Arálsko jézero -ega -a s, zem. i. (ȃ ẹ̑) |azijsko jezero|
avstríjsko-madžárski -a -o (ȋ-ȃ) ~o jezero
Bajkál -a m, zem. i. (ȃ) Bajkalsko jezero: na ~u
Bajkálsko jézero -ega -a s, zem. i. (ȃ ẹ̑) |sibirsko jezero|: na ~em ~u
Bálaton -a m, zem. i. (ȃ) Blatno jezero
Báško jézero -ega -a s, zem. i. (á ẹ̑; ȃ ẹ̑) |jezero na avstrijskem Koroškem|
blátno nač. prisl. (á/ȃ) ~ sivo jezero
Blátno jézero -ega -a s, zem. i. (ȃ ẹ̑) |madžarsko jezero|
Blêjsko jézero -ega -a s, zem. i. (ȇ ẹ̑)
Bódensko jézero -ega -a [də] s, zem. i. (ọ́ ẹ̑) |jezero na meji med Nemčijo, Švico in Avstrijo|
Bohínjsko jézero -ega -a s, zem. i. (ȋ ẹ̑)
Chiemsee -ja [kímzé -êja] m s -em zem. i. (ȋẹ̑ ȋȇ) |nemško jezero|: na ~u
Čádsko jézero -ega -a s, zem. i. (ȃ ẹ̑) |afriško jezero|
Čŕno jézero -ega -a s, zem. i. (ŕ ẹ̑) |jezero na Pohorju|
Dójransko jézero -ega -a s, zem. i. (ọ̑ ẹ̑) |makedonsko jezero|: ob ~em ~u
evtrófen -fna -o (ọ́) zem. |bogat s hranilnimi snovmi|
evtrófni -a -o (ọ́) ~o jezero
evtrófičen -čna -o (ọ́) zem.
evtrófični -a -o (ọ́) ~o jezero
Galilêjsko jézero -ega -a s, zem. i. (ȇ ẹ̑) |jezero med Izraelom in Sirijo|
Gárdsko jézero -ega -a m, zem. i. (ȃ ẹ̑) |italijansko jezero|
glaciálen -lna -o [ija] (ȃ) ledeniški
glaciálni -a -o [ija] (ȃ) jezero ~ega izvora
Hódiško jézero -ega -a s, zem. i. (ọ̑ ẹ̑) |jezero na avstrijskem Koroškem|
Hurónsko jézero -ega -a s, zem. i. (ọ̑ ẹ̑) |severnoameriško jezero|
izlívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; izlívanje (í) kaj ~ vodo; poud. ~ svoje veselje |brez pridržkov izražati|
izlívati se -am se (í) V jezero se ~a več potokov
jézero1 -a s (ẹ̑) plavati v ~u; poud.: Vrhovi gora so se dvigali iz meglenega ~a |iz megle|; potočiti ~ solz |veliko|
jézero2 -- glav. štev. (ẹ̑) pokr. vzh. |tisoč|: ~ vojakov
Klopínjsko jézero -ega -a s, zem. i. (ȋ ẹ̑) |jezero na avstrijskem Koroškem|
koreografíja -e ž, pojm. (ȋ) študij ~e; Labodje jezero v ~i znanega umetnika
kráterski -a -o (á) ~o jezero
Kŕnsko jézero -ega -a s, zem. i. (ȓ ẹ̑) |jezero v Julijskih Alpah|
Ládoško jézero -ega -a s, zem. i. (ȃ ẹ̑) |rusko jezero|
Lágo di Cómo -a ~ ~ [ko] m, zem. i. (ȃ ọ̑) |italijansko jezero|
lagodicómski -a -o (ọ̑)
Lágo di Gárda -a ~ ~ m, zem. i. (ȃ ȃ) Gardsko jezero
lagodigárdski -a -o (ȃ)
Lágo Maggióre -a ~ [adžo] m, zem. i. (ȃ ọ̑) |italijansko jezero|
lagomaggiórski -a -o (ọ̑)
limno.. prvi del podr. zlož. |jezero| limnologíja, limnolóški
Lóch Néss ~ -a [loh nes] m, zem. i. (ọ̑ ẹ̑) |škotsko jezero|
lochnéški -a -o (ẹ̑)
Lugánsko jézero -ega -a s, zem. i. (ȃ ẹ̑) |švicarsko jezero|
Máriborsko jézero -ega -a s, zem. i. (ȃ ẹ̑)
Mŕtvo mórje -ega -a s, zem. i. (ŕ ọ̑) |jezero med Izraelom in Jordanijo|
mrtvomôrski -a -o (ó)
nèskaljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) Jezero je skoraj ~o
nèskaljívost -i ž, pojm. (ȅí)
Nežidêrsko jézero -ega -a s, zem. i. (ȇẹ̑) |jezero na Gradiščanskem|
Óhridsko jézero -ega -a s, zem. i. (ọ̑ ẹ̑) |makedonsko jezero|: na ~em ~u
okvírjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; okvírjanje (í) kaj ~ slike; neobč. Venec luči ~a jezero obdaja, obkroža
oligotrófen -fna -o (ọ̑) zem.
