ajfer -fra (ajfer, evfer°) samostalnik moškega spola
1. ekspresivno visoka stopnja čustvene vznemirjenosti, razgibanosti in (pogosto) z njo povezana pripravljenost za kako delo; SODOBNA USTREZNICA: gorečnost, vnema
1.1 velika, močna jeza; SODOBNA USTREZNICA: srd
2. občutek nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, zavist
3. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe
FREKVENCA: 82 pojavitev v 22 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ajfranje -a (ajfranje, ajfrajne, ajfrane, ajfrajnje) samostalnik srednjega spola
1. ekspresivno velika, močna jeza; SODOBNA USTREZNICA: srd
2. občutek nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, zavist
3. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, ljubosumnost
4. velika toplota, ki jo (ob močnem gorenju) oddaja ogenj; SODOBNA USTREZNICA: vročina
FREKVENCA: 20 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

čamúr -a m jeza: vu csamúri szrditoszti szvoje TA 1848, 64

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

čemér -a m
1. strup: csemér KOJ 1833, 165; Brezi cſeméra te kacſe BKM 1789, 57; zcsemérom zmejsani gyeſzi KŠ 1771, 95; z-csemérom on je napájani KM 1783, 237; pren. Grejha csemér KŠ 1754, 251; ſzmrti csemér SŠ 1796, 10; vrejmen csemérom puno BKM 1789, 85
2. jeza: csemér i ſzrd KŠ 1771, 450; puni bi grátali cseméra KŠ 1771, 402; ſzo zevreli v-nyem csemérje KM 1796, 8; hábajmo ſze csemérov KM 1796, 9; od csemerouv obájani KOJ 1845, 81; sztráha i csemérov KOJ 1845, 7; ſzvoje csemére KM 1796, 24; je nelüden bil vu čeméraj BJ 1886, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

čemer -a samostalnik moškega spola
strup, jeza, žolč
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

čemérnost -i ž jeza, slaba volja: Znaménje tomi betegi je čemernost AI 1878, 8; v gorecsoj csemérnoszti ode prejk Mure KOJ (1914), 108

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

črtje [čŕtje] samostalnik srednjega spola

sovraštvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

dívji, adj. wild; divja zver; divja jeza; divje gledati; ves divji je danes, er wüthet heute; divje meso, wildes (schwammiges) Feisch, Cig.; — divji ključ, der Dietrich, Jan.; divji ogenj, das durch Reiben zweier Hölzer entstandene Feuer, das Reibfeuer, Cig., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

dražiti [dražīti drážim] nedovršni glagol

dražiti, vznemirjati, jeziti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

