dershim v' mei timi ner nuzhnishi kunshti or. mn., kunsht tož. ed. Bukve drukat 2. zvijača:
ſa volo nje golufne kunshti rod. ed. vſe shivali ſo jo ſaurashile ǀ Saurashnika Boshjga Seſera s'kunshtio or. ed. je bila premagala ǀ s'feratarsko kvnshtio or. ed. ie bila Nabothu vinograd vſela ǀ de bi skuſi zupernio, inu hudizhave kunshti tož. mn. njega h' shpotu ſturili ← srvnem. kunst ‛znanje, spretnost, zvijača’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
lagati lažem/lagam/legam nedov. lagati:
v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza, katera ſta snala lagat nedol., ble kakor pſ lajat ǀ lagati nedol., inu kunshtnu golufati ǀ lety imaio ſvoj laſtni jeſik, namrezh klet, preklinat, predushat, perſegat, shentovat, klaffat, inu logat nedol. ǀ takrat hudizh ſe perkashe inu eno shlafernizo mu da, rekozh: Lashesh 2. ed. ǀ kadarkuli zhlovik laga 3. ed. greh ſturi ǀ kadar eden lagà 3. ed., reſnize negovori ǀ kaj je ſatu meni mari, de li nuza, inu pomaga shiher ſe lega 3. ed., ſakaj ta je modruſt tiga ſvejtà ǀ zhe pak jeſik je zhern, namrezh, de govori hude greshne beſſede, de kolne, preklina, po krivim ſe perſega, shentuje, plentuje, klaffa, marmra, opraula, lashe 3. ed., folsh prizha ǀ ta dua ne laſheta 3. dv., inu negolufata ǀ Ali nesamerite vy meni, aku bom rekal, da grobu lashete 2. mn. ǀ lasejo 3. mn. po vſijKotah de bi li eden tega drugiga v'shkdo perpravitij ǀ ſo taku dolgu lagale del. mn. ž inu prekladale, dokler ie bilu od eniga na duanaiſt prishlu Branje zapisa lasejo (I/1, 19) ni zanesljivo.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
lep -a prid. lep:
ſilnu lep im. ed. m je bil S. Jerni, de ſi lih taku odert ǀ Nesrezhenu leip im. ed. m gvishnu je bil leta zhloveski pild ǀ sazhne gledat ta lepi im. ed. m dol. ſad, vidi de je lep beu, inu erdezh ǀ leta leipi im. ed. m dol. zhiaſtiti peld je pomenil to zhlovesko naturo ǀ ſe njemu ena ſilnu lepa im. ed. ž Gospa perkashe ǀ kaj s' ena lepa im. ed. ž reizh je leta ǀ Luna nej taku leipa im. ed. ž, de bi ſvoje leipote nesgubila ǀ tu nar nuznishi je tu lepu im. ed. s govorjenie ǀ na ohzet pres lepiga rod. ed. m shenitniga guanta je bil prishal ǀ ti sdej is tuoje lepe rod. ed. ž viſokusti v'blati tega madesha leshish ǀ vſe kar dobriga, lepiga rod. ed. s, inu nuzniga zhlovik shelejti more ǀ kar pak leipiga rod. ed. s, zhedniga, inu huale uredniga vidio per eni perſoni letu samolzhe ǀ vſe kar lejpiga rod. ed. s imà na ſe poſtavi ǀ ſo jo perglihali tej lepi daj. ed. ž Danizi ǀ je bil nij perneſil roshe Nebeske, katere sò tak lep tož. ed. m duh imele ǀ vy ſe troshtate en leip tož. ed. m Svet Konz ſturiti ǀ raunu ta lepi tož. ed. m dol. navuk je bil S. Bernardus suoijm bratam dal ǀ spodbodite vaſhiga lepiga tož. ed. m ži. kojna ǀ ta kateri hozhe eno lepo tož. ed. ž musiko Christuſhu dopadezho sturiti ǀ enu lepu tož. ed. s imè je bil nij dal ǀ Ta shival lammia imenovana ima enu lepù tož. ed. s oblizhe ǀ nej ſò venem lepem mest. ed. m Duori, ampak veni gorezhi hishi ǀ de bi Muſikonte v lepi mest. ed. ž odringi dershal ǀ s'suojm lepem or. ed. m duhom je bila pregnala ſmrad ǀ en gard zhern shivot s'lepem or. ed. m slatem shtukam pokriejo ǀ sklenem s'taistem lepim or. ed. m navukam ǀ S. Chryſoſtomus letu poterdi s'to lepo or. ed. ž pergliho ǀ s' tem lepem or. ed. s ſvitovajnam ǀ obedn s'lepem or. ed. s ozheſſam jo nepogleda ǀ sta dua lepa im. dv. m Angela k'meni prishla ǀ ugleda dua lepa tož. dv. m Fantizha, katere je bil kupil en Rimski Purgar ǀ tamkaj ſo bily ty lepi im. mn. m Pildiki ǀ bote vidili ene fantizhe, kateri ſo lepij im. mn. m kakor Angelzi ǀ nyh Hzhere ſo lepe im. mn. ž, offertnu guantane ǀ de ſi glih ſo lepè im. mn. ž vidit, vener ſo nerodovitne ǀ druſiga nei bilu shlishat po plazahi, inu gaſſah temuzh trobente, goſsli, zitre, bobni, inu leipe im. mn. ž peiſſmi ǀ ſo kakor iabuka Pentapolska, katera od sunaj ſo lepa im. mn. s ǀ Kulikajn lepih rod. mn. mladenizhu, inu lepih rod. mn. Dekelz tebe poshlushajo ǀ en Kranzel s'lepih rod. mn. roſſiz spletem ǀ najde try lepe tož. mn. m slate denare ǀ ſe ſalubio v'shlahtnoſt, v'lepe tož. mn. m guante ǀ more imeti te lépe tož. mn. m Pashete ǀ leipe tož. mn. m Altarie po goſſah dellaio ǀ oblizhe imate Kakor en Angelz, ozhij lepe tož. mn. ž zherne Kakor ena golobiza ǀ k'snaminu te hualeshnosti lepè tož. mn. ž shenkinge v'kloshter ſo bily perneſli ǀ kadar ſvoje lepet tož. mn. ž+ piſsane peruti gleda ǀ je bila navajena po lepeh mest. mn. proſtorneh gradeh prangat ǀ v'lepeh mest. mn., inu v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ s'suojmi lepimi or. mn. beſsedami sledniga sapele ǀ s' lepimy or. mn. urshohi iskaſal, inu ſvishal primer.> gdu je lepshi im. ed. m kakor naſh zartani Iesus ǀ nèj lepshi rod. ed. ž, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej bilu lepshi rod. ed. ž Gospodizhine, inu tudi Bogaboyezhishi ǀ Angelzi nej ſo mogli lepshi rod. ed./mn. ž pejſsmi smiſlit ǀ Ena lepa, mlada, zartana vduva, de v' cellem meiſti nei bilu lejpshi rod. ed. ž ǀ lepshiga rod. ed. s inu kushtniſniga della nej na ſvejtu kakor je ta S: Sacrament ǀ de ſi lih veliku lepshi tož. ed. m ſlovenski jesik ſo imeli ǀ Leta urshoh je dober, ali she en bulshi, inu lepshi tož. ed. m samerkajte ǀ de bi ludie lepſhi tož. ed. ž perloshnoſt imeli ſe oskerbeiti ǀ de bi my G. Bogu enu lepshi tož. ed. s ime, inu zhaſtishi Titil imeli dati ǀ tu lepshi tož. ed. s od ſunaj kasheio, tu gershi pak od snotri skrivajo ǀ Daniel, inu njegovi tovarshi samu sozhivie, inu sele ſo jeidili, vener ſo bili lepshi im. mn. m, inu debelishi, kakor taiſti, katiri ſo capune, inu prate jeidili ǀ Plinius pravi, de shenske Pershone zhe lepshi im. mn. ž ſo v'mladoſti garshi rataio v'ſtaroſti ǀ On drugazhi lepshi tož. mn. ž shenkinge je meni shenkal, kakor ſo lete tvoje presež.> Oh Abſolon! ti ſi bil ta ner lepshi im. ed. m v'Iſraelskim krajleſtvi ǀ kateri je ta nerlepshi im. ed. m pildik Nebeſhki ǀ ima enu lepù oblizhe kakor ta nar lepshi im. ed. ž shena ǀ Tu nar lepshi im. ed. s je ſvetloba pres katere vſe je gerdu ǀ naide polno almaro tiga ner lepshiga rod. ed. m kruha ǀ prezej sapovei ta nar lepshi tož. ed. m guant perneſti ǀ sheli vſhivat tu zartanu, inu narlepshi tož. ed. m oblizhe Ieſuſa Chriſtuſa ǀ poſſadite ga na mojga ner lepshiga tož. ed. m ži. kojna ǀ imaio to ner lepshi tož. ed. ž paklensko Gospodizhno perpelat ǀ je shkoda tu ner lepshi tož. ed. s shitu ſeshgati ǀ v'ta nar lepshi mest. ed. m guant ga pusti oblezhi ǀ Iſidora, katera v'ſvoj ner lepshi mest. ed. ž mladoſti je bila Nuna ratala ǀ je vumerla v' nje narlepshi mest. ed. ž mladoſti ǀ bi ſvojo mater zjeral s'to ner lepshi or. ed. ž lepoto ǀ ima ſtu tyh ner lepshyh rod. mn. Dekelz poslati ǀ okadi te ner leipshi tož. mn. m pilde ǀ Kadar nar lepshi tož. mn. ž beſsede zhloveku vuoshzhjo, takrat nar ble ogolufajo ǀ puſti priti Godize, inu te ner Lepſhi tož. mn. ž Dekelze ǀ imate te ner lepshi tož. mn. ž beſsedenjemu dati ǀ te nar lepshideshezhe tož. mn. ž+ vejize vkupaj sbere ǀ de ſi lih slep je te ner lepshi tož. mn. s della dellal shuſi ſoſebno gnado Boshjo le-ta je lepa to ni verjetno:
na vuſs glaſs ſe ſaſmeja, ter pravi, leta je lepa de jeſt bom otroke imela, yh nej ſim imela kadar ſim bila mlada, inu yh bom imela v'Staroſti, kir tudi moj Gospud je en ſtari Dediz z lepim zlepa:
de nemore nezh s' lepem, inu dobrem opravit ǀ ni s' lepem, ni s' gerdam nemore nezh opravit ǀ Kadar je vidil de nikar s'lepim, nikar s'hudim njo nemore pregovorit ǀ nei mogal slepem io potolashit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
molčati -im nedov. molčati:
imate v' zhaſſih debele nudelne, tu je hude, inu grobe beſſede posherat, inu molzhat nedol. ǀ molzhati nedol. je ena lepa zhednost ǀ Kadar pred ſpovednika poKleKnesh takrat nemash maulzati nedol. ǀ jest nevem ali danaſs imam Nem. Nem. vuzhiti, inu svetuat malzhati nedol., ali pak govoriti ǀ obeden nemore prau, inu dobru govorit, aku poprej ſe nej nevuzhil malzhat nedol. ǀ Zait je govorit, zajt je tudi malzati nedol. ǀ Kateri jesik je vekshi zhastij, inu huale vuredin, ali leta Kateri govori, ali pak ta Kateri molzhij 3. ed. ǀ David de ſi lih lahku bi bil Saula okuli perneſil, molzhi 3. ed., nezh taiſtimu neſturi, ga puſti prozh smyram poiti ǀ sdaj v' Bethlehemski ſtalizi mõlzy 3. ed. ǀ Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei, inu molzhi vel. 2. ed. ǀ Molzhite vel. 2. mn., O vy nemarni ludje ǀ Malzhite vel. 2. mn. takrat Kadar is vasho beſsedo bi imeli Boga, ali vashiga blishniga reshalit ǀ Li govorite, inu nikuli nemolzhite +vel. 2. mn. s' Iſaiam Prerokam, katiri je djal ǀ Moſh je dolgu molzhal del. ed. m, k'sadnimu pravi ǀ aku bosh mauzhal del. ed. m, skrival, inu taijl bolesni, inu rane tuoje dushe ǀ sakaj bom molzhala del. ed. ž ǀ So molzhali del. mn. m Jogry, inu s' beſſedo nej ſò tiga vuzhili ǀ kadar pak ym je rekal molzhati ſò mauzhale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
mutast -a prid. mutast, nem:
Edn mutaſt im. ed. m rata, kakor Zacharias ǀ vash jesik poprej kokor ſe bo poshushil, inu mutast im. ed. m ratal ǀ S. Paulus s' eno beſſedo je bil mutaſtiga tož. ed. m ži. ſturil eniga Philoſopha ǀ ne sturij njega gluhiga, inu mutastiga tož. ed. m ži. ǀ zhe vſamem eno mutaſto tož. ed. ž, nebò ſnala mene potroshtat ǀ mutaſti im. mn. m rataio pred ſpovednikam ǀ vſe farbe zherne rataio, te tize mutaſte im. mn. ž rataio, ludy ſtrah obyde ǀ veliku mutaſtih rod. mn., merſelzhnih, gluhih, inu s' drugimi bolesnimi obdanih je bil osdravil ǀ n'hozhemo teh mutastih rod. mn. hudizhous hularij bitij ǀ On je veliku gobovijh ozhiſtil, vodenizhnyh, merselzhnyh, krulovyh, slepyh, mutaſtyh rod. mn., s'boshem shlakam udarjenyh oſdravil ǀ nash Odreshenik Christus Iesus tem mutastem daj. mn. je beſsedo povernil ǀ Beſsedo je povernil tem mutastom daj. mn. ǀ S' ſappo je odveſal te mutaſte tož. mn. m jeſike ǀ kadar vidio ſvoje otroke bolne, krulave, gluhe, ſlepe, mutaste tož. mn. m Tvorjeno iz muta ‛nem človek’ ← it. muto < lat. mūtus ‛nem’; → greh.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
nesrečen -čna prid. nesrečen:
en nesrezhen im. ed. m zhlovek je bil shal na ohzet k' enimu Krajlu bres ohzetniga guanta ǀ Oh neshrezhen im. ed. m, inu nepametn greshnik ǀ nasrezhen im. ed. m bosh gnadi Boshij vumerl, inu v'grob paklenski pokoppan ǀ kaj s'eno pregreho je bil doperneſil uni nesrezhni im. ed. m dol. hlapez ǀ ta nasrezhni im. ed. m dol. Ioab nej bil te milosti Boshje deleshen ǀ taisti neſrezhini im. ed. m dol. zhlovik … nej vejdil kaj odgovorit ǀ s'suojo vezhno shkodo je mogla ſposnati una nesrezhna im. ed. ž Gospa ǀ precleta, inu neſrezhena im. ed. ž jeſt ǀ ſtrashna ſmert te nesrezhne rod. ed. ž dushe ǀ bò reſveſselila, inu resvetila to shalostno temmò tuojga nesrezhniga rod. ed. s rojstva ǀ takorshnem ſe sgody raunu kakor unimu nesrezhnimu daj. ed. m Purgariu ǀ enimu nasrezhnimu daj. ed. m greshniku je bil jesik saresal ǀ nje spuvid bi ij K'vezhnimu fardamaniu shlushila, Kakor vni nesrezhni daj. ed. ž sheni od Katere piſhe Ioan ǀ reun, inu neſrezhen tož. ed. m konez ſó ſturili ǀ ſpumnite na uniga neſrezhniga tož. ed. m ži. Gospuda Felix imenuivaniga ǀ tebe samore reuniga, inu nesrezhnjga tož. ed. m ži. de Vekoma sturiti ǀ neſrezhno tož. ed. ž ſmert bomo ſturili ǀ vidi to nesrezhno tož. ed. ž, inu fardamano Nuno ſestrizhno svojo ǀ Inu li s'unem nasrezhnem or. ed. m kraiſsom sposnajte ǀ ta dua nesrezhna im. dv. m zholnaria ſta bila sgorela ǀ Neſrezhni im. mn. m pak ſo taisti ſtarishi, kateri ne skerbè, inu ſe nepofliſsaio ſvoje otroke vuzhiti ſtrah Boshij ǀ bodo eni nesrezhni im. mn. m dneve prishli ǀ Oh nesrezheni im. mn. m, inu preprosti takshni ludje ǀ oh nesrezhni im. mn. m zhaſsi naſhij ǀ Oh reuni, inu neſrezkni im. mn. m my ǀ neKatere nesrezhne im. mn. ž dushe v'njeh mladosti s'noſio en ſmertni greh ǀ reuni stan teh nasrezhnih rod. mn., inu reunih greshniku, inu greshinz ǀ ſe nam bo godilu Kakor vnim nesrezhnim daj. mn. ǀ my ſmo dozhakali lete nesrezhne tož. mn. m zhaſſe ǀ te greshne neſrezhne tož. mn. ž dushe pres vſiga konza martraio primer.> sò … Neſrezhnishi im. mn. m, kakor una dua Iogra, katera ſta shla v'Emaus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
noht -a m noht:
en tern sa nohtam or. ed. ǀ sput nohty rod. mn. kry mu vun shuiga ǀ s'potnohty +rod. mn. kry mu shviga ǀ ima tudi nohti tož. mn. odresat ǀ polovizo shiuota spredniga je imel Kakor en vuol … nohtij tož. mn. Kakor ta tiza Postojna ǀ s'sobmij jesik ſi je grisla, is nohtmi or. mn. urat ǀ obraſſ ſi je s' nohtmy or. mn. praskal Množinske oblike kažejo na nekdanjo i-jevsko osnovo *nȍgъtь.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
odgristi -izem dov. odgristi:
s'sobmij jesik ſi odgriſe 3. ed. (I/1, 109) ǀ de bi shtrike odgrisli del. mn. m (III, 59)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