oligotrófni -a -o (ọ̑) ~o jezero
oligotrófičen -čna -o (ọ́) zem.
oligotrófični -a -o (ọ́) ~o jezero
Onéško jézero -ega -a s, zem. i. (ẹ̑ ẹ̑) |jezero v Kareliji|
oneškojézerski -a -o (ẹ̑)
Ontárijsko jézero -ega -a s, zem. i. (á ẹ̑) |severnoameriško jezero|
ontarijskojézerski -a -o (ẹ̑)
Osójsko jézero -ega -a s, zem. i. (ọ́ ẹ̑) |jezero na avstrijskem Koroškem|
otájati -am dov. -an -ana; otájanje (ȃ) koga/kaj ~ meso; poud. Vino ga je otajalo |sprostilo|
otájati se -am se (ȃ) Jezero se je že otajalo
pliocénski -a -o [ijo] (ẹ̑) geol. ~o jezero
pljúskati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pljúskanje (ȗ) Morje ~a; poud. ~ po blatu |hoditi|; pljuskati kaj ~ tekočino iz posode; poud. pljuskati koga po čem ~ prijatelja po plečih |udarjati|; pljuskati ob kaj Jezero ~a ~ breg
poblestévati -am nedov. -ajóč, -áje; poblestévanje (ẹ́) Jezero ~a v soncu
poplitvíti -ím tudi poplítviti -im dov. poplítvil -íla tudi poplítvil -a, nam. poplitvít/poplitvìt tudi poplítvit; poplitvênje tudi poplítvenje; drugo gl. plitviti (í/ȋ í; í ȋ) koga/kaj ~ jezero; Televizija ga je poplitvila
presahníti in presáhniti -em dov. presáhnjenje; drugo gl. sahniti (í/ȋ/á á) Jezero vsako leto ~e; presahniti komu/čemu Kravi je presahnilo mleko; poud. Beseda mu je presahnila |umolknil je|
presíhati -am nedov. -ajóč, -áje; presíhanje (í ȋ; ȋ) Jezero ~a
Préspansko jézero -ega -a s, zem. i. (ẹ́ ẹ̑) |makedonsko jezero|
pribobnéti -ím dov.; drugo gl. bobneti (ẹ́ í) V jezero ~i slap
privláčen -čna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~o dekle; neobč. ~o pohištvo lepo oblikovano; biti ~
privláčni -a -o (á) ~a sila
privláčnost -i ž, pojm. (á) očarati s ~jo; števn. Jezero je glavna ~ kraja
Ptújsko jézero -ega -a s, zem. i. (ú ẹ̑)
Rábeljsko jézero -ega -a [bə] s, zem. i. (á ẹ̑)
ribovít -a -o; bolj ~ (ȋ) ~o jezero
ribovítost -i ž, pojm. (ȋ)
Skádrsko jézero -ega -a s, zem. i. (á ẹ̑) |jezero na meji med ZRJ in Albanijo|
sladkovôden -dna -o (ó)
sladkovôdni -a -o (ó) ~o jezero
srebríkati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; srebríkanje (í; ȋ) poud. Jezero se ~a |se srebrnkasto odraža, kaže|
svetlíkast -a -o; bolj ~ (í) ~o jezero
Tanganjíško jézero -ega -a s, zem. i. (ȋ ẹ̑) |afriško jezero|
Tibêrijsko jézero -ega -a s, zem. i. (é ẹ̑) Galilejsko jezero