držáti,* -ím, vb. impf. 1) halten; klobuk v rokah d.; d. otroka v naročju; koga za roko d., jemand an der Hand halten; za drevo d., Pflughalter sein, Cig.; konja za brzdo, moža za besedo držijo, das Pferd nimmt man beim Zaum, den Mann beim Wort, Z.; d. kaj kvišku, proč, k očem, pod nos, etwas in die Höhe, weg, vor das Gesicht, vor die Nase halten; ne d. križem rok, nicht müßig sein; svečo d. umirajočemu, dem Sterbenden das Licht halten; d. komu roko, jemandem die Stange halten, Cig.; v dobrem stanu d. kaj, in gutem Zustande erhalten, nk.; vino v pivnicah d., ogr.-Valj. (Rad); živino pregorko d.; v časti d. in spoštovati koga, Jap.; — abhalten: skupščino d., Valj. (Glas.); svet, sodbo d., Lašče-Levst. (Rok.); tožbo d., über eine Klage verhandeln, Svet. (Rok.); — führen: dnevnik, zemljiščne knjige d., DZ.; — 2) fest halten (durch Kraftanstrengung, Zwang u. dgl.); držite ga! haltet ihn fest! bolje "drži ga" ko "lovi ga", = besser ein Sperling in der Hand, als eine Taube auf dem Dache; sapo držati, den Athem an sich halten; jeza me v srcu drži, Zorn erfüllt mein Herz, C.; bolezen ga drži v postelji, die Krankheit fesselt ihn ans Bett, Cig.; krč me drži, ich habe den Krampf, Z.; drži me v rami, es zieht mich im Arm, Cig.; — V mladosti vender trdnejše so mrežé, Ki v njih drži nas upa moč golj'fiva, Preš.; v zaporu koga d., im Arrest anhalten, LjZv.; trdo, ostro, na tesnem koga d., jemanden strenge, kurz, in guter Zucht halten; v trdem d., streng halten, Šol.; jezik za zobmi d., die Zunge im Zaume (das Maul) halten; držan, verpflichtet, C.; — parteiisch, interessiert, C.; — 3) aufrecht halten; pijan je, da ga noge ne držé; drži me tvoja desnica, Ravn.; d. red po občini, die Gemeindepolizei handhaben, Levst. (Nauk); d. zapovedi, die Gebote halten (tudi stsl.); d. besedo, das Wort halten (tudi rus.); oni ne drže pravde (= pravice), Dalm.; — 4) halten (= nicht lassen); mora vodo d., es muss wasserdicht sein; papir črnila ne drži, das Papier schlägt durch, fließt, Cig.; d. barvo, die Farbe behalten, Cig.; d. glas, den Ton halten, aushalten, Cig., Šol.; led, sren drži, das Eis, die Schneedecke hält, Cig.; maček ne drži, der Anker ist los, Cig.; posoda ne drži, = pušča; sod drži kakor jajce, Z.; zdaj bo držalo, jetzt wird es halten (= zdaj je dosti trdno pribito, privezano itd.); vzroki niso držali, die Begründung war nicht stichhältig, Cig.; — mraz, jug drži, die Kälte, der Südwind hält an, Cig.; to vreme bo držalo ves mesec, Tolm.-Štrek. (Let.); — halten, fassen; sod drži deset veder; — 5) die Richtung haben, führen: kam drži pot, cesta, steza? dveri drže na vrt, Cig.; d. v kako mer, streichen (vom Erzgange), Cig. (T.); ruda drži naprej, das Erz setzt an, Cig.; laufen (o črtah), Cig. (T.); — sich erstrecken: moja njiva drži do —, Svet. (Rok.); — 6) d. se za kaj, sich an etwas anhalten; d. se za vejo; — d. se česa (koga), an etwas (jemandem) haften, kleben, hangen: smola se drži obleke; — še se ga drži moč, er ist noch bei Kräften, Cig.; ta napaka se ga bo držala, dokler bo živ, dieser Fehler wird ihm sein Lebenlang anhaften, Cig.; berača se palica drži, der Bettler legt den Bettelstab nicht ab, Z.; cerkvenega imenja se dolžnosti drže, Verpflichtungen haften auf dem kirchlichen Vermögen, DZ.; — d. se koga, sich an jemanden anhängen: drži se ga kakor smola, kakor klop; d. se česa kakor pijanec plota, = an einer Sache fest hangen, Cig.; — an etwas festhalten; d. se starih navad, starega kopita; bei etwas bleiben, verharren: vina, dela d. se; — sich an etwas halten, sich nach etwas richten; d. se steze, Bahn halten, Cig.; d. se sledu, der Spur nachgehen; d. se ukazov, die Verordnungen befolgen; človeku gre, da se postav drži, katere mu piše Bog, Ravn.; d. se resnice, der Wahrheit treu bleiben; d. se svojih besedi, Levst. (Zb. sp.); držeč se ukaza, kraft der Verordnung, Cig.; — sich behaupten, standhalten: trdnjava se drži; — sich halten: to sadje se dolgo drži; držeč, haltbar, Cig., Jan.; res je bolj rezno (vino), pa bo tudi bolj držeče, Levst. (Zb. sp.); — 7) d. se, eine Haltung beobachten: d. se po koncu, sich aufrecht halten; — eine Miene machen; kislo se d., ein saures Gesicht machen; na smeh, na jok se d., eine weinerliche, lächelnde Miene machen; drži se, kakor da ne bi znal pet šteti; — sich benehmen, sich verhalten; junaško, moško se d., sich heldenmüthig, männlich benehmen; krotko in pohlevno se d., Kast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

furija [fúrija] samostalnik ženskega spola

bes, jeza, razburjenje, divjanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

grábiti, grȃbim, vb. impf. 1) raffen; ponudil sem mu črešenj, on pa jih je začel kar g.; — vodo g. = zajemati, Rez.-C.; pot g. pod se, laufen: konji skokoma grabijo pod se znano pot, Erj. (Izb. sp.); zu ergreifen suchen; koga za roko g., jemands Hand zu ergreifen suchen, Z.; — jeza me grabi, der Zorn ergreift mich; — habgierig zusammenraffen, g. denar; čedalje več k sebi grabijo, Trub.; — rauben, plündern, Cig., Jan.; kradli so jim in grabili, Slovan; — 2) harken, rechen; listje, seno g.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

grenčati [grenčáti grenčím] nedovršni glagol

oglašati se s čemernim, neprijaznim glasom

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

hudenje [hudénje] samostalnik srednjega spola

nejevolja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

huditi se [hudīti se hudím se] nedovršni glagol

hudovati se, biti nejevoljen

PRIMERJAJ: hudovati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

hudovati se [hudováti se hudȗjem se] nedovršni glagol

hudovati se, biti nejevoljen

PRIMERJAJ: huditi se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

iht [ȋht] samostalnik ženskega spola

jeza, žolčnost, ihta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ihtiti se [ihtīti se íhtim se] nedovršni glagol
  1. jeziti se
  2. jokati, ihteti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

