bêsen -sna -o in bésen -sna -o; bêsnejši -a -e in bésnejši -a -e (é; é ȇ é; ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; é; ẹ́) ~ človek; poud. ~ udarec |silovit|; upravičeno biti ~ |zelo jezen|; besen na koga/kaj ~ ~ sosedabêsnost -i in bésnost -i ž, pojm. (é; ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
če1 [poudarjeno čè] podr. vez.
1. v pogojnih odvisnikih
a) realno Rada da, ~ ima
b) nerealno ~ bi imel, bi ti dal; ~ bi bil to vedel, bi bil vse drugače ravnal ko
2. v osebkovih odvisnikih Lepo je, ~ uboga starše
3. v časovnih odvisnikih kadar: Dobro mu je delo, ~ so ga hvalili; Nisem vesel, ~ se prepiraš
4. poud., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: ~ je še tako pameten, vsega ne zna; Ne grem, pa ~ me na kolenih prosite; Jabolko je vsaj lepo, ~ že ni okusno
5. v oziralnih odvisnikih ker: Moral je priti, ~ je obljubil; poud. Tako je bilo, ~ že hočete vedeti |prav zares|
6. v sorazmernostnih odvisnikih ~ je bolj jezen, bolj pije
7. Zakaj tako, ~ smem vprašati; To so lepe jagode, ~ le niso predrage; Vsoto lahko podvoji, ~ ne celo potroji; izpust. Kdo, ~ ne on; Prekliči, ~ nečè čêja m s -em (ȅ ȇ) njegov večni ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
dívji -a -e; bolj ~ (í) ~ lovec; zelo ~; poud.: ~ dir |zelo hiter|; Otroci so preveč ~ |neugnani, razposajeni|; ~e barve |čudne, nenavadne|; ~a jeza |zelo huda|; divji na koga/kaj biti ves ~ ~ sina |zelo jezen|; biti ves ~ ~ meso |zelo rad ga jesti|dívje -ega s, pojm. (í) imeti kaj ~ega v svoji naravidívjost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
gádji -a -e (ȃ) ~ pik; poud. ~a zalega |hudobni, ničvredni ljudje|po gádje primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se zvijati; poud. ~ ~ pihati |biti zelo jezen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
glédati -am nedov. glèj/glêj glêjte, star. glédi -te, -ajóč, -áje; -an -ana; glédanje; (-at) (ẹ́ ẹ̑)
1. koga/kaj ~ film; Zakaj me tako čudno ~aš; ~ slike ogledovati; poud.: Tega početja ne morem več ~ |prenašati, trpeti|; postrani ~ koga |ne marati ga|; Glej ga, tamle gre |izraža opozorilo|; Glej ga, ti si |izraža presenečenje|; knj. pog. Glej ga, kako ti zna |izraža navdušenje, veselje|; gledati na koga/kaj Kako ~aš ~ svoje delo; poud.: ~ samo na dobiček; ne ~ ~ stroške; Zelo ~a ~ obleko; ~ ~ vsak tolar |biti zelo varčen|; knj. pog. gledati po kom Dekle že ~a ~ fantih |kaže zanimanje zanje|; knj. pog. gledati za kom Rad ~a ~ ženskami
2. ~ in nič videti; Iz žepa mu ~a steklenica |moli, štrli|; Šola ~a na jug |je z licem obrnjena|; lepo, prijazno ~; poud.: črno ~ |biti jezen|; ~ kakor tele v nova vrata |zelo neumno, začudeno|; ~ kakor miš iz moke |s priprtimi očmi|glédati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v ogledalu; poud.: Rada se ~ata |zaljubljena sta drug v drugega|; ~ata ~ kakor pes in mačka |sovražita se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
gnéven -vna -o; bolj ~ (ẹ́; ẹ̑) neobč. jezen: ~e besedegnévnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) neobč.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
grabíti in grábiti -im in grábiti -im nedov. grábi -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; grábil -íla in -il -ila, grábit, grábljen -a; grábljenje; (grábit) (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) koga/kaj ~ listje, seno; Bager ~i zemljo; poud.: ~i ga bes, jeza |postaja besen, jezen|; V roko ga ~ijo krči |jih ima|; brezos., poud. ~i ga pri srcu |čuti bolečino|; grabiti koga za kaj ~ mater za roko; grabiti po čem ~ ~ odeji od bolečin; grabiti za čim ~ ~ kozarcem |iztegovati roko|; poud. ~ ~ materialnimi dobrinami |pohlepno si jih prisvajati|grabíti se in grábiti se -im se in grábiti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) za kaj ~ ~ ~ glavo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
jéza -e ž, pojm. (ẹ́) jokati od ~e; v ~i kaj narediti; ~ na sosedo; bled od ~e; poud. ~ grabi, prime koga |postaja jezen|; neobč. dušiti ~o zadrževati, premagovati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
