Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024
arhaizírati -am
dov.kaj narediti, da kaj dobi dosti prvotnih, starih značilnosti
blagoglásen -sna -o
prid. ki se blago, prijetno glasi
govoríca -e
ž1.
jezik, zlasti v govorjeni obliki 2.
kar se širi navadno s pripovedovanjem![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
govoríti -ím
nedov.1.
komu kaj o čem izražajoč misli z oblikovanjem besed, stavkov z govorilnimi organi delati, da kdo kaj izve, se s čim seznaniSINONIMI:
slabš. bebljati,
slabš. besedičiti,
knj.izroč. besediti,
knj.izroč. besedovati,
slabš. blebetati,
slabš. blekati,
slabš. blesti,
slabš. brenkati,
slabš. bubljati,
slabš. cmevkati,
slabš. čeljustati,
ekspr. čenčati,
slabš. česnati,
ekspr. čivkati,
slabš. čvekati,
slabš. devetkati,
slabš. gagati,
slabš. gobcati,
slabš. gobezdati,
slabš. gofljati,
zastar. golčati,
slabš. govoričiti,
zastar. izgovarjati,
zastar. izrazovati se,
star. izrekati,
slabš. jezikati,
slabš. klatiti,
ekspr. klepetati,
slabš. klestiti,
slabš. klobasariti,
slabš. klobasati,
slabš. klobuštrati,
slabš. klopotati,
slabš. kokodajsati,
slabš. kokodajskati,
slabš. kokodakati,
slabš. kolcati,
slabš. krakati,
slabš. kvakati,
star. kvantati,
slabš. kvasati,
slabš. kvasiti1,
slabš. lajati,
zastar. lepetati,
ekspr. lopotati,
nar. marnjati,
slabš. meketati,
slabš. mlatiti,
slabš. mleti2,
ekspr. omenjati,
slabš. otepati,
ekspr. peti1,
ekspr. praviti,
ekspr. prepevati,
nar. prezati,
zastar. pričati,
sleng. prijavljati,
ekspr. pripovedovati,
ekspr. rabiti jezik,
ekspr. razkladati,
ekspr. razpletati,
ekspr. razpredati,
slabš. regljati,
star. rekati,
slabš. rezgetati,
ekspr. robiti,
ekspr. ropotati,
pog. slišati,
ekspr. sukati jezik,
ekspr. šušljati,
ekspr. trditi1,
slabš. trobentati,
slabš. trobezljati,
slabš. tvesti,
star. uganjevati,
ekspr. ugibati,
ekspr. uporabljati jezik,
ekspr. utrinjati,
star. zlagati besede,
slabš. žlobudrati 2.
s prislovnim določilom,
prakt. sp. neposredno podajati v javnosti sestavek o kaki stvariSINONIMI:
pog. biti govornik,
neknj. pog. držati govor,
slabš. govorančiti,
pog. imeti govor,
ekspr. imeti govoranco 3.
kaj znati, obvladati jezik, zlasti v govorjeni obliki 4.
s kom ekspr. biti s kom v normalnih odnosih GLEJ ŠE SINONIM: dopovedovati,
kazati,
kritizirati,
obravnavati,
pogovarjati se,
praviti,
praviti,
pravitiGLEJ ŠE: molčati,
jezen2,
molčati,
obrekovati,
okolišiti,
okolišiti
izbóljšati -am
dov.1.
kaj narediti, da kaj postane boljše v zahtevanih, zaželenih lastnostih 2.
kaj z dodajanjem česa narediti, da se izboljša kakovost 3.
kaj narediti, da kaj dobi bolj izdelano, dovršeno obliko
izostríti -ím
dov.1.
kaj povečati sposobnost za sprejemanje dražljajev 2.
kaj narediti kaj vsebinsko, oblikovno bolj opredeljeno, določno
izumréti -mrèm
dov. v zvezi z rodom, vrsto ali sploh čem, kar vključuje nasledstvo prenehati obstajati, ker ni več predstavnikov
izumŕli -a -o
prid. v zvezi z rodom, vrsto ali sploh čem, kar vključuje nasledstvo ki je prenehal obstajati, ker ni več predstavnikov
jêzik -íka
m1.
gibljiv mišičnati organ v ustni votlini![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
2.
kar je po obliki podobno temu organu 3.