iznemóči, -mǫ́rem, vb. pf. = obnemoči, kraftlos werden, erliegen, Cig., Jan.; Ali vedi, kakor se je brzo porodila, Hitro zopet iznemore in ugasne (jeza), Levst. (Zb. sp.); ohnmächtig werden, C.; iznemǫ́gəł, -mógla, entkräftet, abgespannt, Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

izsúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. herausschütten, ausschütten, wegschütten (von trockenen Dingen), Dol' malo izspi, Vod. (Rok.)-Levst. (Rok.); — pren. svoje srce izspe, Trub.; — i. se: herausfallen: čreva so se mu izsule, Schönl.; ausgeschüttet werden: naglo se je črez nje izsula jeza božja, Bas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

jecati nedov., F4, attypus, en jezlaviz, keklaviz, kateri jeza, inu teṡhku govory; balutio, kateri jeza; haesitare, zviblati, jezati, od ſtraha molzhè ſtati; lingva haesitare, jezati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

jecljavec m, attypus, jezlaviz, keklaviz, kateri jeza inu teṡhku govory

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

jẹ̑z 1., jẹ̑za, jẹzȗ, m. der Damm, der Deich; j. delati, dämmen; tiha voda podira jezove, Jurč.; — das Mühlwehr, Cig., C.; pl. jezi, das Mühlgerinne, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ję́za 1., f. der Zorn; iz jeze, aus Zorn; v jezi, im Zorne; jeza ga lomi, er ist von Zorn entbrannt; huda j., heftiger Zorn; nagla jeza, der Jähzorn; nagle jeze biti, jähzornig sein; jezo kuhati, heimlich zornig sein, Cig.; jezo izpustiti, den Zorn auslassen; — prava jeza je, er ist ein zornmüthiger Mensch, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ję́za 2.,* f. obročnjak, rezni stol, C.; — iz nem. *"Häusel"-stuhl, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ję́za 2. (dodatek k slovarju), v 2. v. Hänselstuhl (nam. Häusel-stuhl).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

jeza [jẹ́za] samostalnik ženskega spola

jeza

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

jeza -e ž jeza: aku iesa im. ed. pravizhna zhloveku pamet smoti, kaj nebo ſturila iesa im. ed. nagla, greshna, inu nespodobna ǀ naglost, inu jesa im. ed. ga je hotela premagat ǀ jesa im. ed. tebe popade njega vbyti ǀ jeſa im. ed. ga je premagala ǀ od iese rod. ed. pride veliku hudiga ǀ ta hudobna shena is jeſe rod. ed., ſazhne tiga S. Mosha dolshiti ǀ od velike jese rod. ed. je imel obnorit ǀ on je vſhe ſvojo jeſo tož. ed. premagal ǀ skuſi jeso tož. ed., ſaurashtvu, nevoshlivoſt, pyanſtvu ǀ Sam ſam ſebi shkodish skuſi tvojo tagotno ieso tož. ed. ǀ Ti v' iesi mest. ed. sbodesh s' beſſedo tuojga blishniga ǀ leta v'jeſi mest. ed. niemu rezhe rogazh ǀ v'ieſi mest. ed. mu ie diala ǀ ta bolna s' jeſo or. ed. odgovorj ǀ Ta hudobni Krajl pak s' veliko jeso or. ed., inu preuſetnoſtio odgovorj ǀ S'ieso or. ed. ſaurashi ǀ v'kateri ſe kuhaio te shivinske shelje, te kazhje jese tož. mn., te vſtekle nevoshlivoſti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ję́zica, f. dem. jeza; der Unmuth, Zora; vso svojo jezico boš skril, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

jeziti se [jezīti se jezím se] nedovršni glagol

jeziti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

kačiti [káčiti kȃčim] nedovršni glagol

dražiti, jeziti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

kekljavec m, F2, attypus, en jezlaviz, keklaviz, kateri jeza inu teṡhku govory; balbus, jezaviz, ſhlekédraviz, keklaviz

