Zanima me, kako navesti akademski naziv rednega profesorja, ki je akademik (redni član SAZU).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Večkrat vidim zapisano besedo deodorant. Ali ni pravilno dezodorant? Hvala za vaš odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Ali je prav sončev mrk/sončni mrk in zakaj.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kateri predlog je pravilen: ali pravilno rečemo, da kličemo iz telefonske številke, ali da kličemo s telefonske številke? Isto me zanima za transakcijski račun: denar nakažemo s transakcijskega računa ali iz transakcijskega računa?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Pozdravljeni, zanima me, ali je v strokovni in znanstveni literaturi pri citiranju običajno podvajanje črk v okrajšavi npr. za dva ali več urednikov = uur.?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Vprašanje zastavljam kot tujka, ki ji je slovenščina drugi jezik ... V zgodnji fazi učenja jezika sem se namreč naučila, da se beseda učenec/učenka uporablja v primeru, ko govorimo o osnovnošolcih, v primeru srednješolcev se uporablja izraz dijak, potem pa študent. Sedaj pa se sprašujem, ali je to res, ali je samo moje zmotno prepričanje? Zelo konkretno me zanima, kako je s tem v kolektivni zavesti Slovencev, - torej, ko slišijo besedo učenec, ali pomislijo na osnovnošolskega otroka, ali ni nujno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Vljudno prosim za odgovor, zakaj se v besedi dokumentalist (kdor dela v dokumentaciji) pojavi l, ne pa pričakovani r (dokumentarist).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zakaj so besede, kot sta malo in veliko, prislovi in ne nedoločni števniki?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
V katero besedno zvezo se uvršča kakorkoli/kakor koli že?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kako bi se sklanjala bolgarska zemljepisna imena na -e, npr. Ruse, Pomorije. Se lahko zgledujemo po drugih slovanskih krajevnih imenih, kot so Cetinje, Jajce, Skopje, pri katerih se uporablja vzorec brez podaljševanja osnove (na Cetinju, v Skopju)? Zaradi podobnosti s slovenskimi Rušami nam pride na misel tudi ta vzorec (v Rušah, v Kladjah), medtem ko npr. na portalu Eur-lex najdemo tudi primer s podaljševanjem osnove: v Ruseju.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kako je prav. Se cepimo proti novemu koronavirusu ali protibolezni covid-19?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Na spletu sem zasledila, da imajo na Radiu Študent, od leta 2017 poimenovanje serije oddaj z naslovom Cicigan
DALJŠA VEČERNA ODDAJA, NAMENJENA POLEMIZIRANJU S PREDŠOLSKIMI, OSNOVNOŠOLSKIMI IN SREDNJEŠOLSKIMI SISTEMI, PRAKSAMI IN KONCEPTI TER OBRAVNAVI MARGINALIZIRANIH SKUPIN NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA. https://radiostudent.si/univerza/cicigan .
Zanima me mnenje, ali je poimenovanje CICIGAN pozitivno, nevtralno ali pejorativno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kako pravilno delimo naslednje besede:
država = dr-žavakrščanstvo = kr-ščanstvo
Ali lahko tudi delimo imena oseb, mest in tujne besede?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me kako delimo besedo Francija?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Vprašanje, ki ga želim zastaviti, ni novo. Obravnavali ste ga že večkrat. Čeprav berem vaše prejšnje odgovore, še vedno nisem prepričana, kaj oziroma kako je prav, zato prosim za vaše mnenje.
Gre za razlikovanje vrstnih in kakovostnih pridevnikov v pravnem jeziku. Primeri so sledeči:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
V zadnjem času se v povezavi z dogodki v Turčiji v medijih pojavljata dve različici imena glavnega mesta: Istanbul in Carigrad.
Ker Pravopis od gesla Carigrad napoti h geslu Istanbul kot k nevtralnejši različici, me zanima, ali ne bi bila pravilnejša sodobna oblika Istanbul (Carigrad pa le v zapisih, ki se nanašajo na starejša zgodovinska obdobja).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kako je z dvojnicama gosti/gostje, študenti/študentje ...? Ali je med izrazoma v paru razlika samo v tem, da je eden časovno zaznamovan, ali pa je tudi pomenska razlika?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kako bi se pravilno napisal tak (izmišljen in pretiran) primer: Oseba(e), ki ne izpolnjuje(jo) tega/teh pogoja/ev, se napoti(jo) na Ministrstvo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, zakaj je pravilno figova marmelada, in ne figina, saj je samostalnik figa ženskega spola.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, ali je glagol ekipirati, ki ga uporabljajo pri opisu sestavljanja nove vlade na TV Slovenija, primeren za rabo v knjižnem jeziku. S katero slovensko besedo bi ga kazalo nadomestiti?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Ali je v spodnjem stavku možno uporabiti oba glagola obstajati ali obstati oz. kaj je pravilneje/priporočljivo?