govorno in pisno sporazumevanje, omogočeno s sistemom izraznih znakov![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
4.
uporaba sistema izraznih znakov za govorno in pisno sporazumevanje na določenem področju![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
GLEJ ŠE SINONIM: govorica,
kembelj,
klepetavGLEJ ŠE: beseda,
govoriti,
govoriti,
govoriti,
jezikav,
jezikav,
jezikav,
jezikav,
jezikav,
latinščina,
latinščina,
list,
molčati,
molčati,
molčati,
molčati,
molčati,
obrekljiv,
obrekljiv,
obrekljiv,
obrekljivec,
obrekljivec,
obrekljivec,
obrekljivec,
piker,
piker,
piker,
piker,
plamen,
praprot2,
praprot2,
prevajalec,
prevajanje,
prevajati,
prevajati,
prevesti1,
prevesti1,
prevesti1,
sansevierija,
slovanščina,
izreči,
jezikav,
koren,
molčati,
obrekljiv,
obrekovati,
obrekovati,
obrekovati,
ploskev,
po domače,
zgodovina,
sanskrt
knjižévnost -i
ž1.
umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SINONIMI:
besedna umetnost,
leposlovna literatura,
literarna umetnost,
umetniška literatura,
leposlovje,
literatura,
knj.izroč. beletrija,
knj.izroč. beletristika,
zastar. krasnoslovje,
knj.izroč. lepa literatura,
knj.izroč. leposlovna književnost,
knj.izroč. lepo slovstvo,
zastar. lepoznanstvo 2.
celota umetniških, znanstvenih, poljudnih knjižnih del naroda, človeštva
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:
primerjalna književnost
kváriti -im
nedov.1.
kaj delati kaj slabše, neuporabno 2.
kaj delati kaj manj popolno, dovršeno, ustrezno 3.
koga povzročati, da kdo nima več pozitivnih lastnosti zlasti v moralnem pogledu 4.
kaj vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodja, prijetnosti 5.
kaj povzročati, da kaj ne uspe, je neuspešno
latiníst -a
m strokovnjak za latinski jezik in kulturo![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
latínščina -e
ž antični indoevropski jezik, ki je bil knjižni jezik starih Rimljanov in zahodnoevropskega srednjega veka![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SINONIMI:
latinski jezik, star. bukovski jezik
lepljív -a -o
prid.1.
ki ima lepilno lastnost, moč 2.
ki ob dotiku s kako stvarjo ostane na njej 3.
ki je tak, kot bi bil namazan z lepilom
ljúdstvo -a
s1.
večinski družbeni sloji, zlasti s stališča neudeleženosti pri izvajanju oblasti![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SINONIMI:
star. glota,
publ. ljudske mase,
ekspr. ljudske množice,
ekspr. ljudstvece,
knj.izroč. plebs,
star. preprosti ljud,
ekspr. preprosti narod,
ekspr. preprosto ljudstvo,
zastar. prosto ljudstvo,
slabš. raja,
nar. žlota1 2.
skupnost ljudi, ki jih družijo skupni izvor, skupna preteklost, podoben jezik, običaji![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
lokalízem -zma
m jezikosl. element v jeziku, značilen samo za kak kraj, ožje področjeSINONIMI:
jezikosl. krajevna posebnost
malíčiti -im
nedov.kaj ekspr. spreminjati prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno
malínast -a -o
prid. ki je po barvi podoben malini
molíti2 -ím
nedov.1.
kaj imeti, ohranjati kaj v položaju, da seže bolj daleč kot sosednje stvari 2.
komu kaj držeč kaj pred seboj dajati, izročati
nèblagoglásen -sna -o
prid. ki se ne glasi blago, prijetno
nemčeváti -újem
nedov.1.
vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika
nèpésniški -a -o
prid. ki ni značilen za pesnike ali pesništvo
nèspodóben -bna -o
prid. ki ni v skladu z moralnimi, družabnimi praviliSINONIMI:
nedostojen,
ekspr. debel,
knj.izroč. frivolen,
ekspr. govnaški,
ekspr. grd,
ekspr. kosmat,
knj.izroč. lasciven,
ekspr. masten,
knj.izroč. nečeden1,
ekspr. neokusen,
evfem. neprimeren1,
zastar. nepristojen,
knj.izroč. nesnažen,
nar. obalten,
knj.izroč. obscen,
ekspr. okrogel1,
ekspr. opolzek,
ekspr. opopran,
ekspr. pocesten,
star. polzek,
ekspr. robat,
nar. skuren,
knj.izroč. skurilen,
ekspr. slan,
ekspr. spotakljiv,
slabš. svinjarski,
slabš. svinjski,
ekspr. zabeljen,
ekspr. začinjen,
ekspr. žgečkljiv
obárvati -am
dov.2.