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

kipẹ́ti, -ím, vb. impf. aufwallen, aufsprudeln; beim Sieden überlaufen: mleko kipi; — sveča kipi, die Kerze rinnt, C.; — branden (o morju); — aufgehen (o testu), Jan.; — aufschwellen, Cig.; mrliči začno k., Pohl. (Km.); — kvišku k., emporragen (o gorah), Jan., nk.; — jeza mu je kipela v srcu, der Zorn bestürmte sein Herz, Cig.; vse je kipelo v njem, er war in großer Aufregung, Cig.; duh ji kipi v nebo, erhebt sich, Ravn.; — in reichlichem Maße hervorkommen, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

lómiti, lǫ́mim, vb. impf. brechen; l. palice, kruh; Bog uže ve, komu perje lomi = Gott weiß, wenn er züchtigt, Cig., Jan. (Slovn.); veje se lomijo, die Aeste brechen; toliko ljudi je bilo, da se je vse lomilo; kamenje, rudo l., Steine, Erze brechen; zid l., eine Mauer zerstören, Z.; — knicken; bilke l.; usnje l., das Leder krispeln, Z.; — žarke l., die Strahlen brechen, Cig.; lomljeni oblok, der Spitzbogen, Cig. (T.); — roke l., die Hände ringen; Bele si je roke lomila, Npes.-K.; — Verzerrungen, Windungen des Körpers verursachen, martern, plagen; božjast ga lomi, er hat einen epileptischen Anfall, Z.; po roki me lomi, es reißt mich im Arme, Cig.; smeh ga lomi, er lacht krampfhaft, Cig., Glas.; es ist ihm lächerlich, Cig.; dremavec ga lomi, er ist schläfrig, Cig.; žalost, jeza, lakomnost ga lomi, er ist von Trauer, Zorn, Habgier ergriffen, C., Z.; to me lomi, das macht mir Kummer, Verdruss, V.-Cig., C.; z delom se l., sich mit der Arbeit abplagen, C.; l. se po svetu; — radebrechen; nemško, nemščino l., Cig.; francoščino za silo lomi, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

nágəł, -gla, adj. jäh, plötzlich; nagla jeza, der Jähzorn; nagle jeze biti, jähzornig sein; nagla smrt, ein plötzlicher Tod; na naglem, plötzlich; = na nagli, ogr.-Mik.; nagla sodba, das Standrecht, Jan.; = naglo sodstvo, DZ.; heftig, rasch, hastig: n. človek; n. sklep, rascher Entschluss; — schnell; n. kakor blisk, blitzschnell; naglo hoditi.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

nastor [nastȍr nastọ́ra] samostalnik moškega spola

sovraštvo, odpor

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

nehávati, -am, vb. impf. = nehovati; jeza nehava, SlN.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

nèjevòla -e ž nejevolja, jeza: Kurfirst je szvojo nejevolo z-tem zgovárjao, ka je KOJ 1845, 58

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

nejevolja [nejevọ́lja] samostalnik ženskega spola

nejevolja

PRIMERJAJ: nevolja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

neljubnost [neljúbnost] samostalnik ženskega spola
  1. neprijetnost, sitnost, nadloga
  2. sovraštvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

neposajèn, -éna, adj. unruhig, ausgelassen; z mladega je bila samovoljna, neposajena ino nepokorna, Jsvkr.; — unbändig, wild, C.; neposajena jeza, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

nergati [nergáti nergȃm] nedovršni glagol

rohneti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

nevolja [nevọ́lja] samostalnik ženskega spola

nejevolja

PRIMERJAJ: nejevolja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

obnoríti, -ím, vb. pf. bethören, täuschen, betrügen, Meg., Mur., Boh., Krelj, Svet. (Rok.); menite li, da boste njega obnorili, kakor se človek obnori? Dalm.; glejte, da vas kdo ne obnori! Trub.; slednjega človeka jeza obnori, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

odlę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) sich ablösen: skala odleže, Cig.; — 2) leichter, besser werden: odleglo je bolniku; nachlassen: bolečina, jeza odleže, Cig.; vreme je odleglo, Z.; ne odležem ti, dokler ne plačaš, ich gebe nicht nach, bis du mich bezahlst, Cig.; odlezi že, odlezi, höre doch einmal auf, Železniki (Gor.); — 3) = zaleči, ausgeben: to toliko odleže, kakor ono, Svet. (Rok.); kamor bi dejal deset goldinarjev, odlegli bi kaj, Z.; to že odleže, das reicht schon hin, Z.; — 4) gebären: žena odleže, C.; — o. se, geboren werden: otrok se odleže, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pekliti se [peklīti se peklím se] nedovršni glagol

biti nejevoljen, jeziti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pobǫ̑jnik, m. 1) der Raufbold (kdor rad pobojev išče), Bes.; — 2) der Todtschläger, M.; (der Mörder, Jan.); pobojnik se izgovarja, da jeza ga je zgrabila, Jsvkr.; kaj smo sami pobojniki, ka-li? Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

počákati, -čȃkam, vb. pf. eine Zeit lang warten, abwarten; počakaj malo! s kosilom, z južino p.; p., da se komu jeza ohladi, jemandes Zorn auskochen lassen; polovico ti izplačam precej, za polovico pa me boš počakal; do zadnjega p., es bis aufs Äußerste ankommen lassen, Cig.; (imprt. tudi: počaj, Št., od glagola: počajati, ki se sicer ne rabi).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

podajati [podȃjati podȃjam] nedovršni glagol
  1. podajati, ponujati
  2. dražiti, imeti za norca, vleči za nos