jézen -zna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~i mladeniči; poud.: ~i časi |neugodni, hudi|; ~i valovi |siloviti, divji|; nevtr. biti zelo ~; jezen na koga/kaj biti ~ ~ kolegejéznost -i ž, pojm. (ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
lomíti lómim nedov. lômi -íte, -èč -éča; lômil -íla, lômit, lómljen -a; lómljenje; (lômit) (í/ȋ ọ́) kaj ~ kruh; ~ kamenje |pridobivati|; publ. ~ stare, preživele nazore odpravljati, premagovati; publ. lomiti kopja za kaj, z/s kom bojevati se; fiz. Prozorno telo ~i svetlobo |odklanja|; slabš. ~ angleščino |slabo govoriti|; lomiti koga Božjast ga ~i; poud. Jeza ga ~i |Zelo je jezen|; brezos., poud. Kar ~i jih od smeha |Zelo se smejejo|lomíti ga lómim ga (í/ȋ ọ́) knj. pog., poud.: ~ ~ celo noč |počenjati neumnosti, veseljačiti|; ~ ~ pri šolski nalogi |delati napake|lomíti se lómim se (í/ȋ ọ́) Črta se ~i; neobč., poud. ~ ~ v sebi |izgubljati moč, trdnost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
na [poudarjeno nà] predl.
I. z mest., nasprotnostni par je z z rod.
1. mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu; pot ~ Šmarno goro
2. časovni ponesrečiti se ~ poti domov
3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti; imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem
4. vzročnostni umreti ~ porodu; ●delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si; umreti ●~ jetiki za jetiko
5. lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ●~ rudah z rudami; zainteresiran ●~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja
6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik
7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná..
1. smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ strop; odpeljati se ~ Štajersko; obrniti se ~ levo; naleteti ~ oviro; Drevo bi bilo skoraj padlo nanje; Ptič skače z veje ~ vejo
2. časovni obiskovati bolnika ~ vsake tri dni; knj. pog. ~ vsake toliko se nam oglasi kdaj pa kdaj; ob četrt ~ osem; Vrnil se je ~ starost |ko je bil star|; ~ večer; ~ pustni torek; Ni se odzval ~ prvi klic
3. vezljivostni prepisati posestvo ~ sina; iti ~ lov; misliti ~ mater; spoznati se ~ glasbo; paziti ~ otroka; biti jezen ~ ves svet; nor ~ gobe; Ura gre ~ polnoč
4. vzročnostni poročiti se ~ materino željo; Ne oglasi se ~ trkanje; napiti se ~ jezo
5. lastnostni razlagati ~ dolgo in široko; ~ kratko ostrižen; ~ tak način tako; delan ~ roko; videti ~ lastne oči; noge ~ iks; poud. Jabolk je bilo ~ tone |zelo veliko|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
nakúrjen -a -o; bolj ~ (ú) poud. ~ človek |razdražen, jezen|; poud. nakurjen proti komu biti ~ ~ njej |nahujskan|nakúrjenost -i ž, pojm. (ú) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
nasŕšen -a -o; bolj ~ (ŕ; ȓ) ~a dlaka; poud. ~ pogled |jezen, neprijazen|; poud. nasršen na koga/kaj biti ~ ~ vse |nejevoljen, jezen|nasŕšenost -i ž, pojm. (ŕ; ȓ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
nejevóljen -jna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) postati ~; star. nejevoljen na koga ~ ~ otroka hud, jezennejevóljnost -i ž, pojm. (ọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
nèpotešljívo prisl. (ȅí) nač. ~ jokati; mer., poud. ~ jezen, žalosten |zelo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
nevóljen -jna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ọ́; ọ̑; ọ́; ọ̑) nejevoljen: ~ pogled; zaradi nepremišljenih besed postati ~; star. nevoljen na koga biti ~ ~ sodelavca hud, jezennevóljnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
nèzadovóljen -jna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅọ́; ȅọ́ ȅọ̑ ȅọ́; ȅọ́) ~ človek; zelo ~; omilj. hitro postati ~ |nejevoljen, jezen|; nezadovoljen z/s kom/čim ~ z odgovorom; poud. Z novim direktorjem niso ravno ~i |so zadovoljni|nèzadovóljnost -i ž, pojm. (ȅọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