Terjatev tožeče stranke ne obstoji/obstaja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Brala sem vaš odgovor glede uporabe besed 'treba je'/'potrebno je' + nedoločnik. Zanimivo se mi zdi, da so nas v OŠ učili ravno obratno, da je 'treba je' hrvatizem in v tem smislu napačen, da je njegova raba zgolj pogovorna, 'potrebno je' pa je knjižno in bolj pravilno. Še zdaj imam "oprane možgane" glede tega, 'potrebno je' mi deluje lepše, bolj knjižno oz. uradno in nekoliko težko zapišem, da je 'treba nekaj narediti...' A če prav razumem, 'je potrebno + nedoločnik' ni toliko napačno kot je slogovno manj primerno, ali se motim?
Me pa zanima, kako je v primeru stavka: Za zagotavljanje sledljivosti zdravila je pomembno v kartoteki bolnika zabeležiti lastniško ime in številko serije zdravila. Torej, je ta stavek pravilen ali manj primeren? Če je ta stavek pravilen, zakaj bi bilo npr. 'je potrebno zabeležiti' manj primerno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Pri prevajanju besedil Evropske farmakopeje smo naleteli na angleški izraz »tare«, ki smo ga želeli prevesti kot »starirati« oz. »stariramo«, kar pomeni, da stehtamo prazno posodo in tehtnico s tipko postavimo na začetno stanje 0 (anuliramo težo posode).
Pri tem smo v SSKJ našli izraz »tarirati«, ne pa tudi dovršnega glagolskega vida »starirati«, ki se v farmaciji zelo veliko uporablja.
Ali menite, da bi lahko uporabili ta izraz oz. ali bi ga lahko uvrstili v SSKJ?
Člani skupine smo razmišljali v smeri podobnega glagola tehtati: tehtamo – stehtamo tariramo – stariramo
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, zakaj se ime vietnamskega voditelja zapisuje narazen (Ho Ši Minh), po njem poimenovano mesto pa skupaj (Hošiminh).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Pozdravljeni! Zanima me, kako je z začetnicami pri avtomobilih in njihovih modelih v primerih, ko zraven ni občeimenskega jedra (npr. Opel Astra GTC). Gre za različne nivoje »uradnega« imena avta:
Najlepša hvala za pomoč.
E-naslov: tyelperiel@gmail.com
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Prosim za pomoč pri zapisu imen mejnih prehodov, ki so poimenovani po naseljih na obeh straneh državne meje. Ali jih zapisati s stičnim vezajem ali nestičnim vezajem po zgledu Občina Miren - Kostanjevica, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, omenjenem v enem vaših prejšnjih odgovorov na vprašanje o razliki med stičnim in nestičnim vezajem?
Na primer: mejni prehod Obrežje-Bregana ali Obrežje - Bregana, mejni prehod Petišovci-Mursko Središče ali Petišovci - Mursko Središče itd.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Ali so lastniki podjetij, katerih imena (firma) niso v skladu z Zakonom o javni rabi slovenščine (npr. Cacao, Woop!, Fetiche Patisserie), za to oglobljeni? Oziroma kako je sploh mogoče registrirati podjetje z imenom, ki ni v skladu z Zakonom o javni rabi slovenščine?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kako se piše Avstrijska državna pogodba (iz leta 1955, ko naj bi s členom 7 podelili pravice slovenski in hrvaški manjšini); z veliko ali z malo začetnico?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kako pravilno zapišemo ime zavetnika gasilcev: sv. Florijan ali sv. Florjan? Opažam namreč obe različici. Praznujemo torej Florijanovo nedeljo ali Florjanovo nedeljo? Podobno je tudi pri sv. Juriju: je pravilno Jurijeva tržnica ali Jurjeva tržnica.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Pogosto sem v dilemi, s katero začetnico pisati zgodovinske državne tvorbe, na primer: A/avstrijsko cesarstvo, R/rimsko-N/nemško cesarstvo ipd. Področje je očitno precej neurejeno, ker sem med brskanjem našla različne zapise, celo v maturitenih polah je enkrat Rimsko-nemško cesarstvo, drugič Rimsko-Nemško cesarstvo, da o nepravilni uporabi vezaja (nestično) niti ne pišem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Pozdravljeni, učitelji smo v dilemi, kako se v Žireh pišejo imena ulic: POT V SKALE, POD GRIČI, POT NA KOČE.