kaj s prislovnim določilom dati čemu določene poteze, značilnosti
oblizováti -újem
nedov.kaj (večkrat) premikati jezik po čem
obvládati -am
dov.1.
koga biti telesno in duševno enako ali bolj sposoben kot nasprotnik 2.
kaj biti sposoben odločujoče vplivati na pojavitev, potek, stopnjo česa 3.
kaj nedov. biti sposoben (uspešno) opravljati kako delo, dejavnost
opréti oprèm
dov.1.
kaj na kaj dati, postaviti kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj 2.
kaj na kaj upoštevati kaj za osnovo, izhodišče pri utemeljevanju, pojasnjevanju česa
pésniški -a -o
prid. ki je v zvezi s pesniki ali pesništvom
polízati in polizáti -lížem
dov.kaj enkrat ali večkrat premakniti jezik po čem
popôln -a -o
prid. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivostiSINONIMI:
dodelan1,
dovršen1,
knj.izroč. bravuren,
pog. brezhiben,
knj.izroč. dognan1,
knj.izroč. izbrušen,
ekspr. izklesan,
knj.izroč. izpiljen,
knj.izroč. opiljen,
pog. perfekten,
knj.izroč. suveren2,
knj.izroč. suverenski,
knj.izroč. zrel
poslovénjenje -a
s prevod v slovenski jezik![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
poučeváti -újem
nedov.1.
kaj poklicno se ukvarjati s podajanjem učne snovi v šoli 2.
opravljati učiteljski poklic
prenášati -am
nedov.1.
kaj s prislovnim določilom z nošenjem delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto 2.
kaj kam delati, omogočati, da kaj nastopa kje drugje, v drugačni obliki 3.
kaj izraža, da ima kdo lastnosti, sposobnosti, zaradi katerih sprejemanje imenovanih dražljajev, snovi, stanj zanj nima (večjih) negativnih posledic 4.
česa z nikalnico,
ekspr. imeti zelo odklonilen odnos do česa
preobjéda -e
ž bot. strupena rastlina z deljenimi listi in somernimi cveti v socvetju![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
prevajálec -lca
m kdor se (poklicno) ukvarja s prevajanjem![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
prevájanje -a
s izražanje, podajanje pisanega ali govorjenega besedila enega jezika z jezikovnimi sredstvi drugega jezika![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
prevájati -am
nedov.kaj v kaj izražati, podajati pisano ali govorjeno besedilo enega jezika z jezikovnimi sredstvi drugega jezika
prevêsti1 -vêdem
dov.kaj v kaj izraziti, podati pisano ali govorjeno besedilo enega jezika z jezikovnimi sredstvi drugega jezika
prevzéti2 -vzámem
dov.1.
kaj postati deležen česa, kar je že prej imel kdo drugi 2.
kaj sprejeti pripadajoče, naročeno, shranjeno po (uradno) določenih predpisih 3.
komu povzročiti, da kdo česa ne dobi, nima več 4.
koga vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti občudovanjeSINONIMI:
knj.izroč. fascinirati,
ekspr. ganiti,
ekspr. impresionirati,
ekspr. očarati,
ekspr. omamiti,
ekspr. omrežiti,
knj.izroč. poraziti,
knj.izroč. preobdati,
ekspr. presuniti,
knj.izroč. prešiniti,
ekspr. pretresti,
ekspr. vneti,
ekspr. zagrabiti,
knj.izroč. zamakniti,
knj.izroč. zamamiti,
knj.izroč. zanesti,
knj.izroč. zavzeti,
ekspr. zgrabiti 5.