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

popádati, -pȃdam, I. vb. impf. ad popasti; packen, zugreifen; psi popadajo otroke (pflegen anzugreifen, zu beißen); — befallen; jeza ga popada, bolezni jih popadajo, Cig.; — II. vb. pf. nacheinander niederfallen o. hinfallen; vse sadje je popadalo z drevja; vsa živina je popadala (ist abgestanden), Cig.; vsi so popadali na kolena.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

popásti, -pádem, vb. pf. hastig erfassen, packen; p. kaj, za kaj, koga za kaj; p. orožje, za orožje; p. konja za brzdo, dem Pferde in die Zügel fallen; — erschnappen, Jan.; — besedo p., ein Wort auffangen, Cig., C.; — anfallen; pes je popadel otroka; — angreifen; sovražnika p.; p. se, sich gegenseitig angreifen, sich in die Haare fahren; — befallen, ergreifen (von Zuständen); mrzlica, jeza ga je popadla; — p. se koga, sich an jemanden klammern: trdno se Kristusa p., Krelj; — ogenj se teles popade, das Feuer ergreift die Leiber, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

potolážiti, -ȃžim, vb. pf. trösten, beruhigen, beschwichtigen; žalostnega, jeznega človeka p.; p. otroka; p. jezo, žejo; — p. se, ruhig werden: jeza, bolečina se potolaži, der Zorn, der Schmerz mindert sich, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

prečlívost -i ž srd, jeza: Goſzpodne, ne pokárai mené vu tvoioi prechlivoszti ABC 1725, A8a

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

prejẹ̀z, -jẹ́za, m. der Querdamm in einem Festungsgraben, der Bär, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

premóči, -mǫ́rem, vb. pf. (impf.) 1) vermögen; izkušati koga bolj, ko premore, (über sein Vermögen), Cig.; ne premoreš enega samega lasa črnega ali belega storiti, Trub.; ako premoreš, tudi sam dobro stori, Škrinj.-Valj. (Rad); veliko p., großen Einfluss haben, Cig.; — erschwingen; troškov mali okraj ne premore, Levst. (Pril.); — ein Vermögen haben, besitzen; veliko p.; ne vinarja p.; to je vse, kar premorem, das ist mein ganzes Hab und Gut; ne bodi porok za več, kakor premoreš, Škrinj.-Valj. (Rad); — 2) vb. pf. siegen, die Oberhand behaupten, besiegen, überwältigen, Mur., Cig., Jan., Krelj; ti možje so zoper nas premogli, Dalm.; prepričanje premore, Raič (Slov.); Vse je smrt premogla S svojo ostro strelo, Stara cerkv. pesem-Levst. (Rok.); premožen, besiegt, Dict.; kateri hudega ne premore, je sam premožen, Kast.; hudičevo kraljestvo je premoženo ali obladano, Trub.; (premoren, Dalm., Kast.); z večino glasov p., überstimmen, Cig.; — übermannen: jeza ga je premogla, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

prevzę́ti, -vzámem, vb. pf. 1) übernehmen, übermannen, ergreifen; jeza ga je prevzela, er ließ sich vom Zorne übernehmen; mraz, spanje, strah, žalost, veselje i. t. d. prevzame človeka; angreifen: bolezen ga je prevzela, Cig., Jan.; sopuh ga je prevzel (hat ihn betäubt), Cig.; — p. se od soli, von Salz durchdrungen werden, gepökelt werden, Cig.; — prevzet, voreingenommen, Cig. (T.); — 2) etwas zu sich oder über sich nehmen, übernehmen; p. blago, delo, gospodarstvo; p. službo po kom; — 3) p. komu kaj, jemandem etwas vorwegnehmen, weggreifen, wegfischen; nevesto komu p., Preš.; odjemnike p., Kunden abführen, Cig.; p. komu besedo, Ravn.; — 4) p. si roko: žnjicam levica, s katero love požete bili, često za pestjo oboli tako zelo, da oteče; tedaj vele, da si je žnjica roko prevzela, Šmarje (pod Ljub.)-Erj. (Torb.); — 5) p. se, übermüthig o. hochmüthig werden: rad se prevzame, komur se dobro godi; — (prevzel = prevzeten: Huda, prevzela mačeha, Npes.-Vraz).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pristáti, prístojim, vb. impf. wohl anstehen, passen: stori, kar tebi dobro pristoji, Trub.; oblecite, kar sem Vam prinesel: rad bi videl, kako Vam bode pristalo, Str.; Kako ljubo ji pristoji jeza! Str.; pristoji mu, es steht ihm gut, BlKr.; tudi: p. se, Trub.; pesti, ki bi se pristale bolj kaki gospodični, LjZv.; — sich schicken, sich geziemen: škofu pristoji, Dalm.; kakor (zvestemu meščanu) pristoji, rok. iz 16. stol.; tebi ne pristoji tako govoriti, Levst. (Nauk); tudi: p. se, C., kajk.-Valj. (Rad); ne pristoji se, es geziemt sich nicht, Dict.; — zustehen: to meni ne pristoji, das steht nicht mir zu, Krelj; okrajnemu oblastvu pristoji, lov dajati v zakup, Levst. (Nauk); pristoji mu pravica, naslov mu pristoji (gebürt ihm), DZ., Cig. (T.); — (dazu) gehören: vsi ljudje pristoje v to občestvo ("gmajno"), Krelj; te dve njivi pristojita k mojemu zemljišču, Levst. (Nauk); sem pristoji, hieher gehört, Erj. (Torb.); — (als Eigenthum) gehören: to meni pristoji, das gehört mir, Levst. (Nauk); — prim. pristojati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