obséden1 -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) ~ človek; poud. obseden od koga/česa biti ~ ~ jeze |biti zelo jezen|; poud. obseden z/s kom/čim biti ~ s čistočo |preveč zavzet za čistočo|obsédenost -i ž, pojm. (ẹ̑) poud. pripovedovati kaj s pravo ~jo |pretirano zavzeto|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
ogórčiti -im dov. -en -ena; ogórčenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) koga Ta ukrep jih je ogorčilogórčiti se -im se (ọ́ ọ̑; ọ̑) neobč. |postati jezen, razburjen|: ~ ~ zaradi krivice
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
pénast -a -o; bolj ~ (ẹ́) ~a tekočina; biti ~ okoli ust; poud. biti ves ~ od jeze |zelo jezen|pénasti -a -o (ẹ́) ~a guma
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
plamenéti -ím nedov. plamêni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; plamenênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Ogenj ~i; poud. plameneti od česa ~ ~ jeze, nestrpnosti |biti zelo jezen, nestrpen|; poud. plameneti za koga/kaj ~ ~ resnico |zelo se potegovati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
popádati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; popádanje (á ȃ; ȃ) koga/kaj za kaj Pes je popadal za hlače; ~ drug drugega; poud. ~a ga jeza |postaja jezen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
prekipéti -ím dov. prekipênje; drugo gl. kipeti (ẹ́ í) Mleko ~i; poud. V njem je prekipela jeza |postal je zelo jezen|; brezos., poud. prekipeti komu Prekipelo mu je |ni se mogel obvladati, zadržati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
prihrúti -hrújem dov., nam. prihrùt/prihrút; prihrútje; drugo gl. hruti (ú) Vihar je prihrul; poud. jezen ~ v sobo |hrupno priti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
púhati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; púhanje (ú; ȗ) kaj ~ oblake dima; poud.: ~ cigarete |kaditi|; ~ od jeze |biti zelo jezen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
razčepériti -im dov. razčepérjen -a; razčepérjenje (ẹ́ ẹ̑) kaj Pav je razčeperil rep; poud. Žaba je razčeperila krake |razširila, razmaknila|razčepériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) Papiga se ~i; poud.: Sam se je razčeperil v kupeju |udobno se namestil|; ~ ~ zaradi nekaj besed |postati jezen, užaljen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
razčepérjen -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~o perje; poud. biti ves ~ |jezen, užaljen|razčepérjenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
razčêsniti -em in razčesníti -čésnem dov. razčêsnjenje in razčésnjenje; drugo gl. česniti (é ȇ; í/ȋ ẹ̑) poud. kaj Strela je razčesnila drevo |razklala, preklala|razčêsniti se -em se in razčesníti se -čésnem se (é ȇ; í/ȋ ẹ̑) poud. ~ ~ na dvoje |razklati se, preklati se|; poud. razčesniti se od česa ~ ~ ~ jeze |biti zelo jezen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
razdivjánec -nca m z -em člov. (á) poud. |jezen, togoten človek|razdivjánka -e ž, člov. (á) poud.razdivjánčev -a -o (á) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
razgánjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razgánjanje (ȃ) koga/kaj ~ demonstrante; Led ~a skalo; poud. Jeza ga ~a |Zelo je jezen|; brezos., poud. razganjati koga od česa ~a ga od radovednosti |Zelo je radoveden|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
razgnáti -žênem dov., 3. os. mn., neobč. razženó; razgnánje; drugo gl. gnati (á é) koga/kaj ~ demonstrante; Voda je zmrznila in razgnala cevi; brezos. Vazo bo razgnalo; poud. razgnati koga od česa Razgnalo ga bo od jeze |zelo je jezen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
razhúden -a -o; bolj ~ (ȗ) poud. ~ človek |jezen, razjezen|razhúdenost -i ž, pojm. (ȗ) poud. |jeza, razjezenost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
razjárjen -a -o; bolj ~ (ȃ) poud. ~ človek |zelo jezen, razdražen|razjárjenost -i ž, pojm. (ȃ) poud. |velika jeza, razdraženost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
razjárjenec -nca m z -em člov. (ȃ) poud. |zelo jezen, razdražen človek|razjárjenka -e ž, člov. (ȃ) poud.razjárjenčev -a -o (ȃ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