odrezati -režem dov. odrezati:
lepe krauſhaſte laſy bo perpuſtila odresat nedol. ǀ mu ſapouei eno nogo ſa to drugo odreſat nedol. ǀ Chriſtus je sapovedal ozhy is glave ſi sdreiti, roko, inu nogo ſi odreshat nedol. ǀ je bil dal eniga Fashana ſpezt, kadar je bil pezhen je Kuhariu lepu dishal, odreshe 3. ed. eno nogo ǀ tihu odreishe 3. ed. en koſſiz plaisha Krajleviga ǀ mladiza, katera je nerodovitna ſe od terte odreſsè 3. ed. ǀ Ene same shnable ſi odreshejo 3. mn., druge s'vurelo vodo suoje persi ſi oparjo ǀ Li odrejshi vel. 2. ed. tvoje laſſy S. Clara ǀ k'snaminiu ſvoje lubesni ſi je bil en perst odresal del. ed. m ǀ kakor ſim leta koſſiz tvojga plaisha odreſal del. ed. m ǀ sa volo svete katolishke Vere ſo bilij kezherij njemu jesik odresali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
odvezati -vežem dov. 1. odvezati, razvezati:
kateriga zheulou jermene S. Ioannes Kersnik nej bil ureden odvesat nedol. ǀ S. Miklaush hitru ſvoj plajsh odveshe 3. ed. ǀ en zholnar od veshe 3. ed. ſvojo barko ǀ shtrike mu odueshejo 3. mn., ternievo krono mu sglave sderejo ǀ odveshi vel. 2. ed. jeſik, spovedaiſe popolnama ǀ nepuſtiteſè jeſik od hudizha saveſat, inu zhe do ſehmal vam ga je savesaniga dershal, odveshitega vel. 2. mn.+, ter popolnama spoveiteſe ǀ nash Odreshenik Christus Iesus tem mutastem je beſsedo povernil, inu otroKam jesih odveſal del. ed. m ǀ nej ſo hoteli perpuſtit, de bi taiſto Jogrij odvesali del. mn. m 2. dati odvezo:
Mashniki ſo tebe od grehou odveſali del. mn. m odvezati se odvezati se, razvezati se:
rezhe, de ima jeſik ſe odvesat nedol., inu govorit ǀ ſe je bil en shulin odvesal del. ed. m ǀ kojni vshtali ſe ſo bili odvesali del. mn. m, inu odtergali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
omutiti -im dov. umolkniti, onemeti:
ſe pofliſſa greshnikom, inu greshnizam jeſik saveſſat, de pred Spovednikam omutè 3. mn., inu popolnama ſe nespovedò ǀ ta nesrezhen zhlovek, na letu je omutil del. ed. m ǀ de on je bil omutil del. ed. m, inu de nej hotel odgovorit → obmutiti, → mutast
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
perzijanski1 -a prid. perzijski:
Perſianski im. ed. m Krajl Sapor je tulikain ludy K'vezhery povabil ǀ Spadus Perſianskiga rod. ed. m krajla Dariuſa hlapz ǀ ſim bral od ene Perſianske rod. ed. ž frave katera Synu te Krailize je doila ǀ je bil poſlal shenkat Perſianskimu daj. ed. m krajlu Dariuſu ǀ je vidil per Persianskimu daj. ed. m krajlu en shlahten kamen ǀ v' enem lejti ſe je bil navuzhil ta teski Perſianski tož. ed. m jeſik ǀ je bil premagal tiga mogozhniga Perſianskiga tož. ed. m ži. Krajla Dariuſa ǀ Resdrashi Perſiansko tož. ed. ž Goſpodo ǀ ſta bila prishla v' Perſiansku tož. ed. s krajlevstvu v' tu meſtu Babilonio ǀ en Skof v' perſianski mest. ed. ž desheli je bil pregnal hudizhe s' eniga grada ǀ je dolgu zhaſſa pridigval venem Perſianskim mest. ed. s Meſti ǀ leta je vojsko imel s'Ciruſam Perſianskem or. ed. m krajlam ǀ Pershianski im. mn. m krajli ſo ſapovedali ǀ Naj li hualio Perſianske tož. mn. m krajle → Perzija
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
pogledati -am dov. pogledati:
nihdar vezh ga nemoresh lepu pogledat nedol. ǀ sdaj n'hozhem na vaſho proshno pogledati nedol., inu pomagat ǀ gresh pogledat namen. tuoijga koijna, inu vola, aku je oskerblen ǀ zhe jeſt nyh shlahtni Boppen pogledam 1. ed. dua lepa Turna noter sagledam ǀ ga posdravish, inu lepu pogledash 2. ed. ǀ Krajl ga oſtru pogleda 3. ed., inu vprasha ǀ kakor na ſvejt pride obedn s'lepem ozheſſam jo nepogleda +3. ed. ǀ sakaj tedaj taku kadaj v' Nebeſſa is ſerzam pogledate 2. mn. ǀ kateri vſe vaſhe shivoze dny enkrat prau s'ſerzom nepogledate +2. mn. v'Nebu ǀ polè vel. 2. ed. jeſt vam pokashem tega, kateri vas bo odreshil od vashih grehou ǀ Syn, hyzhemu ſi ti nama letu ſturil? Polè vel. 2. ed. tvoj Ozha, inu jeſt ſmò tebe s' shaloſtio yſkala ǀ Kumai smoli, polè vel. 2. ed. Rabecca ta lepa, inu zhedna dekelza h' shterni pride ǀ pole vel. 2. ed. zhudu preveliku miloſti Boshje ǀ Inu polê vel. 2. ed. ondi je bil pred nym en vodenizhen zhlovik ǀ Pòle vel. 2. ed. Nem.N. kakor Maria je bila posdravila S. Eliſabeth ǀ Pogledaj vel. 2. ed. na tvoio hisho, inu otroke ǀ odpri tvoje ozhy, ter pogledai vel. 2. ed., kaj ſe letukai godj ǀ hudizh pravi, nezh nemarai sa Matro Christuſhavo, nihdar nepogledaj +vel. 2. ed. Njegove rane ǀ Poijdimo tjakaj do Bethlema, ter pogledajmo vel. 1. mn. to Beſsedo, Kir ſe je ſturila ǀ pogledaimo vel. 1. mn. na jeſik ǀ Pogledajte vel. 2. mn. v'Puszhave, inu premiſlite kulikain ſo terpeli ty S. S. Puszhauniki ǀ Pogledaite vel. 2. mn. Chriſtuſa Jesuſa na krishu respetiga ǀ Poglejte vel. 2. mn. Euſebiuſa, kateri stu, inu pedeſset funtou shelesa na ſebi po nozhi, inu podnevi dershi ǀ kadarkuli je eno stopino sturil prezej je v'Nebu pogledal del. ed. m ǀ je bil na pridishinzo ſtopil, ſvoje Poshlushavize posdravil, inu pogletal del. ed. m ǀ taku je shpegle na ozheſsa poſtavila, inu ſledniga od glàve, do noge pogledala del. ed. ž ǀ hozhe de bi s'obenem negovorila, inu cilu de bi obeniga nepogledala +del. ed. ž ǀ kakor tij ranjenij ſo v'to kazho pogledali del. mn. m prezei ſo osdravili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
pogubljen -a prid. pogubljen:
bosh isvelizhen, ali pak pogublen im. ed. m ǀ kadar en zhlovek ima en hud greshin jeſik je ſnamine, de bo pogúblen im. ed. m ǀ bodi do vekoma pogoblen im. ed. m ǀ vshe sdaunaj bi bil pogluben im. ed. m ǀ Letu je enu gvishnu ſnamine de ta dusha bò pogublena im. ed. ž ǀ de bi ona pogoblena im. ed. ž bila ǀ veliko Mladenizhou je bilu sa volo nje lepote pogublenu im. ed. s ǀ hozhete rajshi do vekoma pogobleni im. mn. m biti ǀ ſakaj na deſni ſtoy kir tij iſvoleni Stoje, inu nikar na levi kir ty pogubleni im. mn. m ǀ kakor de bi vſe pogublene bile im. mn. ž ǀ tudi ſilnu veliku karshenikou bò pogublenih rod. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
prebosti -bodem dov. 1. prebosti:
ſi perpuſtil tvoje Svete shile preboſti nedol. ǀ Artaxerxes krajl takorshnem je ſapovedal jesik prebosti nedol. ǀ sakaj neuſamesh en mezh inu ſerce ſi neprebodesh +2. ed. ǀ roko ſkuſi, inu ſkuſi ſi prebode 3. ed. ǀ Longinus to S. deſno ſtran mu je prebodil del. ed. m ǀ kakor shebli, inu ſuliza katiri ſo bily mene prebodili del. mn. m 2. zabosti:
potegne vnu mezh, inu ga prebode 3. ed. ǀ potegne natihim ſvoj nash, inu tiga Goſpuda v' trebuh prebode 3. ed. ǀ edn tiga drugiga je bil prebodil del. ed. m ǀ je bil mezh popadil, inu obedua prebodil del. ed. m ǀ ſaul, je bil ſam ſebe prebodel del. ed. m ǀ ona ſama ſebe je bila prebodla del. ed. ž, inu umorila
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
preprost -a prid. 1. nespameten, neumen, neuk, neizobražen:
ſledni greshnik je preprost: im. ed. m Ominis peccans ignorans ǀ Inu de bi ſi lih mosh preprost im. ed. m bil, ſte dolshne ga sanashat ǀ Zhe kateri vmei vami imà to poſvejtno modruſt, katera pred Bugam je noruſt, imà ratat pred ſvejtam preproſt im. ed. m, de pred Bugam bo moder ǀ Gdu bi bil taku prepoſt im. ed. m de bi rat, inu volnu to arznio nepopil ǀ veliku minie moj preproſti im. ed. m dol. jeſik od leteh bo mogal govorit ǀ Ta preproſta im. ed. ž dusha, katera nej pushtobo poſnala na ſemli, inu na obeno rejzh ſe nej ſaſtopila ǀ On Viſok, ona niſka, On moder, ona preproſta im. ed. ž ǀ ſe je dellala preproſta im. ed. ž, inu Klamaſta ǀ Ah Bogu stutaushenkrat ſe vsmili de ti ſi taku preprosta im. ed. ž ǀ je hotel dati ſposnati timu preproſtimu daj. ed. m ſvejtu Svojo Mogozhnoſt ǀ ſkusi ta hudt exempel je bil ta preprosti tož. ed. m dol. folk perpravil de od praviga Boga ſo bily odstopili ǀ je ogoluffal uniga preproſtiga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ preprosto tož. ed. ž syrotizo je bil sapovedal shiuo sghati ǀ nam reſvèti naſho preproſto tož. ed. ž pamet ǀ kadar s'nasho preprosto or. ed. ž pametio bi hoteli s'gruntat to skriunust S: Troijce ǀ ſo shnio dellali, kakor s'eno preproſto or. ed. ž shivino ǀ ſhivè kakor eny preproſti im. mn. m otrozij ǀ ſo Aſtrologi imenovani, katere ty preproſti im. mn. m veliku ſhtimaio ǀ tij vuzheni kakor tij preprosti im. mn. m ſo mogli ſe obilnu oskarbèti ǀ nebodimo taku preprosti im. mn. m, inu norij ǀ My ſe nemorimo navuzhiti ſapuvidi Boshje, ſmò prepoſti im. mn. m, teshke ſaſtopnoſti, inu neumni ǀ Ah verne dushe! nebodite taku preproſte im. mn. ž ǀ une preproste im. mn. ž Divize, katere ſo prasne lampe imele ǀ kakor te vreproſte im. mn. ž ribe, katere vidio na terniku en dober piſſilz prezei ſe v'niega saletò ǀ Lete preproſte im. mn. ž/s pishata ſazhneo v'ogin skakat ǀ Cilu te preprosta im. mn. s pishata, kadar po teh ſelenih pungradah ſe paſejo, inu tiga poshreshniga Iastropa v'lufti samerkajo, prezej pod peruti ſvoje matere ſe skrijejo ǀ s'preprostih rod. mn. ſtury vuzhene ǀ vaſſ tem preproſtem daj. mn. otrokam pergliha ǀ taku ſe je godilu unim peterim preprostim daj. mn. Divizam ǀ te preproſte tož. mn. m ſò vuzhili, te shaloſtne ſo troshtali ǀ shlishim, de marmrate, opraulate, inu klafate, inu te preproſte tož. mn. m pohushate ǀ nej sadosti de obeniga neubijesh, temuzh de tudi te preproste tož. mn. m podvzhish ǀ V'mej preuſetnimi je bil poklizal Paula … v'mej preproſtimy or. mn. vſe Iogre 2. blag, mil:
Golob pak je taku preprost im. ed. m de obeniga nereshali 3. preprost:
v'Betlehemi je rojen veni preproſti mest. ed. ž ſhtalici ǀ nekadaj Nebu, inu semla ga nej ſo mogli obſezhi, ſdaj te preproſte im. mn. ž jasli ga obſeshejo ǀ Detezhe JESUS v' teh preproſtih mest. mn. jaſalzoh na bodezhem ſeni je leshal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
priča2 -e ž pričevanje:
skuſi jeſik prideio folsh prizha im. ed., kryvu persheshtvu inu cella gmaina hudobnoſti ǀ nekateri pravio, de nemore vekshi prizhe rod. ed. biti ǀ kadar pred pravizo krivo prizho tož. ed. zhes ſuoiga blishniga govorj ǀ Polnu s. piſsmu te resnize, prizh rod. mn. bomo nashli ǀ puſtimo my neſtrani vſe lete prizhe tož. mn., de ſi lih resnizhne, ter poshlushaimo, kaj Syn Boshy Chriſtus Jesus bo djal ǀ Vni pak kateri pravizo oslepi s' folsh prizhami or. mn. → priče2
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
pridušati dov. pridušati se:
lety imaio ſvoj laſtni jeſik, namrezh klet, preklinat, predushat, perſegat, shentovat, klaffat, inu logat (V, 610) pridušati se pridušati se:
nej ludje verovaio kar govorim, ali ne, jeſt nebom perſegal: inu ſe perdushal del. ed. m (V, 613) → pridušiti se
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
priseštvo s prisega, zaklinjanje:
inu vener nebo reiſſ, ampak enu krivu, folsh perseshtvu im. ed. ǀ skuſi jeſik prideio folsh prizha, kryvu persheshtvu im. ed. inu cella gmaina hudobnoſti ǀ drugiga ne shlishi, ampak Kletvino, shentovajne, perseſhtvu tož. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
pustiti -im dov. 1. pustiti:
G: Bug ſapovej de bi ymeli vſaj ptvye blagu smeram poſtiti nedol. ǀ ta lepi vuk S. Chryſoſtoma Gospudu Fajmoshtru puſtim 1. ed. ǀ sledniga pustim 1. ed. per svoij veri ǀ tuoio sheno, inu otroke ſtradati puſtish 2. ed. ǀ sakaj ti gardi hudizh moj Kloshter smyram nepuſtish +2. ed. ǀ mosh puſtj 3. ed. en umasan lonz ǀ obene shene s'mirom nepuſti +3. ed. ǀ danaſs pustimu 1. mn. vſe letu nastran, dokler v'danashnim S. Euangeli en eempel imamo ǀ en ſmrat sa ſabo puſtè 3. mn. ǀ tiga martviga vſiga seshganiga leshati puste 3. mn. ǀ de li ony tudi mene s'myrom pustè 3. mn. ǀ kar kobilize pustè 3. mn. tu bodo kebri pojedili ǀ te druge rezhij vſelej v'poſsodi postè 3. mn. ǀ poshle shabe, inu mijr nepuste +3. mn. nikar per miſi, nikar na posteli ǀ Bug pak pravi puſti vel. 2. ed. vezherio, dokler ſi per koſſili sadoſti jeidil ǀ puſtimo vel. 1. mn. hudizham kar Bug ym je zhes dall ǀ sdaj pustimo vel. 1. mn. nestranu Davida ǀ Puſtite vel. 2. mn. me nej ſe bom joKal, inu obeden netroshtaj mene ǀ Iest ſim vam sapiſsanu puſtil del. ed. m ǀ Spumnite tudi na vniga Goloba, kateriga Noe je bil pustu del. ed. m s'zholna sletèti ǀ Pred Nebeskimij dauri Maria Magdalena je puſtila del. ed. ž ſvoje ſolſe ǀ ſo bily obrupali, ſlekli, stepli, inu polniga ran na zeſti pustili del. mn. m leshati ǀ koſty pak ſo bily pvſtili del. mn. m ǀ de bi my karsheniki ſi nepuſtili +del. mn. m jeſik savesat ǀ Kakor tu S. Ime Nebeſsa ſo shlishale prezej ſe ſo bile odperle, inu Krajlizo Nebeſhko notri puſtile del. mn. ž/s 2. zapustiti:
zhloveka perſili tu shkodliu dopernesti, inu tu nuznu puſtiti nedol. ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo deshelo pustiti nedol. ǀ Tize katere po luffti lejtajo, inu vener obeniga potta ſa ſabò nepuſtè +3. mn. 3. dopustiti, pripustiti:
ne puſtij 3. ed. ene minute pretezhi ǀ yh nepuſtj +3. ed. vezh shiveti ǀ temma nepuſtij +3. ed. ozheſsom ſvetlobo vjditi ǀ shiher puſtimo 1. mn., de od lakote vzerkneio ǀ Ali vener to bogo dusho pustimo 1. mn. terpèti lakoto, inu ſheio ǀ G: Boga tedaj cilu v'Cirkvi prebivat ne puſtite 2. mn. ǀ Sakaj pustite 2. mn. tedaj pretezhi en dan, en teden, en meſsiz ǀ poprej Kakor eniga s'Kusi taiste Nebeſhke vrata noter poſtè 3. mn. priti dolgu zhaſsa vpraſhaio gdu je taisti, Kateri noter priti hozhe ǀ Ah moj lubi inu perserzhni Nebeshki shenin, pustimi vel. 2. ed.+ vejdit, kej ſe ti gori dershish ǀ pustite vel. 2. mn. li meni skarbejti ǀ vſmiliſe zhes njo, ter puſtjo vel. 2. ed.+ she enu lejtu shiveti, de ſe bo spokorila ǀ Ah Nem. Nem., nepuſtite +vel. 2. mn. dushe vashih ſtarishih tulikajn zhaſſa v' vizah terpeti ǀ nihdar vezh nepustite +vel. 2. mn. shlishat s'vaſhih nesramneh vst ǀ Njega nevoshlivost nej pustila del. ed. ž de bi bil v' hisho shal ǀ nebodo puſtilli del. mn. m, de bi yh ta hudi oglushil ǀ ga nebodo puſtli del. mn. m k' miſi te ohzeti nebeske 4. dati narediti, odrediti:
Ceſſar bi bil mogal pravizhnu puſtit nedol. umorit tiga puntarskiga Zinna ǀ hozheo en lep dvor puſtiti nedol. ſydat ǀ pustih 2. ed. maſhe brati ǀ ſturij Teſtament inu ſa herba puſti 3. ed. ſvojga praviga ſyna ǀ na tihoma puſti 3. ed. tu greshnu truplu na britoff pokoppati ǀ k'snaminu te hualeſhnosti pusti 3. ed. en Altar ſisydat ǀ jo poſti 3. ed. zhaſtitu pokopat ǀ s'palzo yh puſte 3. mn. ſtepst s'hishe ǀ Puſté 3. mn. smalat en peld ǀ Puſtiteme vel. 2. mn.+ nej ga vtopim ǀ glaboku pot semlo je bil pustil del. ed. m eno hisho sijdat ǀ kadar bi nebil s' eempelnam pokaſal pot pruti nebeſſam skuſi martro, bi nebilu tulikain karshenikou ſe puſtilu del. ed. s martrat, de bi nebeſſa doſegli ǀ ſo s'velikim fliſsam, inu ajfram puſtili del. mn. m ſydat Cerkve pustiti se pustiti se:
tiga Nebeskiga Paſtiria bi n' hotel sdaj poshlushat, inu ſe nepuſtiti +nedol. na rame poſtavit ǀ Vna Dekelza ſe puſti 3. ed. s' kusi shenkinge, inu oblube pregovorit ǀ Tankaj vidim Ierneja de shivu ſe pusti 3. ed. odrejti ǀ ſe puſtj 3. ed. sapiſſat v' Bukue teh karshenikou ǀ on dvakrat na led ſe nepuſtj +3. ed. spellat ǀ ſe nepusti +3. ed. omezheti ǀ sa sdravie nijh shivota ſe puſte 3. mn. secat, resat, inu shgati ǀ Drugi ſe puſtè 3. mn. na drobne koſſe resekat ǀ kaj menio Nem.N. de ſo leti potreſsi, kateri ſe puste 3. mn. shlishat ǀ ſe nepuste +3. mn. s'en vinar golufat ǀ orgle ſe nepoſtè +3. mn. shliſhat ǀ poidi ter puſtiſe vel. 2. ed. sbrisat, inu nej tvoje imè hudizhi samerkaio ǀ nepuſtite ſe +vel. 2. mn. veliku po gaſſi, po vptuih hishah, inu kotah vidit ǀ nepuſtiteſe +vel. 2. mn. sapelat v' leta ner vekshi greh ǀ Ceſſar ſe je puſtil del. ed. m sapellati, inu oslepeti od Valentina ǀ En Iud bi raijshi ſe puſtu del. ed. m na ſmertne shlake stepsti, kakor de bi prelomu Mojſsesavo postavo ǀ meni hozhesh od ſvetovat, de bi ſe nepuſtil +del. ed. m krishat ǀ rajshi skuſi enu okunu je bila skozhila inu ſe vbila, kokar de bi ſe bila puſtila del. ed. ž k'Ceſsarju pelati ǀ ſe ſo puſtili del. mn. m karſtiti ǀ de bi raijshi ſe pustili del. mn. m shivi odrèti ǀ katere ſo bily ſe karſtiti poſtili del. mn. m ǀ Per Mauritanarih Neveſte ſe puſtile del. mn. ž na ſvoje ſerze s' gorezhim shelesam imè ſvojga Shenina drukat na stran(i) pustiti odložiti:
Dohter ima ſvoje piſſma, inu praude naſtrani puſtiti nedol. ǀ vſe te poſvetne rizhy imaio na ſtrani puſtiti nedol. ǀ puſtimo vel. 1. mn. na ſtrani te fable ǀ danaſs pustimu vel. 1. mn. vſe letu nastran ǀ sdaj pustimo vel. 1. mn. nestranu Davida ǀ vſe je nastrani puſtil del. ed. m, inu, ſvoje otroke po gostim vkupaj poklizal ǀ vſe tu drugu ſo bily neſtrani puſtili del. mn. m Četrti pomen je kalk po nem. lassen in delno po it. lasciare.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
razbeljen -a prid. razbeljen:
ta resbeleni im. ed. m dol. rosh je kakor ta gorezha kozhya ǀ ta gorezhi rosh je bil, kakor una Babilonska resbelena im. ed. ž pezh ǀ niegou jeſik je njemu do tau viſſil gorezh kakor enu resbelenu im. ed. s shelesu ǀ Is resbeleniga rod. ed. m roſha ſe ſposna S. Lorenz ǀ Lorenz je leshal na temu resbelenimu daj. ed. m roſsu ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish, S: Ierni ſvojo oderto kosho, S: Lorenz ſvoj resbelenroſs tož. ed. m+ ǀ hudizhi vſe skuſi mu resbeleni tož. ed. m dol. ſviniz v' uſta lijejo ǀ shiviga je pustil v'to ſilnu resbeleno tož. ed. ž pezh vurezhi ǀ ga imajo popaditi, inu pres vſe gnade shiviga v'to resbeleno tož. ed. ž apnenzo vurezhi ǀ v'resbeleno tož. ed. ž Babijlonsko pezh ǀ Kadar je tu resbelenu tož. ed. s shelesu taukil ǀ na tem resbelenem mest. ed. m roshu je leshal ǀ shivu ſe pusti na tem resbelenim mest. ed. m roſhu pezhi ǀ v' tej resbeleni mest. ed. ž Babilonski pezhi ǀ v'tej reſbeleni mest. ed. ž pèzhi Babilonski ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak sheleſa, ketene, shtrike, inu shpringarie, v'katere ſo yh ſtavili … resbelene tož. mn. ž garmade v'katereh ſo yh shgali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
razfrišati -am dov. osvežiti:
nenajdeio ene kaple vuode v' taiſtih potokah, de bi ſvoi jeſik resfrishat nedol. mogli ǀ Pouſdraulena, inu zheszhena bodi MARIA, ti Nebeski Oblak, katiri resfrishash 2. ed. vſe taiſte, katiri v' ſvoj urozhini tebe na pomozh klizheio ǀ kakor tu vinu resfrisha 3. ed. tiga sdraviga, inu vekshi bolesan ſturj temu bolnimu ǀ Nejli drugi ſe zhudio nad tem ſtudenizu kateri s'Paradiſha ſvera, inu vus Egijpt resfrisha 3. ed. ǀ prezej ſe resheri po celi desheli, refrisha 3. ed., inu smozhj celo deshelo ǀ aku pak naſs resfriſsa 3. ed. s'vodo ſvoie S. gnade ǀ resfrishai vel. 2. ed. tudi nasho ſeshgano, inu ſuho deshelo ǀ bomo doſegli ta potrebni desh, de nasho ſuho deshelo bo resfrishal del. ed. m razfrišati se osvežiti se:
vſy shelite ſe resfrishat nedol., inu nikar ſe segrejti → frišati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
razgristi -izem dov. razgristi:
nje porodt poprej Kakor drugim shkodi, resgrise 3. ed., inu restarga trebuh ſuoje matere (I/2, 103) ǀ s' ſobmy je griſil leta jeſik, inu kadar je vſiga reſgriſil del. ed. m mu je ſpet prezei ſraſtil (V, 612)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
raznašati -am nedov. klevetati, opravljati:
ſo bile sazhele to Sveto Firshtno resnashat nedol., inu opraulat, rekozh ǀ Nimamo resnashat nedol., ampak sakriuat tadle nashih blishnih ǀ kadar pak nej ozhitnu, inu ti opraulash, inu reſnashash 2. ed. inu she vezh parloſish ǀ perleti en kazhi jeſik, sadene v' leta tadu, ga resnasha 3. ed., marmra, opraula taku dolgu, de leto perſono v' hudu imè perpravi, inu vſe zhednoſti v' pepu perpravi ǀ nyh tadle pravite, inu reſnashate 2. mn. ǀ greshni ludje ſò toiſti, kateri resnashaio 3. mn., opraulaio, inu v' hudu ime ſuoje blishne perpravio ǀ ima pak slabo glauo, de v' zhaſſih mu ſe vinu posna, kar ga s' eniga pyaniza resnashaio 3. mn. ǀ zhes sledniga zhloveka je marmral, inu taku fliſſnu gledal, inu mirkal de na zhloveku je kakorshen tadal neshal, de ga je resnashal del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
satirici cit. m mn. satiriki:
Dershite sa sobmij vash jesik vij sashpotlivi Satirici im. mn. (I/2, 79) ← lat. satiricī ‛satiriki’ iz satira, satura ‛satira’, prvotno ‛zmes, obilje, nasičenost’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
Senokrates m osebno lastno ime
Ksenokrat:
Senocrates im. ed. Philoſophus je ta lepi nauk dajal ſvoim shuleriom, de imaio veliku poshlushat, sakaj imaio dopelt ushesha, inu malu govorit, aku n'hozheio falit, sakaj imaio en ſam jeſik (II, 336) Ksenokrát, gr. Ξενοκράτης (339/8–315/4), filozof, Platonov učenec
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
slovenski1 -a prid. slovenski:
de ſi lih veliku lepshi ſlovenski tož. ed. m jesik ſo imeli, kakor je moj Vippauski ǀ Aquitanio, Dalmatio, Rethio, Ogersko inu slovensko tož. ed. ž deshelo je bil pod ſvojo oblaſt perpravil ǀ kar je latinskiga nebom na ſlovensku tož. ed. s preobernil ǀ katera Hebreish beſſeda v' nashim slovenskim mest. ed. m jeſiku hozhe rezhi ǀ jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim mest. ed. m jesiku ǀ tij Mashniki ſo sheleli, inu proſsili, de bi ijm moje ſlovenske tož. mn. ž pridige poſſodil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
služabnik -a m služabnik:
jest pak bodem vaſh shlushabnik im. ed., inu Hlapez ǀ is Ajda je bil en ſvejſt shluſhabnik im. ed. Chriſtuſau ratal ǀ jest ſim en ſhluſhabnik im. ed. Christuſhau ǀ ta ſerzhni Christuſhau ſhlushabnik im. ed., s'sobmij jesik ſi odgriſe ǀ Poshlushajte beſſede tiga bogaboyezhiga Shlushabnika rod. ed. ǀ S. Miklaush sapovej Shlushabniku daj. ed., de ima oſlizhe oſedlati ǀ de bi njega sa Shlushabnika tož. ed. gori vſel ǀ je bila boleſan v'njegovo hisho prishla zhes njegoviga lubiga shluſhabnika tož. ed. ǀ s' enam ſvojm Shlushabnikam or. ed. ǀ je bil sapovedal v'Keho dua shlushabniKa tož. dv. poſtavit ǀ Bogu dopadezhi shlushabniki im. mn. bote ratali ǀ Bogu nemanka druſih shlushabnikou rod. mn. ǀ de bi jeſt imel … tuliKain shlushabniku rod. mn. KaKor Krajl Ataxerxes ǀ veliko zhaſt je iskaſal tem poslanem shlushabnikom daj. mn. Bobylonskiga Krajla ǀ svejst priatel je suojm shlushabnikam daj. mn. ǀ ſvojm ſhluſhabnikom daj. mn. je bil resdelil veliku centou denarju ǀ ta Nebeski Gospodar je bil poslal ſvoje shlushabnike tož. mn. → služebnik
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
spoznati -am dov. 1. spoznati:
To veliko muzh Boshjo ſo perſileni ſposnati nedol. kananery ǀ Aristoteles pak bi rekal, de tu nar nuznishi je sposnati nedol., inu sgruntat naturo teh stuarjenijh rezhij ǀ ſdaj ſte perſileni ſpoſnati nedol. de je vaſs krajl, inu Rihter vſiga volniga ſvejtà ǀ sa te ner modreſhi bi perſileni my bli yh Spoſnati nedol. ǀ my sdaj nemorimo ſposnat nedol. gdu je pravizhin, ali greshin ǀ ſo dolshni poprei prau premislit, inu sposnat nedol. ſvoje grehe, de ſe yh morio spovedat kakor ſo dolshni ǀ skuſi leto pergliho ym bom dal ſpoſnat nedol. ǀ sledni bi imel sposnasti nedol. ǀ ſposnam 1. ed. de teshku je ſlovensku piſsat ǀ enkrat ſim ozhy inuc pamet odperl, de golufio tiga Svejta Sposnam 1. ed. ǀ Spoſnam 1. ed., de ſim ptuje blagu vshival ǀ ſama ſebe sapellesh, v'tem Kir ſposnash 2. ed. de K'tebi v'vaſs nehodi s'dobro mislio ǀ Ti ſyn Sposnash 2. ed. tadal tuojga ozheta ǀ ti nesposnash +2. ed. moje velike lubesni ǀ Salomon pak sa tu nar nuznishi, inu potrebnishi ſposna 3. ed. modrust ǀ Takrat ſposna 3. ed. ta sgubleni ſyn ſvoie grehe ǀ sposna 3. ed. golufio tiga svejta ǀ Faratar Iskariot ſpoſna 3. ed., de je nedolshen ǀ ſam sposnà 3. ed. de shtijri rizhi sgruntat, inu saſtopet nemore ǀ Kadar Iuda vidi ta persten, inu palzo sponſa 3. ed. de on ſam je ozha ǀ Poklizhe Appata, ga nesposna +3. ed. ǀ My ſposnamo 1. mn. de ſmo seſhli s'tvojga pota ǀ kakor to ſvejsdo Danizo vidimo, sposnamo 1. mn. de skoraj bo prishal ta ſvetli dan ǀ Vejm de ſposnate 2. mn. ſamy de ſte vaſſ jeſik greshnu nuzali ǀ Vſy enaku ſpoſnaio 3. mn., de ta ſvejt je taku reven, inu bolan ǀ kakor vſy Spovedniki sposnaio 3. mn. ǀ sa to nar sdravishi, inu nuznishi spoſnajo 3. mn. ǀ Imaio ſaveſane ozhy, ter neſpoſnaio +3. mn. dolſnuſt ǀ sposnaj vel. 2. ed. de je bilu domazhe, niKar divje meſsu ǀ Sposnaj vel. 2. ed. ti krajlevſtvu Portugalsku, Franſku, Shpansku ǀ Sdaj ſposnaj vel. 2. ed. O greshna dusha ǀ ſposnajmo vel. 1. mn., de ta kateri ima dobre, Svete, Boshje beſſede je Syn tiga isvelizheina ǀ ſposnajte vel. 2. mn. de nej ste sa semlo, temuzh sa Nebu ſtvarjeni ǀ Sposnajte vel. 2. mn. vshe enkrat N: N: de vaſha vera pres dobriga della vaſs nebo v'Nebu pernesla ǀ spoſnajte vel. 2. mn. vaſho pregreho ǀ leto resnizo je bil ſposnal del. ed. m cilu en Ajdouski Vuzhenik Seneca ǀ Artaxarſes je ſpoſnal del. ed. m de on obene oblaſti zhes vejter nima ǀ Iob leto resnizo je bil sposnal del. ed. m ǀ Gdu ne bo sſposnal del. ed. m N: N: to nesgruntano dobruto Boshjo ǀ bi ſponsal del. ed. m de ony ſo veliKu brumnishi, KaKor ſi ti ǀ KaKor Plutarcus je ſponſal del. ed. m ǀ de bi s' zhaſſam nesposnal +del. ed. m, de njemu ſo shkodlive te tekozhe ſvesde ǀ ona okuli pade, inu kumai v' tei vishi je bila ſvoj greh ſposnala del. ed. ž ǀ Letu je dobru sposnala del. ed. ž Sveta Agnes, kir je djala ǀ vashe ſerze … bò dobrute, inu gnade Boshije ſposnalu del. ed. s ǀ ſta bila ſposnala del. dv. m una dua Sveta brata Marcus, inu Marcellianus ǀ de bi ſposnali del. mn. m muzh, inu nuz teh selijsh ǀ Resniza, katero tudi ti Aidavski Philoſophi ſo ſpoſnali del. mn. m ǀ de bi sposnali del. mn. m kulikajn svejsd je na Nebeſsijh ǀ Kakor taiſte sgublene ouze ſo bile ſposnale del. mn. ž 2. priznati:
rajshi hozhemo umrejti kakor ozhitnu nashe grehe ſposnati nedol. ǀ ima ſvoje grehe pred Namestinikam Chriſtuſhovim Kateri je ta spovednik ſposnati nedol. ǀ Ie rejs ſim pregreshil, sposnam 1. ed. moj hreh ǀ sdaj ti mene ſposnash 2. ed. sa tuojga Gospuda ǀ sdaj mene sa Ceſarja sposnash 2. ed. ǀ Bug druſiga tebi nesapovej temuzh de tuoj greh NamestniKu Boshijmu spoſnashi 2. ed. ǀ ta Rasbojnik ſposna 3. ed. Chriſtuſa sa Kraila ǀ on ſe prestrashi, tatvino sposna 3. ed., inu poverne ǀ eniga taku mogozhniga, dobrutliviga, inu lubesniviga Gospuda nesposnano +1. mn., neshtimamo ǀ De MARIA Diviza je Shtifterza lete S. Bratauszhine ſposnaio 3. mn. vſy bratje, inu ſeſtre ǀ njega vezh sa suojga Gospuda ne ſposnajo 3. mn. ǀ tuKaj paK ſo taKu neKateri svetij, de ſposnajo 3. mn. cilu pred ſpovedniKom de nevedo s'oben greh ǀ ludje nesposnajo +3. mn. nijh stuarnika, nijh Boga, nijh Isvelizharja, inu Odreshenika, temuzh tega Saurashyo ǀ ſpoſnaj vel. 2. ed. temu Duhounimu Arzatu tuoje Smertne rane is pravo grevingo ǀ Po tem ſo bily noter potegnili eniga taiſtih folsh prizh, kateri je bil ſposnal del. ed. m, de on, inu njegovi tovarshi sa denarje od Henricusa priete ſó zhes Eduarda folsh prizhali ǀ cilu hudizh je bil Spoſnal del. ed. m enimu Mashniku ǀ ſvojmu Ozhetu je bil sposnal del. ed. m 3. prepoznati, razpoznati:
k'ſadnimu Ioseph ſe da ſpoſnati nedol. ǀ zhlovek ſe nemore hitrei ſopſnati nedol., ampak is jeſika, is ſvoih beſſedy ǀ Jeſt v' letej vejzi ſposnam 1. ed. taiſto shlahtno vejzo, katera bo sraſtla is korenine Jeſſe ǀ S. Peter ſe ſposna 3. ed. s' tiga napek oberneniga krisha ǀ Is resbeleniga roſha ſe ſposna 3. ed. S. Lorenz ǀ s' beſſede ſe ſposna 3. ed. veiſt tiga zhloveka ǀ Is tiga resbitiga koleſsa ſe spoſna 3. ed. S. Catharina ǀ is dobrih beſſedy ſe ſposnaio 3. mn. ty pravizhni, inu isvoleni ǀ ſposnajo 3. mn. tu hudu od dobriga spoznati se počutiti se, imeti se:
ble dolshan ſe sposnash 2. ed. taistimu, kateri eno dobro beſsedo pred Rihtariam sa tebe gouori, kakor Christuſu ǀ O greshna dusha? doshna sponaj ſe vel. 2. ed. pred spovednikam ǀ de ſi lih je bila Krajliza Nebeſhka vener ſe je dershala, inu ſposnala del. ed. ž s'eno pohleuno deklo Boshyo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
srčan -čna prid. 1. srčen, pogumen, vnet:
Rainerius, de ſi lih je bil en ſerzhan im. ed. m Vojſſak, de obeniga ſe nej preſtrashil ǀ ſam Dauid je bil taku ſrezhin, inu ſerzhan im. ed. m, de tiga groſovitniga Riſa Goliata je bil premagal ǀ lep kakor Abſolon, mozhan kakor Sampſon Sarzhan im. ed. m kakor David ǀ David je bil en star satopen, inu serzhan im. ed. m vojshak ǀ ta ſerzhni im. ed. m dol. Christuſhau ſhlushabnik, s'sobmij jesik ſi odgriſe ǀ kam ſi ſe nepravil ò moj ſerzhni im. ed. m dol. Vojshak ǀ Debora ta ſerzhna im. ed. ž shena je bila tudi veliku ſaurashnikou premagala ǀ Taista serzhna im. ed. ž Iudit, Katera bo premagala tiga grosovitniga paklenskiga Olofernuſſa ǀ ob zhaſsu tiga ſerzhniga rod. ed. m Generala Anibala ǀ ob zhaſſu te ſerzhne rod. ed. ž Judith ǀ Kadar pak je bil od ſmerti gori vſtal je bil perglihan enimu serzhnimu daj. ed. m levu ǀ ſó en koſs poshtaine poderli, inu nove urata, taiſtimu ſerzhnimu daj. ed. m Vojszhaku ſturili ǀ Enkrat ſe pergliha eni ſerzhni daj. ed. ž Postojni ǀ pres vſiga urshoha ſo bily sazheli ſaurashit tiga ſerzhniga tož. ed. m ži., modriga, inu ſvestiga Generala Iephte ǀ de bi tebi, offrali tiga beliga labuda, tiga piſſaniga shtigilza, tiga lepupoyezhega ſlaviza, to ſerzhno tož. ed. ž poſtojno ǀ ſe je potſtopel s' tem ſerzhnem or. ed. m, mozhnem inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ Po tem ulezhe s' ſvojo serzhno or. ed. ž vojsko pod tu maihinu meſtu Hai ǀ Vy ò ſerzhni im. mn. m Vojshzaki, kateri s'Luciferam ſe vojskujate ǀ s'strashnih ouzhiz ſerzni im. mn. m Paſtery ſo bily ratali ǀ te verne dushe s'kusi gnado S: Duha taku mozhne, inu ſerzhne im. mn. ž rataio, de lahku te peklenske ſaurashnike premagaio ǀ de bi 30000. Serzhnih rod. mn. Turkou mogli premagat ǀ della teh ſerznih rod. mn. Vojszhakou ſmalaio sraven nyh pilda ǀ te ſlabe ſturi mozhne, te strashne ſturi ſerzhne tož. mn. m primer.> Je bilu vezh Generalu vmej tem isvolenem folku, ali trye ſo bily ty ſerzhnejshi: im. mn. m Mojſſes, Joſve, inu Gedeon ǀ ſo pokornishij, inu serzhneshij im. mn. m kadar suojga krajla vidio presež.> Ceſar je bil sbral enu dobrut teh ner ſerzhnejſhyh rod. mn. shlonerjou 2. pripadajoč srcu:
nam je tudi dal to ſerzno tož. ed. ž vodo, katera je tekla is njegove desne ſtrani ǀ Leta kamen ſe drobnu ſtauzhe, inu ſe da temu bolniku veni ſerzhni mest. ed. ž vodi ǀ leta shlahtni Belzoar, ſe more drobnu ſtauzh, inu veni ſerzhni mest. ed. ž vodi vſeti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
strhneti dov. strohneti:
de bi ta ſveti Jeſik ſterhnil del. ed. m, inu pepel ratal, kakor drugem ſe sgodi (III, 305)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
svet3 -a prid. svet:
Svet im. ed. m je Gospud Zebaoth ǀ leta shena je bila ſposnala, de je en ſvet im. ed. m Mosh ǀ nihdar nema zhloviK ſe shtimati, de bi bil prevezh ſvèt im. ed. m, inu pravizhen ǀ zhlovek prezei ne rata Svet im. ed. m ǀ de bi edn taku Svèt im. ed. m bil, Kakor je bil S. Stephan ǀ Sveèt im. ed. m je Syn Boshy, zhegar Nameſtnik ſi na semli ǀ Sveti im. ed. m dol. Michael je djal k' Joſvi ǀ kakor je nekadaj proſſil ſveti im. ed. m dol. Macharius ſvoje Poshlushavize ǀ Shegnan tvoj ſvèti im. ed. m dol. urat ǀ Svetic im. ed. m dol. Duh v' Bukuoh teh Rihtariou je govuril ǀ letu je praua boshja resniza pravi Svete im. ed. m dol. Cyprian ǀ Sveta im. ed. ž Clara bò v' Nebeſſe polsdignena ǀ Sveta im. ed. ž katolisha Zerku, kadar moli ſa shenski ſpol pravi ǀ ſveta im. ed. ž je bila Judith ǀ O nuzna, inu ſveta im. ed. ž arznia ǀ taku svèta im. ed. ž bila; kokar Maria Madalena ǀ praviza je ena ſueta im. ed. ž zhednost ǀ Iudith de ſi lih ſvejta im. ed. ž, vener Olophernes ſilnu neſramnu ſe je bil v' tajſto ſalubil ǀ letu je enu Svetu im. ed. s mejſtu od Boga poſvezhenu ǀ ner shlahtnishi je Svetu im. ed. s Reshnu Telu ǀ letu je enu ſvetu im. ed. s mejstu od ſamiga G: Boga posvèzhenu ǀ molim en dell Svetiga rod. ed. m Roshenkranza ǀ na dan ſvetiga rod. ed. m kerſta ǀ kakor de bi semla nebila vredna takushniga ſuètiga rod./tož. ed. m Mosha imeti ǀ ſnamine ſveta rod. ed. m ned. (?) Chriſſa zhes ſe ſturil ǀ pojmo s'suetiga rod. ed. m Euang. v'Mojſsesave bukve ǀ sa volo svete rod. ed. ž katolishke Vere ſo bilij kezherij njemu jesik odresali ǀ k' nuzu ſvete rod. ed. ž katholish kershanska Cerkui ǀ njega ſuete rod. ed. ž gnade deleshen rata ǀ smala peld, inu podobo ſvetè rod. ed. ž Troyze ǀ Oh nesrezhena huala te Suete rod. ed. ž Bratauszhine ǀ Maria Diviza v'pervi minuti nje Svetiga rod. ed. s pozhetvia je bila shegnana ǀ NA PRASNIK SVETIGA rod. ed. s, ROISTVA DIVIZE MATERE MARIE ǀ vſe tu Kar lepiga, inu svetiga rod. ed. s per Angelah ſe najde ǀ v' pushavi te semle nas shpisha s' Kruham nebeskim Svojga Setiga rod. ed. s TELESSA ǀ jeſt ſe obernem k' Naſhimu Pomozhniku Svetimu daj. ed. m Martinu ǀ per Svetimu daj. ed. m Lukeshu ǀ k' ſvetimu daj. ed. m Altariu perſtopit ǀ je bil ſapovedal daj. ed. m ſvètimu Maurizu ǀ Angel je djal k' Sveti daj. ed. ž Brigidi ǀ tej ſveti daj. ed. ž Divizi je bil dal eno groshno shlafernzo ǀ Iudith je opominala k'tei Sueti daj. ed. ž, inu nuzni pokuri ǀ je djal k'Sveti daj. ed. ž Brigiti ǀ ſo k' ſvetimu daj. ed. s Reshnimu Telleſſu posgajnuali ǀ vy perſtopite k'ſvetimu daj. ed. s obhailu ǀ veliku kupzou je bilu, kateri en Svet tož. ed. m leben ſò pellali ǀ bomo sazheli ſvet tož. ed. m ſad dobrih dell doparnaſſat ǀ de bi Eliſabeth takorshen ſvét tož. ed. m leben pelala ǀ snovizh je bila ſveti tož. ed. m dol. karſt prejela ǀ ta Sveti tož. ed. m dol. offer v'Nebu ſò neſli ǀ poslushaj Svetiga tož. ed. m ži. Grogoria ǀ je imela v'ſebi noſſiti ſvetiga tož. ed. m ži. Duhà ǀ G. Bug ie bil taiſti dal tiga ſuetiga tož. ed. m ži. ſijnu Samuela ǀ sapovej Rihtnem hlapzom to Sveto tož. ed. ž Divizo do par nagiga slezhi ǀ eno ſveto tož. ed. ž smert je shelil ſturiti ǀ To ſvèto tož. ed. ž lubesan je tudi imel S. Paulinus ǀ Svetu tož. ed. s Ojle ſi puſtj perneſti ǀ brumenu ſvetu tož. ed. s shivejne potle je pelal ǀ dobru, inu ſvètu tož. ed. s djajne terbej polek s: vere imèti ǀ Angel je bil vun ſpuſtil tu Suetu tož. ed. s ime MARIA ǀ neurednu Suetnu tož. ed. s Reshnu Telu vſhili ǀ v' tem Svetem mest. ed. m Kloshtru ǀ v' letem ſvetem mest. ed. m Divizhnem Kloshtri ǀ gnado, katero zhlovek v' Svetim mest. ed. m Karſti praime ǀ v'ſvetim mest. ed. m vblatu ſe najde ta pravi shivi Bug ǀ vſelej ſe najde per Sveti mest. ed. ž TROYZI ǀ v' tvojm Svetem mest. ed. s Jemenu ſmò Karsheni ǀ per ſvetem mest. ed. s Obhaili ſe vidio ǀ na tem ſvetim mest. ed. s mejsti ǀ prideshenza ſe je polomila pod Svetem or. ed. m Antonam ǀ ſim perſilen ſpoſnati s' ſvetem or. ed. m Auguſtinam ǀ s' Svetim or. ed. m Bernardam rezhem ǀ ſim perſilem saupyti s' Suetem or. ed. m Clemenam Alexandrinam ǀ ſmejm rezhi s'Svetem or. ed. m Hieronymuſam ǀ s' eno dobro Sveto or. ed. ž miſlio ǀ s'tuoio ſveto or. ed. ž proſhno ǀ je leto ſvojo Hzher od madesha reshil, inu s'ſveto or. ed. ž gnado nepolnil ǀ S' tvojm Svetim or. ed. s oblizham bosh napolnil mojo dusho ǀ Angeli ſe ſo nad tem svetom or. ed. s Rojstvom veſselilij ǀ kadar s'Svetem or. ed. s Reshnem Teleſſam vaſs obhajeio ǀ ta dua Sveta im. dv. m Apoſtela ſta bila rojena vchani Galilej ǀ Alexander, inu Ruffus ſta dua ſveta im. dv. m Marternika ratala ǀ Sveti im. mn. m Papeshi ſó dalli danaſs takorshnem popolnama odpuſtike vſyh grehou ǀ tudi mej nimi ſe ſveti im. mn. m Ludje naideio ǀ tuKaj paK ſo taKu neKateri svetij im. mn. m ǀ Tu tudi poterdio ſvetij im. mn. m Vuzhenikij ǀ te Svete odpuſtike Sueti im. mn. m Papeshi na danashni dan So dalli ǀ Ste vy, inu one taku ſvetj im. mn. m kakor je bil S. Hieronymus ǀ de ſi lih taisti Tempelni nej ſo bily taku ſvèty im. mn. m, kakor naſhe Cerkvi ǀ eno zhednoſt, sa to drugo bodo udobili, inu popolnoma ſvety im. mn. m ratali ǀ ſe imaio pofliſſat pokorni, inu ſvejti im. mn. m biti ǀ ty kameni pomenio te Svete im. mn. ž Rane ǀ lete ſvete im. mn. ž skriunostij ſo prezhudne ǀ shegnane tvoje ſuete im. mn. ž laſij, inu tvoje prelepe ozhy ǀ te nespodobne beſsede, katere vezhkrat od vaſs shlishio, kakor pak te ſvète im. mn. ž ǀ O Svete im. mn. ž/s nedolshne liza ǀ nasha della de ſi lih dobra, svejta im. mn. s, inu teshka, kakor je poſt, almoshna, molitvu ǀ po ſtopinah Svetih rod. mn. Apoſtelou dò ſmerti je hodil ǀ velike della teh ſvetih rod. mn. Marternikou ǀ s' Kryvio teh Svetyh rod. mn. Apoſtelnou ǀ Pokleknite k' tem Svetem daj. mn. nogam ǀ cilu en laſs nej bil sgorel taistim ſvetom daj. mn. mladenizhom ǀ proſſi h'Pridigi, inu k'ſvetem daj. mn. Vezhernizam ǀ te Svete tož. mn. m odpuſtike Sueti Papeshi na danashni dan So dalli ǀ Blagar temu, kateri te ſvete tož. mn. m prasnike ſpodobno poſvezhova ǀ pò goſtem je ſuete tož. mn. m ſacramente andohtlivu prejela ǀ ona njegove Svete tož. mn. ž noge je kushala ǀ Imate ſvete tož. mn. ž bukve preberat ǀ da tej dushi dobre, inu ſvète tož. mn. ž miſlij ǀ ſvoje svejte tož. mn. ž roke s'krisha doli ſname ǀ de ſi lih je dellal s'rokamy, vener lepe ſuete tož. mn. ž/s premishlovajne imel ǀ je ſvoje Svete tož. mn. ž/s uſta na vaſs pertisnil ǀ ſvoje Sveta tož. mn. s uſta inu brado vſo krivova imá ǀ vsdignite vashe ſerze kjekaj gori v' Sveta tož. mn. s Nebeſſa ǀ tem ſvetom Marternikom je ſtregla, nyh ſveta tož. mn. s trupla pokoppavala ǀ s'kusi nyh zhednoſti, inu ſvèta tož. mn. s della ǀ letj gori v'Sveta tož. mn. s nebeſſa ǀ v' tvojh Svetih mest. mn. Ranah ǀ per teh Svetyh mest. mn. proceſſiah ǀ andohtlivu bomo per Svetjh mest. mn. proceſſiah ga proſſili ǀ sapezhaten s' peterimi Svetimi or. mn. Rani ǀ s' ſvetimi or. mn. peiſſmi, inu molitvami Njega hualio ǀ je pofaihtan s' Svetemi or. mn. Sacramenti ǀ s' Svetimy or. mn. Litaniamy klizhemo ǀ lety troshtaio edn tiga druſiga s' ſvetmy or. mn. beſſedamy primer.> kmet, od kateriga pishe Caſſiadorus … leta je ſveteishi im. ed. m, kakor ſi ti ǀ Vener bi mogal Svetèshi im. ed. m ratat ǀ de bi ſvetèshi im. ed. m bil, kakor tij drugi Minihij ǀ Dusha katera misli de Bug jo vidi, zhednishi, inu ſveteshi im. ed. ž rata ǀ tamkaj bosh vidil eno Nuno … leta je veliku ſveteishi im. ed. ž, kakor ſi ti ǀ eniga veliku ſveteshiga tož. ed. m ži. Apoſtelna je doſsegla, inu udobila ǀ jest ozheto Nebeshkimu sa nijh odpushzhajne moje nedolshnu, inu sueteshi tož. ed. s serze offram ǀ letij ſo veliku sveteshi im. mn. m Kakor vſi svetniki presež.> taku tudi je sturil ta nar sveteshi im. ed. m, inu nar zhastjtishi Mashnik Chriſtus Iesus ǀ S. Karſtnik je bil ta ner ſvéteshi im. ed. m, inu zhednishi vmej vſimy ǀ moja nerſveteshi im. ed. ž Mati bo tudi vaſha mati ǀ vſe ſtuary veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu daj. ed. m offru ſo bile iskasale ǀ Mari Divizi ſvoy narſvèteshi daj. ed. ž Mateti je napruti shal ǀ jeſt ſim tebi, inu tvoj ner Svetejshi daj. ed. ž Materi shlushil ǀ zhe pravo andoht pruti temu ſlatkimu, inu nerſuèteshimu daj. ed. s Imenu bosh imel ǀ Zhaſtimo tedaj pohleunu ta Narſveteishi tož. ed. m Sacramet ǀ je vidil rojeno Mario ſuojo nar sveteshi tož. ed. ž Mater ǀ hozhe imeti te bogaboyezhe paſterje, te zhiſte Angele, to ner ſveteshi tož. ed. ž Divizo, tiga ner pravizhniſhiga Ioſepha ǀ S. Kath. Kersh. Cerku je sapovedala ſvetinie tyh Boshyh Marternikou poſtavit na tu ner Svetéshi tož. ed. s meſtu ǀ nad tem nar ſveteſhim or. ed. m inu zhudniſhim S. Sacramentu → s.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