razdraždženjé -á s jeza, razdraženost: Ne obtrdite ſzrczá vaſa, liki vu razdrá'zd'zenyej za dnéva ſzkusávanya vu püſcsávi KŠ 1771, 675

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

razdražiti [razdražīti razdrážim] dovršni glagol

razjeziti, razdražiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

razjeziti se [razjezīti se razjezím se] dovršni glagol

razjeziti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

razkačiti [razkáčiti razkȃčim] dovršni glagol

razjeziti, razkačiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

revkati [rẹ̑vkati rẹ̑vkam] ali [révkati révkam] nedovršni glagol

zadirati se, razdraženo govoriti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

rojiti [rojīti rọ́jim] nedovršni glagol

razgrajati, razsajati, ropotati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

sovraštvo [sovrȃštvo] samostalnik srednjega spola

sovraštvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

sȓd, m. der Zorn, die Entrüstung, der Ingrimm; jeza njegovih od srda ognjenih oči, Jap. (Prid.); srd me je prijel, Svet. (Rok.); s. utolažiti, Fr.-C.; — za srd vzeti = za zlo vzeti, verübeln, C.; — der Eifer, C.; slepi s., blinder Eifer, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

sr̀d tudi sèrd -a m srd, jeza: Harag, szerd AIN 1876, 28; Vſzáka britkoſzt i csemér i ſzrd kraj bodi od váſz KŠ 1771, 582; Szrd Bo'zi na vszákoga Glávi jeszte csloveka BKM 1789, 16; ár sze nyega szrd szkoro pode'zgé TA 1848, 3; jala ſzerda nemai SM 1747, 88; naj mou'zje molio brezi ſzrda KŠ 1754, 149; Od ſzrdá Oszloubodi nász KM 1783, 96; nego dájte meſzto ſzrdi KŠ 1754, 40; nego dajte meſzto ſzrdi KŠ 1771, 477; kaibiſze mi ni na ſzerd ne nagibali TF 1715, 15; ſzprávlas ſzam ſzebi ſzrd KŠ 1754, 75; Po pétoj zapouvidi ſze prepovidáva i ſzrd KMK 1780, 43; On scsé tudi na zahodno Czaszarsztvo szvoj szrd vöszpüsztiti KOJ 1848, 3; Goſzpodne ne ſtraiffai mené vu tvoiem ſzerdi ABC 1725, A8a; V-Bo'sem ſzrdej zbivanye KM 1783, 299; teda nyim bode gúcsao vu szrdi szvojem TA 1848, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

srd [sȓd] samostalnik moškega spola
  1. jeza, srd
  2. sovraštvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

srd -a m srd, jeza: nam ſe ſdy, de je ſerd im. ed., inu shtrajfinga ǀ ſèrd im. ed. tiga Nebeſhkiga Rihtarja je perglihan enimu derezhimu potoku ǀ ſe boij ſerda rod. ed. Boshiga ǀ de bi ſe imeli varvat, inu sdershat od iese, inu Serda rod. ed. ǀ vidish te ſerdite noge Boshje, katere po ſemli s'ſerda rod. ed. terkajo ǀ de bi njega pravizhni ſerd tož. ed. vtalashil ǀ de bi ta pravizhni Serd tož. ed. Boshij utalashil ǀ s'suojo pohleuno proshno vezhkrat bo ta pravizhni serdt tož. ed. vtalashila ǀ miloſt ſe bò preobernila v'ſerd tož. ed. ǀ ſi potle proſſil G. Boga, de bi tebe neshtraifal v' ſvoim ſerdi mest. ed. ǀ gdu vam je dokasal bejshat pred tem sardom or. ed. Boshjm ǀ boganerodna shena s'velikim serdom or. ed. odgovorji ǀ sapovej s' velikem ſerdam or. ed., de imaio Thereſio ſveſſano v'jetje k'Eduvarduſu poſtavit