razkáčen -a -o; bolj ~ (ȃ) poud. ~ človek |zelo jezen, razdražen|razkáčenost -i ž, pojm. (ȃ) poud. |velika jeza, razdraženost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
razkájfan -a -o; bolj ~ (ȃ) neknj. ljud. zelo jezen, razdraženrazkájfanost -i ž, pojm. (ȃ) neknj. ljud. velika jeza, razdraženost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
razkúrjen -a -o; bolj ~ (ú) ~a peč; poud. biti zelo ~ |jezen, razdražen|razkúrjenost -i ž, pojm. (ú)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
raznêsti -nêsem dov.; drugo gl. nesti (é) kaj ~ vabila po hišah; poud. ~ novico po vasi |razširiti, razglasiti|; Vino je razneslo sod; brezos. Kotel je razneslo; poud. raznesti koga od česa Razneslo ga bo od jeze |Zelo je jezen|raznêsti se -nêsem se (é) poud. To se je hitro razneslo po mestu |razširilo, razvedelo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
razpóčiti se -im se dov. razpóčenje (ọ́ ọ̑) Zrel strok se ~i; poud. razpočiti se od česa ~ ~ ~ jeze |biti zelo jezen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
raztŕgati -am dov. -an -ana; raztŕganje (ŕ ȓ) koga/kaj ~ hlače; Levi so ga raztrgali; poud. Člankar ga je raztrgal |zelo negativno ocenil|raztŕgati se -am se (ŕ ȓ) Ovitek se je raztrgal; poud. raztrgati se od česa ~ ~ ~ jeze |biti zelo jezen|; poud. ~ ~ pri delu |zelo se utruditi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
revoltíran -a -o; bolj ~ (ȋ) jezen, ogorčenrevoltíranost -i ž, pojm. (ȋ) jeza, ogorčenost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
rísast -a -o; bolj ~ (ȋ) poud. ~ pogled |jezen, srep|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
spodmúljen -a -o; bolj ~ (ȗ) poud. ~ obraz |jezen, nejevoljen|spodmúljenost -i ž, pojm. (ȗ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
srdítež -a m s -em člov. (ȋ) poud. |zelo jezen človek|srdítežka -e ž, člov. (ȋ) poud.srdítežev -a -o (ȋ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
sŕšast -a -o; bolj ~ (ŕ) ~i brki; poud. ~ pogled |jezen, nejevoljen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
sršèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) poud. ~ pogled |jezen|; ~a dlaka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
sršénast -a -o; bolj ~ (ẹ́; ẹ̑) poud.: ~ pogled |zelo jezen, nejevoljen|; ~a ženska |zelo zbadljiva, razdražljiva|; biti ~e volje |razdražen, slabe volje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
svét1 -á m -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ẹ̑ ȃ)
1. pot okoli ~a; politična delitev ~a
2. obstoj ~ov v vesolju
3. iti v ~; prizadevati si za mir na ~u; hoditi po ~u; dogajanje v ~u; publ.: novi ~ Amerika; tretji ~ |države z nizkim narodnim dohodkom|
4. močviren, suh ~; imeti veliko ~a
5. živalski ~; ~ ptičev; ~ glasbe; poud.: predstaviti kaj ~u |ljudem, javnosti|; priti med ~ |v javnost, v družbo|; biti jezen na ves ~ |vse ljudi|; mladi ~ |mladina|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
škrípati tudi škripáti -ljem in škrípati tudi škripáti -am in škrípati -ljem in škrípati -am nedov. škríplji -te in -íte in škrípaj -te in -ájte in -i -ite in -aj -ajte, -ajóč, -áje; škrípal -ála in -al -ala, škrípat, škrípan -a; škripánje in škrípanje; (škrípat) (í/á í; í/á í; í; í) Pod ~e; poud. Preskrba ~e |je slaba, nezadostna|; slabš. škripati kaj ~ vedno isto melodijo |igrati na violino|; poud. škripati od česa ~ ~ jeze |biti zelo jezen|; brezos. Škripalo je pod nogami
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
vzkipévati -am nedov. -ajóč, -áje; vzkipévanje (ẹ́) Juha ~a; poud.: V njem ~a jeza |postaja zelo jezen|; ~ za vsako malenkost |jeziti se, razburjati se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
žehtéti -ím nedov. žêhti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; žehtênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Pregreti kamni ~ijo; poud. žehteti od česa ~ ~ jeze |biti zelo jezen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.