jezik -a m jezik, tj. 1. organ v ustih: de bi ta ſveti Jeſik im. ed. ſterhnil, inu pepel ratal ǀ ſe ne boy obeniga glida ſvoiga shivota tulikajn, kulikajn tiga ieſika rod. ed. ǀ jeſik tož. ed. ſi je griſil, obraſſ ſi je s' nohtmy praskal ǀ jesik tož. ed. ſi odgriſe ǀ imaio en ſam jeſik tož. ed. ǀ na jesiku mest. ed. ta nar ostudnishi krota je nij stala ǀ aku pak ima zherno shilo pod jeſikam or. ed., je ſnamine de noſſi zhernu jagnizhe ǀ Taisto semlo, po kateri je hodilſhe danaſhni dan Rumarij s'jesikam or. ed. taisto lishejo ǀ De bi imel ſtu jeſikou rod. mn., inu vſt bi vſe martre taiſtih vbogih dushiz dopovedat ne mogal 2. govor: moj preproſti jeſik im. ed. od leteh bo mogal govorit ǀ jesik im. ed. je ena gmajna vſiga hudiga ǀ she veliku vezh yh je umoril ieſik im. ed. ǀ S. Anton je bil tudi s' mezham ſvojga jeſika rod. ed. premagal tiga neuſmileniga Trinoha Ezzelina ǀ Ta pervi Beſednik je s' penselzam ſvoiga jaſika rod. ed., s' farbo te huale taku lepu je bil pershono Epheſtionavo smalal ǀ ner vekshi kunsht je ſvoj jesik tož. ed. umojſtriti ǀ tem mutastem je beſsedo povernil, inu otroKam jesih tož. ed. odveſal ǀ nikuli Boga na jeſiku mest. ed. nimaio ǀ vednu v' nashim ſerzi, inu na jeſiki mest. ed. leto ſveto pejſſim … imete ǀ hudizh nej mutaſtiga ſturil tiga zkloveka de bi s' jeſikam or. ed. negreshil ǀ ga reserdish s'tuojm greshnim jesikam or. ed. ǀ Aku li is ieſikam or. ed. molite, vashe molitue nezh nevelaio ǀ ſo urshoh s' ſvojm hudobnim ieſikom or. ed. ǀ s'jeſikom or. ed. v' nagloſti ſo kejkaj hudiga Rekli ǀ s'jesikom or. ed. vam voshzhi en dober dan, s'mislio eno vezhno nuzh ǀ S' ſappo je odveſal te mutaſte jeſike tož. mn. 3. sistem izraznih sredstev za sporazumevanje: leta ſvejt bi ſi neimel imenovati Mundus, ſakaj v'nashim jeſiku mest. ed. hozhe rezhi zhiſt ǀ jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku mest. ed. ǀ de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik tož. ed. ſo imeli, kakor je moj Vippauski ǀ skuſi try jeſike tož. mn., namrezh grekesh, Judouski, inu Latinski je bilu sapiſſanu ǀ on vſe jesike tož. mn. govorij ǀ kakor de bi imela gnado vſe iesike tož. mn. govorit 4. govorec: Cardinala vſy jeſiki im. mn., inu Piſſary ſo hualili ǀ takushni jesiki im. mn. shlishio v'paku ǀ njega hualio vſy ieſiki im. mn., inu lubio vſe ſerza 5. žarek: Svesde s'ſvoimij gorèzhmy jesikomy or. mn. zhastè muzh tiga Vſigamogozhiga
kjekaj1 zaim. kaj, nekaj, kar koli: ſe boym de bi kejkaj im. ed. taziga ſe nam ne sgudilu ǀ s'ſerzam odpusti tem kateri ſo njemu kejkaj tož. ed. hudiga sturili ǀ ta nepametna shivina hualeſhna ſe iskashe tem, od katerih kejkaj tož. ed. dobriga prajme ǀ kadar ta lubi otrok je ſvojo Matter kejkej tož. ed. proſsil, ona mu je sapovedala doli poklekniti ǀ Iest grem de bom keikaj tož. ed. noviga ſhlishala ǀ Kadar je ke kaj tož. ed. lepiga vidla Ta slovarski sestavek je glede na knjižno izdajo spremenjen skladno z Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja, 25 ss. V knjižni izdaji je iztočnica zmotno nastavljena kot kajkaj, kar navaja Pleteršnik v pomenu ‛kar koli’ le kot kajkavsko.
ptuj -a m tuj: veliku mrasa, lakate je terpel, inu kakor en ptuj im. ed. m zhlovek podshtengah ſvojga ozheta prebival ǀ David pravi, de on je en ptvy im. ed. m, kakor vſy njegovi ſtarishi ǀ zhe en ptvij im. ed. m zhlovek ſe bo tiga offra doteknu, de bo umerl ǀ de bi ſe njega nebali, kokar eniga neſnaniga, inu ptuiga rod. ed. m zhloveka ǀ sa volo maihinu ptuiga rod. ed. s krivizhniga blaga vekoma je bil fardaman ǀ tulikain ptuyga rod. ed. s krivizhniga blaga imash ǀ en ſoſed ſvojga ſoſeda vezh lubi, kakor pak eniga ptuijga tož. ed. m ži. ǀ ptvjo tož. ed. ž sheno bodo hoteli sa sheno porozhit ǀ nei hotel tu ptuie tož. ed. s blagu naſai pouerniti ǀ nikuli nej ſim mislil nasai tu ptuje tož. ed. s blagu povernit ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli vſaj ptvye tož. ed. s blagu smeram poſtiti ǀ nje lubi Shenin veni ptuy mest. ed. ž desheli je umerl ǀ kadar eden rajsha pò ptvy mest. ed. ž deſeli ǀ v'ptvy mest. ed. ž desheli ǀ s' ptujm or. ed. s blagam je bil dobre vole ǀ ſmò vſij ludie na tem ſvètu ptvij im. mn. m, nikar domazhi ǀ na ſemli ſmò nikar kakor domazhi, temuzh ptuy im. mn. m ǀ Grè yskati te ptuje tož. mn. m Samaritanske ludij ǀ Kadar ſim vidil ptuje tož. mn. ž shene, ſò vezhkrat hude shelje, inu miſly mene obshle ǀ gre yskati ptuje tož. mn. ž/s Deteza, de is ſiſaio tu mleku ǀ ſim perſilen v' nesnanih, ptujh mest. mn. deshelah ſtanovati ǀ nepuſtite ſe veliku po gaſſi, po vptuih mest. mn. hishah, inu kotah vidit ǀ veliku leit ta Syn po ptuyh mest. mn. deshelah ſe more klatit Vzglasni p- je v 16. stol. umetno uveden samo v knjižni jezik po analogiji z razmerjem ptica : tica, kjer je etimološko upravičen.