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

sr̀da -e ž srd, jeza: Jaſz ſzem vtiſo nyega ſzrdo BKM 1789, 66; Ki je za mé ſzmrt ſztrpo, Ocsino ſzrdo ftisao SŠ 1796, 135

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

srditi (se) [srdīti se srdím se] nedovršni glagol
  1. jeziti se, srditi se
  2. sovražiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

srditnost [srdȋtnost] samostalnik ženskega spola

jezljivost, vzkipljivost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

srdìtost tudi serdìtost -i ž srditost, jeza: ſteroga naſzleduje Bo'za ſzrditoſzt KŠ 1754, 74; Ár ſze je oznanila ſzrditoſzt Bo'za KŠ 1771, 448; Na koj je napelala ſzrditoſzt Kájna KM 1796, 9; vreidnoſzt je bojati ino preſztraſiti Bosje ſzerditoſzti TF 1715, 18; i záto ſzin ſzerditoſzti ino ſzmerti SM 1747, 7; Od Bo'se ſzrditoſzti náſz je oſzloubodo KŠ 1754, 116; ki náſz je oſzloubodo od priſeſztne ſzrditoſzti KŠ 1771, 615; Od tvoje ſzrditoſzti, oſzloubodi náſz KM 1783, 41; Od Bo'se ſzrditoſzti BKM 1789, 103; Oſzloubodo ſzam ſze od ſzrditoſzti Bo'se SŠ 1796, 6; Boug ſzoudo bode na dén ſzrditoſzti ſzvoje SIZ 1807, 11; veliko Bosjo ſzerditoſzt [bi zaſzlüſo] TF 1715, 37; Ka ſzi zaſzlüſo Nyegovo ſzerditoſzt SM 1747, 38; i tebé na ſzrditoſzt gori nadigno KŠ 1754, 226; je nej li ſzamo doli ftiſao ſzrditoſzt Ocsé KŠ 1771, 663; Vzemi znáſz tvojo ſzrditoſzt BKM 1789, 63; Ne csüdüj ti záto to Bo'so ſzrditoſzt SŠ 1796, 10; kai ſzmo mi pregreiſili, proti Bosánſztvi vſzerditoſzti SM 1747, 54; i mené vu tvojoj ſzrditoſzti pokáras KŠ 1754, 231; Ár je vſzaki vu Bo'zoj ſzerditoſzti bin BKM 1789, 29; ſzmo mi pregreiſili ſerditoſztjom SM 1747, 54; Szuncze naj ne zájde nad vaſſov ſzrditoſztjov KŠ 1754, 41; Szuncze naj ne zájde nad vaſſov ſzrditoſztjov KŠ 1771, 582; I okouli ſze zglednovſi po nyih z-ſzrditoſztyom KŠ 1771, 109; Ár ſzmrt ſzrditoſztjom lovi za váſz SŠ 1796, 148

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

strȃst, -ȋ, f. die Leidenschaft, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; jeza ali kaka druga grda strast ji nikoli ne kali veselega obraza, Ravn.-Valj. (Rad); — stsl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

togota [togóta] samostalnik ženskega spola

togota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

togotiti [togotīti togotím] nedovršni glagol

togotiti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

trẹ́ti, tárem, (térem), trèm, vb. impf. 1) reiben, Mur., Cig. (T.), nk.; črevelj me tare, Mur.; rak tere nogo ob nogo, Erj. (Izb. sp.); — 2) zermalmen, zerdrücken; orehe t.; čebele t.; s kolesom t.; rädern, Npes.-Cig.; moder kralj hudobne s kolesom tare, Škrinj.-Valj. (Rad); pot t., einen Weg bahnen, Z.; tren pot, ein ausgetretener Pfad, Dict.; — t. se, gedrängt voll sein; vsa hiša se jih tare, pijač se je vse trlo, Ravn.; vse se je trlo ljudi, LjZv.; = gnesti se, Raič (Nkol.); — 3) lan, konoplje t., den Flachs, den Hanf brechen (brecheln); — 4) bedrücken, bedrängen; mrzlica, trešljika me tare, C., Mik.; dete božje tare, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); tere ga, er ist epileptisch, Mariborska ok.; kuge in bolezni živino tero, Kug.-Valj. (Rad); jeza me tare, der Zorn hat mich ergriffen; skrb, žalost, nadloga me tare; Kdo zna Noč temno razjasnit', Ki tare duha? Preš.; Dušo tre mi žal in bol, Greg.; bližnjega, ubožce t., Škrb., Ravn.-Valj. (Rad); — abtödten; pokorščina vse želje tare in tepta, Rog.-Valj.; to je post, da se človek tare kak dan, Ravn.; — t. se, sich abmühen; t. se s čim, C.; t. se za kaj, sich um etwas kümmern, C.; — 5) t. se, brunften, läufig sein (o kravah), Cig., Rib.-M., C., Ig (Dol.), Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ulę́či, ulę̑žem, vb. pf. 1) erliegen: pod mojo težo bi ti ulegel, Lašče-Erj. (Torb.); unterliegen, Vrt.; — sich krank niederlegen, Rez.-C.; — 2) gebären, u. se, geboren werden, (vl-) Jarn.; (ulenči, Zilj.-M.); — 3) u. se, sich niederlegen; — sich krank niederlegen; — sich legen: morje se je uleglo; veter se je ulegel; jeza se mu je ulegla; — 4) ulegla je steza, es führt ein Weg, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