taisti -ta zaim. tisti:
taiſti im. ed. m, kateri shpisha cilu tize tiga lufta, je shpishan bil od S. Josepha ǀ ſo prishli gledat kaj taisti im. ed. m shraj pomeni ǀ tajſti im. ed. m ſlepi zhlovik nam pomeni tiga greshniga zloveka ǀ od tot je tajsti im. ed. m prjgvuor gori priſhal ǀ Taiſti im. ed. m, katerimu dellam, inu nikar teiſti im. ed. m, katerimu nedellam ǀ Nashe meſsu je tuisti im. ed. m Faharon ǀ Nej vezh taiſte im. ed. m nagi Noiaſ ǀ taiſta im. ed. ž dusha bò nepolnila en praſen ſtol v' Nebeſſyh ǀ taista im. ed. ž spisha Nebeſhka je bila taku nuzna de te bolne je oſdravila ǀ Ti ſi tajſta im. ed. ž isvolena vejza, katera nima obene garzhe tiga greha ǀ Zhudna gvishnu meni naprej pride traiſta im. ed. ž sapuvid ǀ kulikajn daury, ali urat ima taiſtu im. ed. s Nebesku Meſtu ǀ to riſnizo nam hozhe poterdit taistu im. ed. s Perkasajne ǀ tajſtu im. ed. s kralevſtvu je taku shlahtnu ǀ Ta je tuistu im. ed. s velikunozhnu Iagnè ǀ ti ſi tuiſtu im. ed. s gnadlivu ſonzhnu meſtu na hribu ſion ſyſidanu ǀ de bi yh reshil od taiſtiga rod. ed. m nepokoja ǀ v'podobi taistiga rod. ed. m mladenizha ǀ s'taistiga rod. ed. m oljskiga hriba Chriſtus, je imel v'Nebu vſdignen biti ǀ de bi v'gnadi tuistiga rod. ed. m beliga hudizha oſtal ǀ Ieſt v' tvojo S. volo ſe podam, inu nihdar od taiſte rod. ed. ž ſe nebom lozhel ǀ sakaj Bug tebe ne rejſhi od taiste rod. ed. ž nadluge ǀ v'prahu tajſte rod. ed. ž ſemle ǀ vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati, od tajste rod. ed. ž premajhine mire ǀ ſakaj G. Bug nej bil vſel s' glave, ali s'noge Adamu eno kuſt, inu s'tajſte rod. ed. ž Euo ſtuaril ǀ Absolon mene danaſs vabi premishlovati, inu od toiste rod. ed. ž ſamè govorit ǀ en dan, ali dua ſe taiſtiga rod. ed. s tovarshtva ſdershè ǀ de bi deleshni ratali taistiga rod. ed. s blaga ǀ s'taiſtiga rod. ed. s mejſta s'dusho, inu telleſsom je imela v'Nebu zhaſtitu polsdignenam biti ǀ gorje ſtutaushenkrat taiſtimu daj. ed. m, katiri neurednu ſe h' tej Sveti miſi perblisha ǀ taistimu daj. ed. m pſu vſak danen Purgar je mogal shpisho dati ǀ Letu oroshje nuza tajſtimu daj. ed. m, kateri ſe brani ǀ Betſamitery ſe ſo bily podſtopili k' taiſtimu daj. ed. m perblishat ǀ taiſtemu daj. ed. m perglihat ſe nepofliſſash ǀ ſhe ozhitnishi je bil odgovuril taistumu daj. ed. m ǀ tuistimu daj. ed. m belimu hudizhu v'oblizhe pluni ǀ ureden ſe je ſturil v' taiſtimu daj. ed. m prebivat ǀ ogin te nezhiſtoſti ſe je v'tajſtimu daj. ed. m pogoſil ǀ k'taiſtimu daj. ed. m konzu ǀ ima ſlavu s'hishe taiſti daj. ed. ž ſvoij priatelzi dati ǀ stukrat smert voshzhesh taisti daj. ed. ž tuoi shlahti ǀ vſijh potrebah tajſti daj. ed. ž napomozh pride ǀ k'taisti daj. ed. ž ta shkodlivi hudizh ſe nej mogal perblishat ǀ aKu poprei h'taisti daj. ed. ž ſe neperpravimo ǀ h'taiſti daj. ed. ž shlushbi so prishli skuſi shenkinge ǀ de bi bil uredn h' taiſtimu daj. ed. s koſſilu perpushen biti ǀ hudizh nej bil tebi rekal h'taistimu daj. ed. s prepovedanimu drevu pojti ǀ jeſt morem K'taistimu daj. ed. s tovarstvu pojti ǀ hozhe taiſti tož. ed. m greshni folK pogubiti ǀ s'krijvash v'ſijh vishah tuoj greh pred mosham, inu nezh namarash de ſi glih Bug sa taisti tož. ed. m vej ǀ de bi napolnil tajſti tož. ed. m ſtol is kateriga ta prekleti Judesh je bil padil ǀ ti ſi v'taisti tož. ed. m greh padla ǀ v'taiſti tož. ed. m shpegu teh zhednoſti, inu gnad Boshyh nepolnen ſe shpeglat ǀ njega pſsij vidio taiſtiga tož. ed. m ži. jelena ǀ taistiga tož. ed. m ži. sholnerja po glavi vudari ǀ oni pukshe naſtavio, meneozh tajſtiga tož. ed. m ži. preſtrelit ǀ bi hotel taiſtga tož. ed. m ži. s' ſvojm Ceſſarskem plajsham sakriti ǀ Vſſadil je Hishni Ozha Bug Vſigamogozhi vinogrod S. katolish karshanke Zerkvi, ter je tajſtigi tož. ed. m ži. ogredil s' plutam ǀ prezej gre en zhebelski pann yskati, v'taistiga tož. ed. m ži. glavo postavi ǀ prezej tezhe h'Gospojski taiſto tož. ed. ž pershono toshit ǀ ima taisto tož. ed. ž greshno deshelo is ogniom poshgati ǀ Olophernes ſilnu neſramnu ſe je bil v' tajſto tož. ed. ž ſalubil ǀ tajsto puſledno tož. ed. ž uro ſo ga opominali de bi imel molit ǀ imash taitſo tož. ed. ž spet Chriſtuſu povernit ǀ de teiſto tož. ed. ž ſamo samore is ſvoje hude, greshne vole napolnit ǀ ſame po ſebi ſte toiſto tož. ed. ž ſodile ǀ vſo tuoio lubesan ſi postavil v'taisto tož. ed. ž nesramno pershono ǀ v'taiſto tož. ed. ž veliko, inu grosno belesan je bil padil ǀ je perſilena ſe udrejti v'tajſto tož. ed. ž globako iamo ǀ Sauraſhniki ſobily taiſtu tož. ed. s Mestu oblegli ǀ taistu tož. ed. s dellu nepogleda, inu nepolona ǀ miſli koku bi mogal vdobit meſſu, inu tajſtu tož. ed. s pezhejne ǀ vaſs poſtavim v'taiſtu tož. ed. s mejſtu, kir leshy shaz vſyh marter, inu terplejna ǀ drusiga ne dellamo ampaK tuistu tož. ed. s, Kateru naſs ſamore fardamat ǀ nej sadosti de ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh, ampak ſi dolshan tuistù tož. ed. s zhastiti ǀ sakaj tedaj ſe nepofliſash tojſtu tož. ed. s skuſi ſveto almoshno v' nebeſſa shranit ǀ ſe ne more shegnat Altar, inu na taiſtem mest. ed. m ſe neſmej moshovati ǀ Maria Diviza je imela na taiſtim mest. ed. m hribu pokopana biti ǀ po taistim mest. ed. m potu, po Kateren nam perpele ta lusht ǀ Oh tajſtem mest. ed. m zhaſſu je bila v'taiſtem meſti eniga Goſpa s'preimikam Lopez ǀ v'taistim mest. ed. m skriunim Kotu, v'taisti temmi ſi nazhista bila ǀ de bi v'tajſtem mest. ed. m ſmradu v'zhaſseh yh podushali ǀ v'taiſtem mest. ed. m reunem ſtanu ſvojm ſe je bila padala v' roke Boshje ǀ v'tem iſtim mest. ed. m zhaſsu hozhem jest Ierusalem s'laternami preijskati ǀ na taiſti mest. ed. ž dalni rajshi ǀ ob taisti mest. ed. ž uri botè vidili Nebeſſa odperta ǀ v'taisti mest. ed. ž skrini ſe najde ena arznja sa vſe bolesni ǀ Bug ti ſi respreſtril tvoje velizhaſtvu v'taiſti mest. ed. ž vishi ǀ Eden bò veliku lejt ſydal hisho, de bi sanaprej mogal v'tajſti mest. ed. ž prebivat ǀ ob tuisti mest. ed. ž minuti ǀ vednu je shlishal na taiſtem mest. ed. s mejſti Angele pejti ǀ ſe je troshtal na taiſtim mest. ed. s mejstu tudi ſvoje ſaurashnike premagat ǀ v' taistim mest. ed. s trupli, v'katerim je bil spozhet, je bil tudi pokopan ǀ hozhem is altaria mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona, de Arca gnade Boshje bo mogla v tajſtim mest. ed. s prebivat ǀ govorish od tvoje kupzhie, od tvoja prehodisha inu blaga, kakor de bi tvoje isvelizhaine v' taſtim mest. ed. s ſtalu ǀ na tvistim mest. ed. s mejstu Bethel, je bil ta hudobni krail Ieroboam sapovedal postavit dua Malika ǀ Achilles Slejzhe ſvoj gvant, ter Patrocla s' taiſtem or. ed. m oblezhe ǀ s' tajſtem or. ed. m Philosopham ſmo perſeleni ſposnati ǀ ga nepokrijesh s'taistim or. ed. m ſtarim guantam ǀ drugem ga kashe, inuſe s'taistam or. ed. m shtima ǀ zhe bote s'taiſtim or. ed. m velikim Dolshnikam na Kolena padli ǀ Sklenem s'tajſtem or. ed. m Exempelnam ǀ sklenem s'taistem or. ed. m lepim navukam ǀ je hotel s'taiſtem or. ed. m ſtudenizam oskerbeti Paſsterje ǀ njega Gospud ie bil dall en cent denarju, de bi imel staistim +or. ed. m kupzhuvati ǀ leta ſreſani capun cell rata v'shupo skozhi s' taiſto or. ed. ž te trij shentuavize oshkropij ǀ Prèd taisto or. ed. ž zhudno, inu S: Skrinjo, ſo bijshali ti ſaurashniki ǀ ſazhnete s' tajſto or. ed. ž shlobedrat, kakor laſtauze ǀ s'taisto or. ed. ž vago s'Katero naſs obogati, s'to tudi naſs obusha ǀ s'tajſto or. ed. ž bò ſvoje lushte, inu shpaſse imel ǀ njega s'taiſto or. ed. ž lubo noter poloshit ǀ s'tuiſto or. ed. ž pergliho ǀ nekiteri ludje imaio tulikajn blaga, de nevedo kaj s' taiſtem or. ed. s sazheti ǀ prèd taistim or. ed. s Boshjm oblizhom ǀ s'taistim or. ed. s greshnim dellom ǀ njega S. Ime vſta vſameio, s'taiſtim or. ed. s sashentaio, inu preklinaio ǀ s'taistom or. ed. s blagom kateru Bug je tebi poſsodil ǀ Kadar bi taiste im. dv. ž dvej Pershoni, Katere ſi ſo beſsedo dale ǀ taiſta tož. dv. m dua dny skuſi dar Svetiga Duha ſe je poſtil ǀ taiſti im. mn. m kateri imaio myr pokoj, inu ſrezho lety lahku Boga zhaſtè, inu hualio ǀ gdu ſo taisti im. mn. m kateri kradejo ǀ tajſti im. mn. m pak, kateri krejh, boi, ſaureshtvu lubio sò otrozij tiga Satana ǀ taiſtij im. mn. m, kateri sa boga ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize ǀ per njemu ſò ſtali taiſty im. mn. m Sveti Ozhaki, inu Preroki ǀ taiſte im. mn. m ſtebri ſo bily ſreberni ǀ ſe ſo perblishali tuisti im. mn. m zhaſsi ǀ greshni ludje ſò toiſti im. mn. m, kateri resnashaio, opraulaio ǀ vſy tuiſti im. mn. m ludje ſo gluhi ǀ kaj vam taiſte im. mn. ž ſapovedò dershati, inu kaj vam prepovedaio ſturiti ǀ eden taistih rod. mn. je na ſmertni poſteli leshal ǀ od taiſtih rod. mn. Svetih Minihou ǀ aku od taiſtyh rod. mn. zhlovezh dalezh neſtoy ǀ tajſtoh rod. mn. volo dopernashash ǀ kakor ſe doli vſame s'taistih rod. mn. beſsed ǀ vekshi nepameti ſe ne naide kakor je toiſtoh rod. mn. ludy ǀ maihinu tojſtih rod. mn. pak ſo do ſerza shlishali ǀ ta zhlovik bi nemogal od tuistih rod. mn. ſe lozhit ǀ Aku tèhistih rod. mn. denarju eniga sguby ǀ taiſtom daj. mn. nej bil dal ampak pèt kruhou, inu dvej ribij ǀ ſe shpota taiſtem daj. mn., kateri imaio v'hishi smalane ſuoje ſtarishi ǀ dati taiſtim daj. mn. otrokam, kateri ſvoje ſtarishi nesposhtvaio ǀ taistim daj. mn. zhaunarjom je hotel sastopit dati ǀ gorè ſtutaushenkrat tajſtem daj. mn. katere Bug ſapuſtj ǀ bo k' ludem prishal, inu nijh grehe tajſtom daj. mn. odpuſtil ǀ je djal taistom daj. mn., kateri ſo ga troshtali ǀ nikar ſe vezh poverniti h' taiſtam daj. mn. greshnim beſſedam ǀ hudizhy ſo bili toiſtem daj. mn. pokorni ǀ Pridigar je toiſtim daj. mn. pravo resnizo povedal ǀ Poshle klizat te Modre, ter je h' toiſtom daj. mn. dial ǀ zhast, inu hualo toistom daj. mn. ſo pely ǀ od ſvojh uſt ſi utargat, inu tojſtom daj. mn. dati ǀ je djal tuiſtym daj. mn., kateri ſo njega pregovarjali ǀ tuistim daj. mn. ſamu ſvoi pozhitik naiti ǀ Bug tebe poshle h'taistim daj. mn. v'katere ſi vſelej savupal ǀ kadar pride k'taistim daj. mn. beſsedam ǀ k'taiſtem daj. mn. ſe je bil perſelil en Jud ǀ dokler ne bò taiſte tož. mn. m Malike s'hishe vergel ǀ ſvoje laſtne otroke je vbyal, taiſte tož. mn. m je kuhal, inu jedel ǀ kaj s'en ſampſon bode taiste tož. mn. m shtrike, inu ketene restargal ǀ kaj menish de bom tajſte tož. mn. m shlake, inu rane s'tvoyh rouk vſel ǀ Tajste tož. mn. m sheble is Katerimi je bil na Chrish perbit tulikain shtimajo ǀ Mashniki ſo tebe od grehou odveſali, bosh supet v'taiste tož. mn. m ſe samotal ǀ Katere je G. Bug poprej odlozhil, teiſte tož. mn. m je on tudi poklizal ǀ Leu pak pomeni tuiſte tož. mn. m, kateri ſo hude nature ǀ vſe taiſte tož. mn. ž spishe G. Bug ym je dal ǀ taiste tož. mn. ž salublene mislij imejti ǀ sazhne pokushat tajſte tož. mn. ž nesnane shpishe ǀ taiſtè tož. mn. ž lushti, katere jeſt tebi dam ǀ nekadaj je bila navada taiſta tož. mn. s kulla seshgati ǀ de ſi lih dobra della dopernashajo, vener s'kusi taista tož. mn. s G. Bogu dopasti neyshzhejo ǀ taiſte tož. mn. ž/s mertua trupla ima na ſuhu vun vrezhi ǀ taiste s. Rane kushuite, v'taiste tož. mn. ž vſe vashe vupajne postavite ǀ je bil v'taiſte tož. mn. ž Indianske deshele od Svetiga Ignatiuſa poslan ǀ Kakor eniga s'Kusi taiste tož. mn. ž/s Nebeſhke vrata noter poſtè ǀ teiſta tož. mn. s reuna trupla videozh ǀ imaio na njegove pushtobe gledat, inu po taistih mest. mn. piſsat ǀ v' taiſtih mest. mn. offrah ſe je ſpozhitala martra ǀ po taiſtyh mest. mn. en taku velik apetit imaio ǀ po tajstih mest. mn. lujtrah je gori shla ǀ de bi njega grèshni jesik imel v'taistih mest. mn. S. Ranah oprati ǀ ſe je bila ſeſtarala v'tajſtih mest. mn. ǀ zhlovek volnu ſe v'tajſtyh mest. mn. sadarshi ǀ kadar bi lonzou nebilu, de bi v'taiſtih mest. mn. kuhali ǀ njega S: Rane kushouati, inu v'taisteh mest. mn. vashe grehe oprati ǀ s' laſmyj je drugem mrejshe prejdla, inu ſe s' taiſtimi or. mn. shtimala ǀ vaſs bodo sfarili s' taistimi or. mn. beſsedami s'katerimi ſo nekadaj zholnarij sfarili Iona Preroka ǀ tudi ſe bo dopolnilu nad taistimy or. mn., kateri tulikajn krat na milost Boshjo preusetnu greshè ǀ sdaj v' vſoseski vſy s' perſtam sa taiſtimy or. mn. kasheio ǀ kateriga Syn Boshy na semli je bil ſturil s' taiſtomi or. mn., kateri Nebeſſa ſo sheleli kupit ǀ de bi ſvojo pravizo, inu miloſt na taiſtmy or. mn. iskaſali ǀ trijkrat jo poklizhe s'taistimy or. mn. lubesnivimy beſsedamy ǀ s'taistimi or. mn. beſsedamy ǀ s'taiſtimi or. mn. kluzhy mu bò to paklensko kouazhio adprel ǀ kadar bi eden vaſse vuoly v'ſvoj uſs vpregil, inu s'taiſtimy or. mn. voſil ǀ S. Klenem s'taisimi or. mn. beſsedami