koga 3. os. izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnikSINONIMI:
obiti,
ekspr. lotiti se,
ekspr. navdati,
ekspr. objeti,
ekspr. oblizniti,
knj.izroč. obsenčiti,
ekspr. obsesti,
knj.izroč. obveti,
knj.izroč. obvladati,
zastar. obvzeti,
ekspr. pograbiti,
ekspr. polastiti se,
star. polotiti se,
redk. posesti,
ekspr. preblisniti,
knj.izroč. preiti,
knj.izroč. preliti,
knj.izroč. preplati,
ekspr. preplaviti,
zastar. prepluti,
knj.izroč. presuniti,
knj.izroč. preveti,
ekspr. prežeti,
ekspr. prežgati,
ekspr. prijeti,
zastar. spopasti,
ekspr. spreleteti,
ekspr. stresti,
ekspr. zagrabiti,
ekspr. zajeti,
star. zaskočiti,
ekspr. zgrabiti
próza -e
ž lit. izrazna oblika, za katero je značilen navaden, ne po posebnih obrazcih urejen jezikSINONIMI:
lit. nevezana beseda
razvíjati se -am se
nedov.1.
spreminjati se, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko 2.
prehajati z nižje stopnje na višjo glede na intenzivnost, obseg 3.
postajati večji, močnejši, zrelejši 4.
v kaj izraža, da kdo postopoma dosega v določilu imenovano razvojno stopnjo
razvíti2 -víjem
dov.1.
kaj spremeniti, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko 2.
kaj povezano pojasniti, prikazati kaj v popolnejši, natančnejši obliki
razvíti se -víjem se
dov.1.
spremeniti se, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko 2.
preiti z nižje stopnje na višjo glede na intenzivnost, obseg 3.
s prislovnim določilom izraža, da kaj nastane kot rezultat določenega postopnega procesa, dogajanja 4.
v kaj izraža, da kdo doseže v določilu imenovano razvojno stopnjo
románski1 -a -o
prid. ki je v zvezi z narodi, katerih jezik se je razvil iz latinščine
sanskŕt -a
m staroindijski knjižni jezik
sinhroníja -e
ž jezikosl. obdobje pojavov v razvoju kakega jezika ali njegovih zvrsti z relativno enotnimi jezikovnimi značilnostmi
spéven -vna -o
prid. ki ima izrazito, prijetno melodijo
srédstvo -a
s kar je namenjeno, uporabljeno za uresničitev kakega dejanja, dosego določenega cilja, namena
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:
anestetično sredstvo
antiseptično sredstvo
blažilno sredstvo
bljuvalno sredstvo
čarovno sredstvo
finančna sredstva
gasilno sredstvo
izrazno sredstvo
komunikacijsko sredstvo
kontracepcijsko sredstvo
kontrastno sredstvo
konzervacijsko sredstvo
kozmetična sredstva
kozmetično sredstvo
narkotično sredstvo
odvajalno sredstvo
paliativno sredstvo
pirotehnična sredstva
pomirjevalno sredstvo
prebujevalno sredstvo
preprečevalno sredstvo
proizvajalna sredstva
razkrojevalno sredstvo
propagandno sredstvo
razstreljevalno sredstvo
uspavalno sredstvoGLEJ ŠE: abortiv,
adsorbent,
adsorbent,
anestetik,
čistilo,
diuretik,
dokazilo,
dokazilo,
dotacija,
dramilo,
dražilo,
dražilo,
hladilo,
insekticid,
ličilo,
ličilo,
razkužilo,
razkužilo,
razkužilo,
sladilo,
stimulans,
sušilo,
škropivo,
topilo,
trdilo,
trdilo,
vezivo,
vozilo,
denar,
občilo,
občilo,
občilo,
občilo,
občilo,
snov
svét4 -a -o
povdk.1.
vznes. izraža, da je kaj zaradi popolnosti, izjemnosti vredno najvišjega čaščenja, spoštovanja 2.
komu/za koga ekspr. izraža, da ima kaj za koga zelo veliko vrednost zaradi svoje povezanosti s čim zelo cenjenim, ljubljenim
tolmáč -a
m kdor se (poklicno) ukvarja z neposrednim ustnim prevajanjem predpisov![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SINONIMI:
uradni prevajalec, pravn. zapriseženi prevajalec
tolmáčka -e
ž ženska, ki se (poklicno) ukvarja z neposrednim ustnim prevajanjem predpisov![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
Število zadetkov: 51