upásti, -pádem, vb. pf. 1) fallen, sinken, abnehmen; voda je upadla; — cena je upadla, Cig.; — srce mi je upadlo; komu bi v takem ne upadla? le Davidu ne upade (namr. srčnost), Ravn.; jeza upade, der Zorn legt sich, Cig.; — 2) körperlich abnehmen, einfallen, verfallen, mager, schwach werden; obraz mi je upadel, Cig.; roke so mi upadle, ves život mi je upadel, C.; upadla lica, eingefallene Wangen; — 3) z besedo u., kleinlaut werden, Cig.; beseda mu je upadla, er ist kleinlaut, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

zajẹ̀z, -jẹ́za, m. die Schüttung im Wasserbau, Cig.; der Damm, Nov.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

zamera [zamẹ̑ra] samostalnik ženskega spola
  1. zamera, nemilost
  2. lažna, ponarejena mera

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

zanésti, -nésem, vb. pf. 1) an einen ungehörigen Ort tragen, vetragen, verschleppen; kavke rade denar zaneso, Cig.; otroka z., ein Kind aussetzen, Cig.; — verschlagen: ladjo kam z., Cig., Jan.; — bolezen z. kam, eine Krankheit irgendwohin verschleppen; z. se, verschleppt werden, Cig.; — hinreißen, Cig. (T.); jeza me je zanesla, Cig.; — 2) hintragen: z. kaj kam; zanesi pisma na pošto! — 3) z. komu, jemandem verzeihen, ihn verschonen; zanesite eden druzemu v ljubezni! Dalm.; z. komu kaj, jemandem etwas nachsehen, Slom.-C.; — 4) z. se, sich verlassen; z. se na koga, na kaj; z. se v kaj: Zanesti se v naglost ne moreva svojo, Levst. (Zb. sp.); — z. se česa, auf etwas rechnen, etwas erwarten, Dalm.; druščina, kolikršne se nista zanesla, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

zarežati [zarežáti zarežím] dovršni glagol
  1. zarežati, zarenčati
  2. zadirčno spregovoriti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

zdražiti [zdražīti zdrážim] dovršni glagol

razzdražiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

zgrábiti 1., -grȃbim, vb. pf. 1) zusammenrechen; mrvo, slamo z. na kup; — 2) unsanft, hastig ergreifen, packen; jastreb je pišče zgrabil s kremplji; zgrabili so tatu in ga odpeljali; — z. se, einander packen, handgemein werden; psa sta se zgrabila; vojski se zgrabita; — zgrabi me jeza, bolezen, der Zorn, eine Krankheit erfasst mich.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

zloba [zlóba] samostalnik ženskega spola
  1. jeza, bes
  2. ničvrednost, podlost, nizkotnost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

zlobiti [zlobīti zlobím] nedovršni glagol

besneti, razsajati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

zlobnost [zlobnọ̑st] samostalnik ženskega spola

jeza, besnost, bes

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

zlobnost -i ž jeza, bes: ſi potle proſſil G. Boga, de bi tebe neshtraifal v' ſvoim ſerdi inu neſvaril v' ſvoi slobnoſti mest. ed. (V, 632 s.) Prevod citata Domine ne in furore tuo arguas me, neque in ira tua corripias me.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

zmóči, -mǫ́rem, vb. pf. 1) vermögen, zu leisten imstande sein, erschwingen; ne zmore, ne bo zmogel toliko, da bi dolgove poplačal; davkov ne z., Zv.; — 2) z. koga, jemandem helfen, ihn stärken, ogr.-C.; — z. se, sich behelfen, zu Kräften kommen; sich emporarbeiten (z. B. aus einer Krankheit, aus dürftigen Verhältnissen), C., BlKr.; = z. si, C., Vrtov. (Km. k.); — 3) z. koga, jemanden überwältigen; zmogla ga je pijača, jeza, Cig.; — die Oberhand gewinnen, zur Geltung kommen, Jan.; siegen, besiegen, Cig.; — (nam. vzm-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

Število zadetkov: 89