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
težak -žka prid. 1. težek (po teži):
kakor en teshak kamen im. ed. m mojo volo s'greham tlazhi ǀ ta teshki im. ed. m dol. kamen te hude navade yh tlazhi ǀ obeniga teshkiga rod. ed. s della nimaio ǀ Sisyphus pak more en velik teshak tož. ed. m kamen na en visok hrib neſti ǀ ta teshki tož. ed. m dol. krish je mogal na hrib kalvarie vulezhi ǀ raijshi hozhe ta theshki tož. ed. m dol. jarm hudizhau na vratu noſsit ǀ on premishluje to veliko, inu teshko tož. ed. ž butaro ǀ sapovej Vida, Modeſta, inu Creſcentio na tla pervesat, inu enu ſilnu teshku tož. ed. s ſpizheſtu sheleſu na nyh trupla poſtavit ǀ ſi ſturila lahku tu teshku tož. ed. s kamine ǀ s'njegovo teshko or. ed. ž roko ga vudari ǀ s'enem teshkem or. ed. s kladvam ga satauzhejo ǀ temu ſvejtu terdi shtriki, inu teshke im. mn. ž ketne naprej prideio ǀ ſi noſſil te velike, teshke tož. mn. ž/s shelesna urata tigá meſta Gaza 2. težek, težaven:
ſlasti en terd, inu teshak im. ed. m ſtan je ſakon ǀ de ſi lih takorshen ſtan vam ſe sdy teſhak im. ed. m, je vener lagak ǀ k'shlushbi eniga Gospuda obena rezh nej teshka im. ed. ž ǀ Sara taku dobra, inu pohleuna shena je bila Abrahamu taku teshka im. ed. ž, inu nedaleshna ǀ Theska im. ed. ž guishnu terbei de ie bila ta sapuvid tem starishom ǀ tu teshku im. ed. s lahku, tu grenku slatku, tu shalostnu veſselu naprej pride ǀ te nar manshi teshke rod. ed. ž rezhij G: Bogu k'zhasti n'hozhe prenesti ǀ G. Bug bi ne bil shene h' teshkimu daj. ed. m, inu nevarnimu porodu obſodil ǀ S. Bugam andlaite, popri kakor v'ta teshki tož. ed. m dol. ſtan ſe podate ǀ v' enem lejti ſe je bil navuzhil ta teski tož. ed. m dol. Perſianski jeſik ǀ jeſtimam eno teshko tož. ed. ž praudo ǀ cell dan imaio teshku tož. ed. s dellu ǀ de bi imeli poterpleine v' ſvojm teshkim mest. ed. m ſtanu imeti ǀ S. Mechtildis enkrat v' veliki, inu teshki mest. ed. ž bolesni je leshala ǀ po tvojm teshkim mest. ed. s dellu bosh ta vezhni pozhitik doſegil ǀ Sapuvidi pak Boshje nej ſo theske im. mn. ž ǀ ſerza teh kupzou vſe skuſi bodeio, inu griseio kazhe teh teshkih rod. mn., inu skerbnih miſly ǀ teshke tož. mn. ž raishe sa nyh volo imeli ǀ v'teshke tož. mn. ž nevarnoſti ſe poſtavio ǀ sapuvidi pak tiga greshniga ſveta, inu hudizha ſo silnu theshke im. mn. ž ǀ S' velikem veſſeljam, inu poterpeshlivoſtio je ſvoje teshke tož. mn. ž/s della dopernashal ǀ ty, kateri njeh della teshka tož. mn. s, inu njeh terplejne Bogu neoffraio ǀ Bug vam nesapovej taku theshka tož. mn. s della 3. hud:
Is tiga ſe lahku doli vsame, Koku velik, inu teshak im. ed. m greh je pohujshaine dati ǀ Teshka im. ed. ž, inu nevarna bolesan je ta ǀ bi mogal en potreſs priti, inu taiſtiga podrejti, ali en mozhan vejter inu taiſtiga reskriti, ali ena teshka im. ed. ž tozha inu cegle, inu ukna pobiti ǀ sa volo teshke rod. ed. ž bolesni nej mogla k' Juternzam uſtati ǀ pade v'eno teshko tož. ed. ž, negnusno boleſan ǀ ò Moj Bug! ti nas s' leto teshko or. ed. ž shibo gaishlash ǀ pred to teshko or. ed. ž shtrajfingo Boshjo ſe reshio ǀ s'teshko or. ed. ž roko te neporkne greshnike sazhne tepsti, inu gajshlat ǀ Nashe pregrehe ſo vſhe taku teshke im. mn. ž ratale ǀ G. Bug tulikain teshkih rod. mn., inu ſtrashnih shtrajfinh je bil poſlal zhes Pharaona, inu Egypt ǀ sdaj v'teh teshkeg rod. mn. boleſnah ſe najdesh ǀ naſhe truplu je podvershenu tem bolesnom, Kakor rekozh, tej merselzi, vurozhini, vodenizi, inu drugim teskim daj. mn. bolesnom ǀ velike, inu teshke tož. mn. ž bolesni poterpeshlivu je prestal ǀ kadar v' teshkih mest. mn. inu nevarnih bolesnah ſe najdete ǀ kadar v'teshkijh mest. mn. boleſnah ſe najdesh ǀ vſe glide je niemu s'ſtrupam napolnila, inu s'teshkimi or. mn. bolesnimi napolnila 4. težaven, počasen:
ſmò prepoſti, teshke rod. ed. ž ſaſtopnoſti, inu neumni 5. betežen, bolan:
Ta shlahtna tiza phenix imenovana, kadar sazhne ſtara, inu teshka im. ed. ž prihajat ǀ Ta Medvèd, kakor samerka de glava teshka im. ed. ž, inu bolna mu rata sa volo te hude krijvi 6. noseč:
nej dolgu ſtalu, de noshezha rata, ty drugi samerkajo, inu ſe y shpotaio, kateriga shpota nei mogla preneſti, videozh de obeden jo nej vezh shtimal, ſe pobere taku teshka im. ed. ž na ſvoj dum primer.> ſakonski ſtan je veliku teshei im. ed. m kakor ledig ǀ she veliku teshej im. ed. ž njegova butara bo ratala ǀ koku tedaj veliku teskejshi im. ed. ž je ſa ta pervikrat Abrahamu, inu njegovem ludem naprei prishla ǀ menite da nej na semli teskejshiga rod. ed. m ſtanu kakor je vaſh ǀ katerem ſe sdij de nej mogozhe sapuvidi Boshje dershati hudizhave pak de ſi glih ſo teshej im. mn. ž, stonovitnu ijh darshè presež.> ſtan te Vishishih je ta ner teshishi im. ed. m, inu nevarnishi ǀ shentovajne, inu shpotdellaine tiga S. Imena boshiga je ta ner teshei im. ed. m greh ǀ k'dopadeniu timu zhloveku te nar teshkeshi tož. mn. ž rezhij ſe doperneſsò
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
tla tal s mn. tla:
laſje dò tau rod. mn. ſo bily ſrasli ǀ jeſik je njemu do tau rod. mn. viſſil ǀ Mojſſes vershe ſvojo shibo na tla tož. mn. ǀ popade shpegu ga ob tla tož. mn. lushi, ter na ſtukoſſu resbije ǀ ſe nesmejte potſtopit kashlat, na tlá tož. mn. plunit ǀ ſe sdershite de natla +tož. mn. ne plunite ǀ na vus glaſs sazhne shrajat, inu vpyti, inu po tleh mest. mn. ſe valati ǀ najdeio drugu jutru na tlejh mest. mn. Dagona ǀ po tléh mest. mn. ſe vala ǀ sazhne na vus glaſs shraiat, inu po tlèh mest. mn. vallat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
udobiti -im dov. 1. dobiti, pridobiti si:
miſli koku bi mogal vdobit nedol. meſſu, inu tajſtu pezhejne ǀ Marcus Antonius hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro udobit nedol. ǀ kulikain hudizh ſe pofliſsa tebe vdobiti nedol. ǀ aku hozhe miloſt, inu odpushaine udobiti nedol. ǀ sgubish tuoje pravude katere ſi sagvishnu menil vudobit nedol. ǀ satorai ſe troshtam praudo vudobiti nedol. ǀ hozhete supet vasho lepo, inu Boshijo podobo vudobitij nedol. ǀ tu vezhnu veſselje sgubish, inu to paklensko martro udobish 2. ed. ǀ s' jokainam mleku od matere udobi 3. ed. ǀ odpushajne ſvojh grehou od ſamiga Chriſtuſa vdobi 3. ed. ǀ per leteh potrebnih ſe hitrei almoshna vdobj 3. ed., kakor pak per teh premoshnih ǀ vſaka ſtvar ſvojo farbo udobj 3. ed. ǀ kadar jo vdobij 3. ed. ǀ kateri ſerze vdoby 3. ed. s'tem Riſam ſe vojskovati ǀ Medved taku dolgu ſvoj porod lishe, dokler pravo medvedavo podobo vudobi 3. ed. ǀ voda katera tezhe po shlebah obeniga duha neudobi +3. ed. ǀ Taisti, kateri dalezh od vode ſtoij neutoni, dalezh od ognia nesgorrj, dalezh od kuge, kugo neudobj +3. ed. ǀ kadar eno vdobio 3. mn. ǀ s'sanikarnih fliſsni v'shlushbi Boshy rataio, inu en tak aiffer vdobè 3. mn. de vſe teshave, inu supernosti sa Boshjo volo premagaio ǀ S'kuſi poſt Samſon je bil ſvoio nepremagano muzh udubil del. ed. m ǀ vſe Kunshti oberne, de bi li tvojo dusho vdubil del. ed. m ǀ ſe fliſash, de bi en grosh, eno petizo vudubil del. ed. m ǀ eno bogato, inu lepo sheno je bil vudobil del. ed. m ǀ nihdar ne bom vezh takorshniga mosha udobila del. ed. ž ǀ de bi skuſi leta koſſiz kruha, kateriga je ſebi od vſt utergala, od G. Boga vdobila del. ed. ž kruha, inu ojla ǀ skuſi firmo ſmò mozh udobili del. mn. m hudizhu superſtati ǀ de supet vasho lepo zhlovesko podobo bodete vudubli del. mn. m 2. premagati:
ta Ceſſar je rad jegral jegro Skako imenovano, inu je taku dobru ſnal jegrat, de nikuli obedn nej mogal njemu udobit nedol. ǀ de vam ſe nobo godilu, kakor uni sheni, katera je imela en taku dolh jesik, de vſelej je hotela moshu vdobit nedol.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
uho ušesa s uho:
skuſi enu uhu tož. ed. noter skuſi tu drugu vun ǀ hitru ſdere ſvojo ſablo, inu enemu sholnerju uhù tož. ed. odſeka ǀ je bil enimu enu vhu tož. ed. odsekal ǀ Nashe vsheſſa im. mn. bodo potroshtane, ſakaj to Nebesko muſiko bodo poshlushale ǀ ſo ga ozhy bolele, ſobe, ushesha im. mn. ǀ Vsheſa im. mn. bodo shlishale peiti vſe Angele ǀ Sahvalem vaſs moje vſeſſa im. mn., de ſte ſe gluhe dellale ǀ kadar Eva bi bila vſesha im. mn. saperta ǀ veim de veliku gluhih, inu bres usheſſ rod. mn. ſe letukaj najde ǀ ſe datakne s' parſtam njegovih vſheſſ rod. mn. ǀ poshlusha nesramne klafarske beſſede, is vsheſſ rod. mn. gredo h' ſerzi ǀ Tvoje Svete beſſede ſo slatke mojm vſheſſam daj. mn. ble kakor med ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa tož. mn. do ſerza poide ǀ Ima dua vsheſſa tož. mn./dv. ǀ de li ſvoje usheſſa tož. mn. ſaperte dershj ǀ uſheſsa tož. mn. ſi je ſatiſnel ǀ skuſi vſheſſa tož. mn. shlishi, skuſi jeſik govorj ǀ zhe li ushesha tož. mn. imà odperte ǀ odpri vsheſa tož. mn. tuoja ǀ de G. Bug v'tej Zerkvi bo ſvoje Svete ozhy odperte k' vashi pomozhi, inu vshesha tož. mn. k'vashi proshni imel ǀ usheſa tož. mn. ſi satiſne ǀ beſſede negredò v' uſta, inu v' garlu, ampak noter v' uſheſſa tož. mn. ǀ morebiti de neketeri mei vami cilu nimaio vshesa tož. mn. ǀ ſatiſnite vashe vsheſe tož. mn. ǀ ozheſsah bote imeli gorezhe ſolshe, v' vshesah mest. mn. shraj teh fardamanih ǀ mozhnu falish, aku menish de tuoja shtima bode nar ble v'ushesah mest. mn. tega ſpouednika ostala ǀ v'vſheshah mest. mn. teh ludy imajo shumejti ǀ Takorshni le s' vsheſſami or. mn. poshlushaio ǀ kar s' usheſſami or. mn. shlishite v' ſerzi ohranite ǀ nej sadoſti s' vſheſſami or. mn. taiſto shlishat ǀ malu nuza s' vsheſſamy or. mn. poshlushat, aku do ſerza nepride ǀ s'vſheſami or. mn. poshlusha ǀ boshio beſſedo nikar li s' usheſſy or. mn., ampak tudi s' ſerzam poshlusha
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
ukrotiti dov. ukrotiti:
Vſe ſort ſveriazhine ſe ſamorio vkrotiti nedol., inu umojſtrit ǀ Jeſik pak nikuli obedn nesamore vkrotiti nedol. ǀ je bil ukrotil del. ed. m Elefante, ali Slone, de v' kozky ſo njega v' Rim pelali ǀ v' AEgypti ena shena je bila vkrotila del. ed. ž is mladiga eniga Crocotilla ǀ cilu eno ribo Delphin imenovano ſo bily vkrotili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
umetalnost -i ž veščina, spretnost:
Bug je bil njemu dal en jesik modrusti, inu vmetalnosti rod. ed. poln (I/2, 54) → umetelnost, → neumetalen
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
umojstriti -im dov. obvladati:
Vſe ſort ſveriazhine ſe ſamorio vkrotiti, inu umojſtrit nedol. ǀ Bug ym je dall eno taku hudo naturo de nemorio taisto vmojstrit nedol. ǀ aku bosh tvoi jeſik snal v' tej vishi umoiſtrit nedol. ǀ ner vekshi kunsht je ſvoj jesik umojſtriti nedol. ǀ hudizh pak tebi greshnik, inu greshniza vſe napak povei, de namrezh nimash ſilo dellat tvoj naturi, inu tvoje shelje vmojſtrit nedol. ǀ Morebiti de shelite vashe ſaurashnike premagat, inu vmejstrit nedol. ǀ En Alexander, kateri je ſnal v' moiſtrit nedol., inu premagat tiga nepresherniga Bucephala teh kezerjou ǀ Sdershi, inu umojſtri vel. 2. ed. tvoj jeſik ǀ je ſvojo naturo v'mojſtril del. ed. m ǀ nej tarduſti, de bi ogin taiſte neomezhil, nejſile, de bi jo neumoſtril +del. ed. m ǀ ti ſi lete premagala, inu v' mojſtrila del. ed. ž ǀ kadar bi premislili leto resnizo bi lahku ſvoje hude shelje premagali, inu ſvojo naglo ieſno naturo umojſtrili del. mn. m Prim. srvnem. meistern ‛obvladati’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
vaš -a zaim. vaš:
aku Bug bode vash im. ed. m priatel, obeden vam nebode mogal shkodit ǀ s'dreviom ſe guantate kakor vaſh im. ed. m ozha Adam ǀ vidite de vaſs im. ed. m blishni je v'jamo tiga bushtva padil ǀ moi Ozha Nebeſhki bo vaſsozha im. ed. m+ ǀ nezh vam nej pomagala vasha im. ed. ž martra ǀ taku bode vaſha im. ed. ž dusha shivela ǀ vashe im. ed. s terpleine je kakor terplejne teh Puszhaunikou ǀ vaſhe im. ed. s isvelizhejne ſe vgmera ǀ vſe vaſse im. ed. s dellu, inu skerb je sebstojn ǀ zhaſtite nedolshnoſt vashiga rod. ed. m Patrona S. Sebaſtiana ǀ zhe ſe n'hozhete shonat vaſhiga rod. ed. m blishniga ǀ krish pride s'roke vaſiga rod. ed. m vſmilenega Ozheta Nebeskiga ǀ od voshiga rod. ed. m blishniga ǀ sa isvelizhenje vashe rod. ed. ž boge dushe ǀ vſe letu faleinje vidi sapjſsanu v'Bokvoh vaſhe rod. ed. ž vejſti ǀ poſsoda vashiga rod. ed. s serza je umadeshena ǀ je ſam sadosti bogat, inu nepotrebuje vaſhiga rod. ed. s blaga ǀ s'kuſi skushnave, inu ſlabuſt vaſſiha rod. ed. s meſsa ǀ ſte tudi dolshni vashimu daj. ed. m duhounimu Paſteriu pokorni biti ǀ bote della vaſhimu daj. ed. m ſtanu potrebna doperneſli ǀ Vy nejſte pokorni Bogu uoshimu daj. ed. m Nebeskimu Ozhetu ǀ Berite k'vashimu daj. ed. m shpotu, kaj Ariſtoteles Ajd ſapiſanu je puſtil ǀ Tezite vſe greshne sgrevane dushe k'vaſhimu daj. ed. m G. Bogu ǀ aku shelite vashi daj. ed. ž dolshnusti sadosti ſturiti ǀ nepameti vaſhi daj. ed. ž ſe nemore prezhudit ǀ G. Bug v'tej Zerkvi bo ſvoje Svete ozhy odperte k' vashi daj. ed. ž pomozhi, inu vshesha k'vashi daj. ed. ž proshni imel ǀ obene pomozhi vashimu daj. ed. s ubushtvi nenajdete ǀ britko martro taushenkrat ſte ponovili, inu k'vashimu daj. ed. s tovarshtvu djali ǀ kadaj bote vash tož. ed. m dolg plazhali ǀ vsimite vaſh tož. ed. m fazonetel ǀ Vejm de ſposnate ſamy de ſte vaſſ tož. ed. m jeſik greshnu nuzali ǀ Kadar v'ſpuvidi bi rash tož. ed. m greh samulzhali ǀ gledajte v'vash tož. ed. m arshat ǀ jokajte ſe zhes vashiga tož. ed. m ži. blishniga ǀ jest bodem ushe utalashil vaſhiga tož. ed. m ži. Gospuda ozheta ǀ obena spisha nepride na vasho tož. ed. ž miso de bi jo vam Bug neposlal ǀ vaſho tož. ed. ž miſsu v'Nebu polsdignite ǀ kadar bi eden v'vasho tož. ed. ž shtalo prishal ǀ de vejter nebò v'uasho tož. ed. ž kambro prishal ǀ sa vashe tož. ed. s telu ǀ nezhista miſal na vaſhe tož. ed. s ſerce ſede ǀ pobulshajte per zajtu vaſse tož. ed. s greshnu shiveine ǀ ſte takushne hude shelje v'vashe tož. ed. s ſerze perpustili ǀ morebiti de v' vashim mest. ed. m nej ſtrup ǀ aku bote shiveli po vaſhim mest. ed. m stanu ǀ v' uaſhem mest. ed. m nepekoju, inu ſupernoſti ǀ ene muhe, ali komarja nemorite en fertilz vre na vashom mest. ed. m obrasu terpèti ǀ koku ſte v'vashim mest. ed. m duhounim ſtanu shiveli ǀ shivèti po vashi mest. ed. ž hudi naturi ǀ nej bodi po vaſhi mest. ed. ž voli ǀ obeniga madeſha na vaſshi mest. ed. ž dushi nebote imeli ǀ Prau imate de eniga takushniga poſla v'vashi mest. ed. ž hishi neterpite ǀ Morebiti de shelite myr v'vaſhi mest. ed. ž hishi imeti ǀ v'uashi mest. ed. ž pak hishi vſy ſo sdravi ǀ vſy v' vashim mest. ed. s ſerzi ſte veſſeli ǀ v'vashim mest. ed. s teleſſi ſnoſite fantizhe, inu dekelze ǀ zhednu, inu ſnaſhnu prebivalſhe mu bote v'vaſhim mest. ed. s ſerzu perpravili ǀ de bi imeli letu S. Ime ſareſanu v'uashem mest. ed. s ſerzu ǀ hualo, inu zhast Boshjo v'uaſhshim mest. ed. s ſerzu imèite ǀ de bi ſe nad vashim or. ed. m grehom pohushali ǀ jeſt s' vashem or. ed. m Predicantem hozhmo v' ogin pojti ǀ bote pred vaſhom or. ed. m podvershenom folkom mogli rajtingo dati ǀ s'vaſhim or. ed. m offertnim, inu nezhistim guantom ǀ na morij ste s'veliko vasho or. ed. ž muio nenuznu ribe lovili ǀ s' vaſho or. ed. ž miſlio ǀ prezej pojte s'vasho or. ed. ž drushbo vzerku G. Boga sahvalit ǀ zhe vy dua s' vashim or. ed. s blagam bote eno Zerku puſtila ſidat ǀ G. Boga s'vaſhim or. ed. s greshnim shivejnom ſte reſerdili ǀ de s'vashim or. ed. s truplom nebote drugim pohushajna dale ǀ Kadar vashi im. mn. m hlapzi, inu dekle, vaſhi im. mn. m delauzi, inu Kmety vasho sapuvid prelomio ǀ vaſhi im. mn. m Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene ǀ vaſhij im. mn. m Glavary sdaj morio od vaſhiga veliziga prehodiſha rajtingo dati ǀ vashe im. mn. ž ozhij ſo shkodlivishi Kakor ozhij tega basilishka ǀ aku n'hozhete, de vaſhe im. mn. ž strele is Katerimij shelite vaſhiga blishniga ranit, nebodo ſe ſupet zhes vaſs obernile ǀ vasha im. mn. s della ſo drevia, inu vy ſte ſemla is katere rasteio ǀ sa volo vashih rod. mn. nasramnih, inu Klafarskih beſsedij ǀ odpushajne vaſhih rod. mn. grehou bodete doſegli ǀ sa odpushajne vaſhyh rod. mn. grehou ǀ po shelah hudih vashijh rod. mn. pozhutku ǀ shenin vaſhijh rod. mn. dush nebode sa letu vedal ǀ sa nuz vasheh rod. mn. dush ǀ jokajne vaſhih rod. mn. ſtarisyh, ſolſe vash rod. mn. shenih, inu otrouk ǀ nihdar ene riſnizhne beſsede s'vaſhih rod. mn. vſt nej bilu shlishat ǀ Kar vij otrozij sdaj sturite vashim daj. mn. starishim ǀ hozhte vashijm daj. mn. hudim shelom ſe super postavit ǀ vſe vashe tož. mn. m ſaurashnike s'poterpeshlivostio bote premagali ǀ bote lahku premagali vaſhe tož. mn. m skriune ſaurashnike ǀ kadar bi eden vaſse tož. mn. m vuoly v'ſvoj uſs vpregil ǀ uashe tož. mn. m otroke uſeſkuſi hudizhu ysdaiete ǀ vashe tož. mn. ž dushe pogobiti ǀ Obriſhite vaſhe tož. mn. ž ozhij ǀ uashe tož. mn. ž duſhe bo hudizhom zhes dal ǀ Dokler ſte v'grehoh vaſhe tož. mn. ž/s lejta dokonzhali ǀ timu h'zhasti offrajte vſe vasha tož. mn. s della ǀ nejste obene manunge imeli njemu s'kusi vaſha djajna tož. mn. s dopasti ǀ po vashih mest. mn. sheljah, inu nori glavi ǀ po vaſhih mest. mn. Kratkih zhaſsoh hodite ǀ v' vashyh mest. mn. bolesnah ǀ bodite li poterpeshlive v' uaſhijh mest. mn. reuah ǀ shiher uſijh uashyh mest. mn. skushnauah bote s'Dauidam rekli ǀ morete gorezha ſvetila v'vashih mest. mn. rokah derſhati ǀ v'vaſhih mest. mn. potrebah ſturite Kakor David ǀ v'vaſhyh mest. mn. potrebah vam pomagaio ǀ Aku hozhete ſe pogovariat, ſe ſmejati, inu norzhie tribat, ſturite v'uashih mest. mn. hishah ǀ neponovite vezh s' vashimi or. mn. grehy to vojsko ǀ s' vashmi or. mn. grehi ſte moj pravizhni ſerd resdrashili ǀ imate Mario Divizo v'Nebeſsyh pred vaſhimij or. mn. ozhmy ǀ kakor de bi s' vashmy or. mn. ozhmi vidili ǀ de bi vaſs rèshil prèd vaſhimi or. mn. ſaurashniki ǀ zhe nebote talali s'vashimi or. mn. ſtarishy ǀ by rady takrat s'S. Mario Magdaleno s'vaſhimy or. mn. ſolſsamy noge Christuſhave oprali ǀ nuzh, inu dan s'vaſhmy or. mn. Bukuomy rajtingo delate
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
veliko prisl. veliko, zelo, mnogo:
ti vuzheni ſe ſo veliku sa volo tega potili ǀ veliku nijh ſe bodo zhudili, de jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli ǀ jest veliku S: piſsma, inu vuka S: Vuzheniku po latinsku postavem ǀ veliku otrok je imela ǀ veliku urr od velike ſlatkusti je bila samaknena ǀ veliku uredne shenkinge ijm je bil dal ǀ Se veliku shtima, inu lubi sdrauje ǀ veljku njeh ſe najde; kateri taku skarbnu yshejo Dohtarja de bi njeh telu osdravil ǀ veljku vezh je skerbel sa nyh dushe ǀ ueliku urshohu ima zhlouek u' tej dolni teh ſols ſe jokati, inu plakati ǀ na ſvdni dan viliku takorshne bò, kateri bodò diali ǀ velikuvezh shenskih pershon, kakor moshkih v'Nebeſſa pride ǀ velikn minie bò mogla ta lepu deshezha roſſiza Nebeſhka Chriſtus Ieſus v'tvojm ſmerdezhem ſerzu prebivat Primerniške in presežniške oblike so navedene pri → več in → veče.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
vipavski prid. vipavski:
de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli, kakor je moj Vippauski im. ed. m (I/1, Uvod)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
vreden -dna prid. vreden, tj.
1. cenjen:
Zhe perlin nej sfetal taku nej nezh ureden im. ed. m ǀ od katere ſe je utargal taiſti veliku uredni im. ed. m dol. grosdik ǀ ena dusha je vezh uredna im. ed. ž, kakor en ardezh slati ǀ odvſame dobru imè, kateru je vezh urednu im. ed. s kakor slatu, inu ſrebru ǀ Kai hozhemo mij vredniga rod. ed. s najti na semli, de bi mij ſe smeli podstopit stvarniku ſemle, inu Nebeſs offrat ǀ Oh kai s' en velik shaz ima v' ſvoi dushi veliku vezh vredn tož. ed. m kakor vſy shazi kraila Mida, inu Creſuſſa ǀ poshle shenkat en shlahtni, inu veliku vredni tož. ed. m dol. dar ǀ taiſti na urat poſtavi eno slato veliku uredno tož. ed. ž Ketno ǀ bote nashli dva denara, katera sta veliku vezh vredna im. dv. m, kakor vſi ſalamonavi shazi ǀ ſò shtimani, inu vredni im. mn. m kakor perlni ǀ vſy shazi semelski perglihani nej ſo en viner vredni im. mn. m ǀ veliku uredne tož. mn. ž shenkinge ijm je bil dal 2. zaslužen, dostojen:
EN resnizhen, inu huale vureden im. ed. m priguvor je taisti ǀ Pſalmiſt mu je djal … Velik Goſpud vſe zhaſti vredn im. ed. m ǀ IEst bi hotel rad vejdit, Kateri jesik je vekshi zhastij, inu huale vuredin im. ed. m ǀ ſam vſe zhasti, inu lubesni je vreden im. ed. m ǀ de bo urenden im. ed. m te huale, de je en ſvejſt, inu priden Shlushabnik ǀ ti ſi uredna im. ed. ž ratala ſijnu Boshjga snoſiti ǀ O panena roka! uredna im. ed. ž de bosh do vekoma v' pakli gorela ǀ terplejne je vezhniga lona urednu im. ed. s ǀ dobru ſodish, inu sagovariash, de ſi lih je tadla urednu im. ed. s ǀ de bi vrednu im. ed. s prebivalishie S. Duha ratalu ǀ kar ie nad taiſtimi huale urednu im. ed. s, letu samauzhyo ǀ velike zhastij, inu huale je vurednu im. ed. s tu govorjenie ǀ kar pak leipiga, zhedniga, inu huale uredniga rod. ed. s vidio per eni perſoni letu samolzhe ǀ Jeſt pak ſe bom nisku perklonil Gnadlivimu, inu viſſoku zhaſti urednimu daj. ed. m Gospudu Appatu ǀ en lep brumen, inu huale uredn tož. ed. m leben je pelala ǀ Sveta Maria Ogniacenſis ſe nej sa uredno tož. ed. ž dershala, roko eniga Mashnika kushenti ǀ Veſselili ſe ſo tudi tij S. Angelzi nad rojstvam Marie Divize dokler ſo vidil nijh Krajlizo vuredno tož. ed. ž S. Mater Krajla Nebeshkiga ǀ urednu tož. ed. s prebivalzhe njemu v'ſvojmu ſerzu perpravit ǀ Vſe tu kar je sauurashtua vurednu tož. ed. s ſe lubi, inushtima ǀ Gnadlivi, inu Viſoku zhaſti uredni im. mn. m Gospudie, vy nepoterbujete moje molitvize ǀ bomo uredni im. mn. m ratali ta nebeski lon doſezhi ǀ lete lubeſnive beſsede tiga dobrutliviga Dauida vſe zhasti, inu huale ſo bile vredne im. mn. ž ǀ vidio per eni perſoni veliku rezhy huale urednih rod. mn. ǀ Sahvalite Boga Ozheta, kir nas je vrejdne tož. mn. m ſturil, de ſmo dilishni teh Svetnikou erbſzhine primer.> de bi enimu drugimu urednishimu daj. ed. m to shlushbo naloshil vreden biti nedov. zaslužiti si:
nej ſim uredn im. ed. m tvoj syn imenovan biti ǀ on je bil uredn im. ed. m pakla ǀ on je uredn im. ed. m de bi na gaugah viſſil ǀ Bug pak kateri vſe lubesni, inu shtimajnia je ureden im. ed. m leta ſe nelubi, inu neshtima ǀ nej ſi ureden im. ed. m tiga obſſolutiona ǀ ona pak nej uredna im. ed. ž de je shiua ǀ kakor de bi semla nebila vredna im. ed. ž takushniga ſuètiga Mosha imeti ǀ v'njemu, inu per njemu vſe kar je vrednu im. ed. s lubiti, inu nuznu ſe najde ǀ Aku ſe sglihaio, taku ſo lona, inu nikar shtraifinge uredni im. mn. m ǀ de bi bily vuredni im. mn. m v'Nebù pred oblizhe Boshje priti ǀ nej ſo bily vuredni im. mn. m zhloveſkiga imèna ǀ ta Nebeshki shenin ſe nam iskashe kakor mi ſmo vuredni im. mn. m ǀ satorai nej ſte mene vredni im. mn. m gledat ǀ ſicer nej ſmo vredni im. mn. m Iogri Christuſhavi imenvani biti ǀ tedaj kakor en vſmilen Ozha nas otepi, kadar ſmò uredni im. mn. m ǀ S'en ſam gard pogled ſo uredni im. mn. m otrozy de bi ym ozhy s'glaue sderli ǀ vſe ſo uredne im. mn. ž povishane biti, vſe ſo uredne im. mn. ž Apptishize biti vredno je izplača se:
ali je vrednu s'en kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti Tvorjeno iz vred ‛vrednost’ ← stvnem. wërd ‛cena, vrednost’; → malovreden.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
vsakateri -a zaim. vsak:
vſakateri im. ed. m terh ima ſvojga Rihtaria ǀ vſakitiri im. ed. m zhlovek shelj tu kar je dobru ǀ vſaketiri im. ed. m zhlovek ima dobru samerkat ǀ vſakatera im. ed. ž zhebela ima ſvoje opravilu pres pozhitka ǀ Vsaketera im. ed. ž deshela po ſvojm jeſiku je Bogu imè data ǀ uſakatera im. ed. ž hisha, inn ſtan jma ſvojga laſtniga boga ǀ vſakateru im. ed. s drivu, kateru dobriga ſadu neperneſe bo poſekanu, inu v' ogin vershenu ǀ shiher grè v' tovarshtvu vſaketeriga rod. ed. m poshteniga zhloveka ǀ s'uſakateriga rod. ed. m, buchſtoba ſturimo eno beſſedo ǀ od vſakatere rod. ed. ž hude beſſede, misli, inu diaina bo mogal teshko raitingo dati ǀ uſaketerimu daj. ed. m zhloveku je dial ǀ vſakateri daj. ed. ž ſtvari je enu laſtnu mejſtu sa prebivalszhe dal ǀ Vna, ſe huali de vſaketeri daj. ed. ž Goſpody ſi uppa kuhat ǀ v' vſakaterimu daj. ed. s meſti imaio kupze imeti ǀ de bi vſakateri tož. ed. m lubi dan shlishal pejti Angele nebeske ǀ vſaketeri tož. ed. m tedn ſe ſo duakrat terdu poſtili ǀ uſakateri tož. ed. m Prasnik je shal v' tempel timu folku to Boshjo beſſedo pridiguat ǀ perſij ſvoie reskrite ſo derſhale vſakateriga tož. ed. m ži. zhloveka klizale, de bi yh ſeſal ǀ is tiga ſtola je vſaketeriga tož. ed. m ži. shuleria vidil ǀ vſakatero tož. ed. ž rano sna oſdravit ǀ Vni ſe huali de vſaketero tož. ed. ž boleſan ſna osdravit ǀ na uſaketero tož. ed. ž dusho bi vezh proſtora prishlu, kakor je cela semla ǀ Chriſtus JESVS uſakatero tož. ed. ž Sabboto, tu je uſakateri Prasnik je shal v' tempel timu folku to Boshjo beſſedo pridiguat ǀ vſakateru tož. ed. s lejtu je njemu sapovedal ǀ imate vſakitiru tož. ed. s jutru poprei, kakor ſonze vſtane, pobrati ǀ vſakatiru tož. ed. s lejtu try dny obnorè ǀ je bil Judom sapovedal vſakiteru tož. ed. s lejtu ſpoumnit na taiſto gnado ǀ vſaketeru tož. ed. s dellu je gor vſel ǀ shiher molimo na gaſsi, na zheſti, v' hishi, inu vſaketirim mest. ed. m koti ǀ kulikajn takorshnih norzou vſaketerem mest. ed. m ſtanu ſe najde ǀ na vſaketeram mest. ed. m taleriu je bil en Pushilz ǀ v'ſaketerem mest. ed. m shenskim ſtanu bote te ner bulshi neshli ǀ V' nebeſſih pak bo per vſaketiri mest. ed. ž dushi s' ſvojo Boshjo modruſtio ǀ vſakatiri mest. ed. ž drofftinizi ſi bil terpleini podvershen ǀ v'ſakateri mest. ed. ž prebiva, kakor de bi ena ſama duſha bila ǀ v'tej vishi bo G. Bug vſakateri mest. ed. ž dushi prebival ǀ G. Bug ima na ſveiti duei Meſti, inu uſaketerim mest. ed. s meſti ſvoj gvishni, inu domazhi jeſik ǀ sa vſakaterim or. ed. m shtiham en glashik vina bi popili ǀ vſakatere tož. mn. ž bolesni oſdravi vsakateri m vsak, vsakdo:
vſaketeri im. ed. bò shiher shnio nezhistost tribal ǀ vſakiteri im. ed. ſvoje dellu huali ǀ vſakatiri im. ed. povei kar ſe njemu sdi ǀ Vsakitiri im. ed. sheli k'mahu, inu h'pozhitku priti ǀ Vſakoteri im. ed. pak ſkuſi ſvoje dellu ǀ aku neodpuſtite en uſakiteri im. ed. ſvojmu bratu is vashih ſerzy ǀ vſakitirimu daj. ed. ſe bulshi godj v' ſvoj, kakor ptuy desheli ǀ Vſakaterimu daj. ed. dopade, kadar edn enimu drugimu resnizo povei ǀ Gospud sapovei hlapzam, de imaio vſaketirimu daj. ed. en glaſſ vina natozhit ǀ vſakatirimu daj. ed. enu malu pepela je na glavo poſtavil ǀ s' vſaketerim or. ed. priasnoſt dellash ǀ s' uſaketerem or. ed. ſe prepera, krega, prauda
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
zarezati dov. 1. izklesati:
k' vezhnimu ſpominu ſò na en kamen ſturili tu huale vrednu djaine saresat nedol. ǀ Na grob tyh Machobejeriou ſo bily ſturili saresat nedol. ſtebre ǀ Parmenio je bil ſturil na grob Alexandra tiga Vilikiga Macedonskiga krajla ſareſat nedol. dua talla tigà ſvetà, namrezh Aſio, inu Europo 2. zarezati, raniti:
enimu nasrezhnimu greshniku je bil jesik saresal del. ed. m de nej mogal svojh grehou ſe ſpovedat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
zastopiti -im dov. razumeti, pojmovati:
S. Duh nam je hotel dati saſtopit nedol. to reſnizo ǀ kakor nam je hotel dati ſaſtopit nedol. S. Pet. Chryſologus ǀ veliku minie bomo mij mogli sgruntat, inu sastopit nedol. ǀ ſam sposnà de shtijri rizhi sgruntat, inu saſtopet nedol. nemore ǀ ſam Chriſtus nam ie hotel sastopet nedol. dati ǀ nam je hotel David dati sostopit nedol. ǀ De bi nam dal satopit nedol. de njega S. Roke ſo vſelej perpraulene nam na pomozh priti ǀ Iest saſtopim 1. ed. taiste shene ǀ Ner poprei imate ſamerkate Nem. Nem., kaj ſaſtopim 1. ed. ſa leto beſſedo: gnada, od katere bom govuril ǀ letu ſaſtopem 1. ed. ǀ Vaſs sabſtopim 1. ed. Nem. Nem., de vshe vasho nedolshnoſt ſte sgubili ǀ Jeſt nesaſtopim +1. ed. kaj ta, ali uni zhlovek shelj ǀ S. Chryſoſtomus sa tu ner bulshi oroshje saſtopi 3. ed. S. molitvo ǀ Sa ta ner pervi od Boga iſvoleni kamen, Galatinus ſaſtopi 3. ed. Mario Divizo ǀ Sa hishniga Ozheta ſe saſtopi 3. ed. Bug Ozha ǀ taku sastopi 3. ed. S. Hieronijmus ǀ taku naprei greh poſtavio de Spovednik ga nesaſtopi +3. ed. popolnama ǀ molzhi, molzhi vſhe sastopimo 1. mn., kaj hozhes rezhi ǀ vſhe saſtopite 2. mn. kaj hozhem rezhi ǀ ony mene dobru saſtopio 3. mn. ǀ ſa Riſe ſaſtopio 3. mn. S. S. Vzheniki hudizhe ǀ katere beſsede drugi sastopio 3. mn. od gajshlajna Odreshenika nashiga Christuſa Iesuſa ǀ Se nesaſtopio +3. mn. taiſti ludje, kateri pò semli hodio, nyh potrebnu shiuleine yszheio ǀ O Adamavi Otrozi, kateri s'dreviom ſe guantate kakor vaſh ozha Adam, ſaſtopite vel. 2. mn. to pergliho ǀ Ta Student je dobru lete beſſede saſtopil del. ed. m ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede bom nuzal, de jih bosh lahku ſaſtopil del. ed. m ǀ nijh jesik je bil Bug smeſhal de eden tega drusiga nej sastopel del. ed. m ǀ kadar je anshlu te dushe, inu Isvelizhajna je bil ſlep, nepameten, nej videl, nej posnal, nej ſastopil del. ed. m ǀ kumaj je bila ſaſtopila del. ed. ž ǀ dokler ſerza nej ſo imeli, pridige nej ſo saſtopili del. mn. m ǀ kadar od shpegariou ſo blij ſaſtopili del. mn. m lete beſſede ǀ ta Vuzheni zhlovek je zuiblal, de bi lete beſſede ludje od katiriga druſiga nesaſtopili +del. mn. m ǀ od Angelou ſo bile saſtopile del. mn. ž, de taiſti, kateriga ſò yskale je bil od ſmerti gori vſtal zastopiti se razumeti se, umeti:
Se ſaſtopi 3. ed. na muſiko ǀ dobru ſe ſastopi 3. ed. na ſuojo kunsht ǀ uni ima eno teshko praudo, katero nemore vnkaj ſpelati, dokler ſe nesaſtopi +3. ed. sadosti ǀ obeden v'mej nimy ſe nej pravu saſtopil del. ed. m na vojsko ǀ na obeno rejzh ſe nej ſaſtopila del. ed. ž Kalk po nem. verstehen ‛razumeti, pojmovati’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
zašpotljiv -a prid. zaničevalen, zasmehljiv, prezirljiv:
Dershite sa sobmij vash jesik vij sashpotlivi im. mn. m Satirici (I/2, 79) ǀ vezhkrat sashpotlive tož. mn. ž beſſede ſo persileni shlishat (V, 32) ǀ s' hudimi, inu sashpotlivimi or. mn. beſſedami ſe lozhio (V, 399) → zašpotovati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
zavezan -a prid. zavezan, zvezan:
Lucifer je v' pakli ſaveſan im. ed. m ǀ vboga shivina tiga greshnika, ali greshnize savesana im. ed. ž oſtane s' shtriki ſvojga greshniga diaina ǀ nepuſtiteſè jeſik od hudizha saveſat, inu zhe do ſehmal vam ga je savesaniga tož. ed. m ži. dershal, odveshitega, ter popolnama spoveiteſe ǀ oblubio, de dò ſmerti s' Chriſtusam saveſſani im. mn. m, inu perbiti hozheo oſtati ǀ Imaio ſaveſane tož. mn. ž ozhy ǀ ozhy ima sakrite, inu saveſane tož. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
zavezati -vežem dov. zavezati, zvezati:
ſi bò puſtil jeſik od hudizha savesat nedol., de vſih naglaunih grehou ſe nebò spovedal ǀ jeſt ſi nej ſim puſtil jeſik saveſat nedol. od hudizha ǀ ſe pofliſſa greshnikom, inu greshnizam jeſik saveſſat nedol. ǀ kakor tuoja molitva na shnable pride prezej saveshesh 2. ed. vſe tu kar bi moglu tedi shkoduvati ǀ v'tej desheli Sina dekelzam noge ſavesheio 3. mn. de is hishe nemorio ǀ je bil en kmet vſe ſvoje danarje vener mejhur poſtavil, inu saveſal del. ed. m ǀ Gdu je bil savesal del. ed. m usta unim lazhnom, inu poshreshnom levom ǀ hudizh je bil timu zhloveku jeſik saveſſal del. ed. m, de nej mogal govorit ǀ kadar en laſſ je ny s' glave padil je taiſtiga gori vsdignil, v' slatu ſaveſſal del. ed. m ǀ je bil v' jamo teh levou prishal, inu vſta savisal del. ed. m, de Daniela nej ſó mogli reſtergat ǀ ona nogo na en Camen poſtavi, de bi ſi shulin savesala del. ed. ž ǀ s'eno vmaſano rutto njega svetle ozhij so bilij saveſali del. mn. m ǀ bi hotel, de vſe shile mojga shivota bi ratale shlahtne ketene, ter de bi savesale del. mn. ž moje ſerze zavezati se 1. zaobljubiti se, zavezati se:
s ketnamy teh oblub taku mozhnu ſe saveſſat nedol., de nikuli obedn yh nebo mogal reishit ǀ perſeshem, inu ſe saveshem 1. ed. de nikuli nebom vezh shkode dellal ǀ imash veliku rezhy premislit, inu slaſti dar S. Duha, inu gnado Boshio na pomozh klizat poprei kakor ſe saveshesh 2. ed. ǀ je treba Boga na pomozh klizat poprei, kakor edn ſe ſaveshe 3. ed. v' ſtan Sakonski ǀ poprei kakor k'pravi pameti prideio s'beſſedo, inu diainom ſe ſavesheio 3. mn. ǀ Zhe ſe bodo saveſali del. mn. m s' oblubo te Klauſuræ ǀ aku ſe bodo saveſſali del. mn. m s' oblubo 2. zvezati se, povezati se:
njega ſerze ſe je savesalu del. ed. s s' Davidavim ſerzam
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
zdržati -im dov. zadržati:
aku vſe letu kar ſte danas shlishali bi nebilu sadoſti vas sdershati nedol. od hudeh greshnih beſſedy ǀ Aku pak vſe letu nei sadoſti vaſs sdershati nedol., de bi hudu neſodili ǀ aku vſe letu kar ſte danas shlishali bi nebilu sadoſti vas sdershati nedol. od hudeh greshnih beſſedy ǀ premiſhlouajne zloveka sdershi 3. ed., de Sapuvidi Boshje neprelomi ǀ Sdershi vel. 2. ed., inu umojſtri tvoj jeſik, ter variſe de nebosh kaj hudiga, Krivizhniga, inu shkodliviga govuril zdržati se vzdržati se:
Gdu ſe bode mogal ſmeha sdershati nedol. ǀ Sa tiga vola ſim naprei vſel danas Nem. Nem. iskaſat koku mozhnu je shkodliva jesa, inu ſerd, inu koku ſe imamo od leteh sdarshati nedol. ǀ Inu cilu ta fardamani Oecolampadius ſe nej mogal sdershat nedol., de bi nebil Mario Divizo hualil ǀ taku mozhnu ſaurashi tvoje shlushabnike, de ſe nebo mogal ſdershat nedol., inu premagat, de bi mene nevbil ǀ takushnih grehou ſe imaio ſdershati nedol., inu ſe pobulſat ǀ od grehou ſe sderſhat nedol. ǀ je oblubo ſturil od shenskih Pershon ſe sdershati nedol. ǀ nemorem ſe sderſat nedol., inu odvadit ǀ ſe prestrashim, inu sdarshim 1. ed., v' prizhe Boga, njegovo sapuvid prelomit ǀ ſe nesdarshish +2. ed. od taistih meſsenih greeshnih lushtou ǀ na lete beſſede ta reshaleni Syn ſe sdershi 3. ed., potolashi, inu omezhi ǀ aku vy pred enem mogozhnim Gospudom ſe sdershite 2. mn. de natla ne plunite ǀ en dan, ali dua ſe taiſtiga tovarshtva ſdershè 3. mn. ǀ Ty greshni ludje pak ſe nesdershe +3. mn. ǀ ſe neſderſhe +3. mn. tega, kar nedolshnoſt tiga Sacramenta umadesha ǀ sdershiteſe vel. 2. mn. od takorshnih klafarskih beſſed ǀ Bug pravi sdershiſe vel. 2. mn. meſſeniga ta poſt ǀ jeſt ſe ne bom tiga greha sdershal del. ed. m ǀ zhe od ſvojga greshniga lebna ſe bó sdershala del. ed. ž ǀ ga je proſſila de bi y pomagal k'shiuleinu, de bi ſe od greha sdarshala del. ed. ž ǀ Shtrajfinge Bug nam poshila, de bi ſe od grehou sdershali del. mn. m ǀ takrat greshniKi bodo od grehou ſe ſdershali del. mn. m ǀ od grehou ſe nej ſo sderſhale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
zlodovanje -a s preklinjanje z besedo zlodej:
de morebiti preklinajne, sluduvaine im. ed., treskajne &c. nej obeden velik greh ǀ hozhesh ſe sdershat od kletvine, sludivaina rod. ed. inu shentvaina ǀ nehaite vy kmetje od sluduvaina rod. ed., shentovaina, inu treskainia ǀ nikar ſe nepovernite k' sludovajnu daj. ed., hudizhovainu, shentovainu, klafainu ǀ Kakor ſte do ſehmal nuzali vash jeſik sa sludovaine tož. ed., inu klafaine
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
zmešati -am dov. pomešati, zmešati:
koku imajo ſmejshat nedol. sheliszha, bajnperlne, pignole, mandelne, Zukar ǀ gre spet vinu Kupovati, meneozh taistu mozhnu s'vodo smejshati nedol. ǀ mu moshgane ſmejsha 3. ed. ǀ Muſica ſe nepretarga, inu ne ſmejsha 3. ed. ǀ nasha dobra della kadar ſe ſmeisheio 3. mn. s' morjam britke martre Chriſtuſa JESUſA ǀ valovi, inu vejtrovi tajſtu smejshajo 3. mn. ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal del. ed. m te hudobne, s' dobrimy ǀ nijh jesik je bil Bug smeſhal del. ed. m de eden tega drusiga nej sastopel ǀ velika shaloſt je meni pamet ſmeishala del. ed. ž ǀ Prevelika preusetnoſt je bila timu Krajlu pamet smeishala del. ed. ž ǀ gredò na gmaino ijskati sheliszhe, de bi s'moko smejshali del. mn. m, skuhali, inu nyh lakoto potoliashili zmešati se pomešati se:
ſe je bil potſtopil bres ohzetniga oblazhila ſe smejshat nedol. s' taiſtimi, kateri ſo ohzetnu oblazhilu imeli ǀ ſvejſde … de vſe skusi po Nebeſih tekajo, inu vener nihdar ſe neſmeishaio +3. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
zob -a m zob:
zhe ſobè im. mn. tebe bolè, te ne boli roka ǀ nikuli te nej ſo sobe im. mn. boleli ǀ glava inu roke ſo bile zhloveſke, ali ſobje im. mn. ſo bily paſsij ǀ taistim levom sobi im. mn. ſo bilij polomneni ǀ kaj pomenio ty shelesni ſobij im. mn. ǀ versitega v'te vunajnie temmè, Kir bode jok, inu Klepetajnie teh ſob rod. mn. ǀ Ti imash dua, inu trydeſeti sob rod. mn. ǀ kakor en levu preſs sobi rod. mn. ǀ ſobe tož. mn. s'uſt ſi je puſtil drejti ǀ sapovej Rabelnom, de vſe sobe tož. mn. S. Apolloni imaio s'uſt ſtauzh, inu sdrejti ǀ Pſu je dall sobè tož. mn. ǀ imà … ozhy bele kakor mazhika, vſta kakor meſtna urata, ſobie tož. mn., kakor ene lopate ǀ Jeſt vezhkrat ſim Nem. Nem. vuzhil de imaio jeſik sa ſobmy or. mn. dershat ǀ truplu eniga Presheshnika je s' ſobmij or. mn. tergal ǀ jeſik dershi sa ſobmi or. mn. ǀ po vſijh shterih sazhne hodit, inu ſam ſebe ſi sobmij or. mn. vuideat, inu tergat ǀ s'ſobmy or. mn. shkripa prutu njemu ǀ Saul je ſazhel s'ſobmij or. mn. shkripat ǀ s'sobmij or. mn. jesik ſi odgriſe
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
zrasti -tem dov. zrasti:
kadar pak ſraſte 3. ed., taku je tu ner vekshe mej vſem seliſzhem, inu poſtane enu drivu ǀ ſe rodj enu maihinu Deteze, s' zhaſſam sraſte 3. ed. ǀ s' ſobmy je griſil leta jeſik, inu kadar je vſiga reſgriſil mu je ſpet prezei ſraſtil del. ed. m ǀ po nozhi je bil mozhnu sraſtil del. ed. m ǀ ena lepa ojlika na naglem je bila srasla del. ed. ž ǀ is tiga terplejna vashiga bo ſrasla del. ed. ž ena nebeſka krona ǀ s' hishe teh Angelou, kir je ſraſtla del. ed. ž, bo danas od Svetiga Duha preſſajena v' hisho teh Angelou ǀ v' letej vejzi ſposnam taiſto shlahtno vejzo, katera bo sraſtla del. ed. ž is korenine Jeſſe ǀ nekiteru je padlu na dobro Semlo, inu je sraslu, ter je perneslu del. ed. s ſad ſamoſtu ǀ Bug pak je ſturil, de je ſraſtlu del. ed. s ǀ laſje dò tau ſo bily ſrasli del. mn. m ǀ is ternia teh boleſni bodo ſrasle del. mn. ž roshe
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.