dobrotljiv2 -a -o (dobrutliv, dobrotliv, dobritliv) pridevnik1. ki rad naredi komu kaj dobrega; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljiv
1.1 ki rad daje komu kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: radodaren, darežljiv
2. ki ima naklonjen čustveni odnos do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dobrohoten
FREKVENCA: 211 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
fehtar -ja samostalnik moškega spola bojevnik, tekmovalec v borilnih veščinah, vaditelj
FREKVENCA: 7 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.