Titikáka -e ž, zem. i. (ȃ) |južnoameriško jezero|
uméten -tna -o (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́) ~ cvet; poud. ~ smehljaj |nepristen, narejen|; To jezero je ~o; star. Pesem je zelo ~a zahtevno, zapleteno oblikovana
umétni -a -o (ẹ́) ~ sneg; ~a obrt; šport. ~o drsanje → umetnostno drsanje; nestrok. ~o sonce |strok. kremenova svetilka|
umétno -ega s, pojm. (ẹ́) nadomeščanje naravnega z ~im
upádati -am nedov. -ajóč, -áje; upádanje (á ȃ; ȃ) Jezero ~a |dobiva nižjo gladino|; Proizvodnja ~a; Število prebivalcev ~a
Ván -a m, zem. i. (ȃ) |turško jezero|
vánski -a -o (ȃ)
Velênjsko jézero -ega -a s, zem. i. (é ẹ̑; ȇ ẹ̑) na ~em ~u
Véliko sláno jézero -ega -ega -a s, zem. i. (ẹ̑ á ẹ̑) |severnoameriško jezero|
Viktórijino jézero -ega -a s, zem. i. (ọ́ ẹ̑) |afriško jezero|
Vránsko jézero -ega -a s, zem. i. (ȃ ẹ̑) |jezero na Cresu|: na ~em ~u
Vŕbsko jézero -ega -a s, zem. i. (ȓ ẹ̑) |jezero na avstrijskem Koroškem|: Slovenci ob ~em ~u
vzpláti vzpóljem dov.; drugo gl. plati (á ọ́) Nosnice so mu vzplale; neobč. Jezero ~e vzvalovi; poud. V srcu ~e zavist |se pojavi|
vzvalováti -újem dov. vzvalován -a; vzvalovánje; drugo gl. valovati (á ȗ) Morje ~uje; vzvalovati koga/kaj Ladja ~uje jezero; poud. ~ množico |razvneti, vznemiriti|; poud. vzvalovati komu kaj ~ dekletu čustva |razvneti|
zamočvírjati -am dov. -an -ana; zamočvírjanje (í) kaj Reka ~a polja
zamočvírjati se -am se (í) Jezero se ~a
zamodríti se -ím se dov. zamódril se -íla se; zamodrênje; drugo gl. modriti1 (í/ȋ í) V daljavi se je zamodrilo jezero
zamrzováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zamrzovánje; (-àt) (á ȗ) Jezero ~uje; zamrzovati kaj ~ živila; publ.: ~ posojila; ~ stike med državama
zelénkljat -a -o in zelênkljat -a -o (ẹ̑; ȇ) zelenkast: ~o jezero
zledenéti -ím dov.; drugo gl. ledeneti (ẹ́ í) neobč. Jezero je zledenelo poledenelo, zamrznilo; poud.: Kri v žilah mu je zledenela |Zelo se je prestrašil|; Roke so mu zledenele |postale mrzle, hladne|; neobč. Voda v steklenici je zledenela zmrznila
zrcáliti -im nedov. zrcáljen -a; zrcáljenje (á ȃ) kaj Jezero ~i zvezde; poud. Razstava ~i ustvarjalnost otrok |kaže|
zrcáliti se -im se (á ȃ) V reki se ~ijo vrbe; poud. Na obrazu se ji ~i žalost |je vidna, se kaže|
Ženévsko jézero -ega -a s, zem. i. (ẹ̑ ẹ̑)