Gre za pisanje velikih začetnic. Se opravičujem, ampak vsskoletno dilemo pisanja naslovov učencev bi rade razjasnile. Obstoječi zapisi so različni.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Spoštovani, prosim za nasvet glede sklanjanja imena podjetja. Ali se lahko uporablja: (npr. ime podjetja je Lupos, d. o. o.). Primeri:
Hvala za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zakaj se drugi sklon imenuje rodilnik, prav tako latinsko genitiv -- kaj ima to opraviti z roditi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me vaše stališče do sklanjanja španskega imena Felipe (princ in novi kralj). Pravopis na strani 90 in po paragrafu 780, 781 priporoča kot boljšo različico (primer Čašule, mogoče tudi Giuseppe) Felipe, Felipa (če jemljemo -e kot končnico, in ne kot del osnove (potem bi sklanjali Felipe, Felipeja, tako kot večina).
Mogoče pa bi morali posloveniti ime in ga pisati kot kralja Filipa VI. (slovenjenje imen vladarjev), čeprav smo njegovega očeta vedno pisali kot Juana Karlosa (in ne Janeza Karla).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, ali imamo veze ali zveze z nekom.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kako se imenuje prebivalec romunskega mesta Iasi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kaj je pravilno?
Pozdravljam gospoda župana, Petra Smodiša ali Pozdravljam župana, gospoda Petra Smodiša
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, ali je obrazilo -mo v besedi prepustimo v spodnji povedi rabljeno pravilno: Letošnji gosti so dokazali, da smo Slovenci po duši romantiki, ki se radi prepustimo toplini glasbe svojih južnih sosedov.
Nekako mi v tem primeru zveni pravilneje prepustijo. Torej:
Prilastkov odvisnik tukaj bolj razumem kot neko splošno stanje bitja, kot da se je poved postopoma skladalo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kako je z izgovarjavo besede manj. To sprašujem zato, ker opažam, da se besedo pogosto izgovarja majn (tudi javni govorci).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kako pravilno izgovorimo 1 ‰. En promil ali en promile.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me pri izgovorjavi besede verzolog, kako se izgovori pravilno ta zadnji g, kot g ali kot k?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kakšno je pravilo za izpadanje vokalov (v oklepaju) pri naslednjih besedah – skrajnost (med dvema skrajnost(i)ma) in brezposel(e)n. Je razlog v nedruženju nezvočnikov? In še, npr.: ljubljan(j)ski, je seveda brez -j. Kakšno pa je pravilo za izpad -j pred končnico -ski? Zvočniki?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
V SSKJ in pa tudi v SP 2001 sem zasledil, da obstaja enak svojilni pridevnik za dve popolnoma različni živalski vrsti:
raca --> račje (meso)
rak --> račje (meso)
Kaj ne povzroča to težave v določenih primerih, ko iz sobesedila ne moremo razbrati, ali gre za (v zgoraj navedenem primeru) za meso race ali pa za meso raka?
Danes sem za kosilo jedel račje meso. Kako lahko zdaj nekdo razbere, ali je ta oseba jedla meso race ali pa meso raka?
Če rečemo račje klešče, si lahko še nekako predstavljamo, da gre v tem primeru za raka in ne za raco.
Ali bo novi pravopis predvidel to dvoumnost omenjenega svojilnega pridevnika in jo odpravil?
Svojilni pridevnik rakovski zveni še nekoliko najbolj pravilno za raka.
Ali se strinjate?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, ali je uveljavljena oblika zapisa zadovoljen/na pravilna, ko gre za nagovarjanje osebe moškega in ženskega spola.
Primer: Ali si zadovoljen/na z našimi storitvami?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me izvor domačega imena Pr Mrčún. Prihajam z gorenjskega konca.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Pozdravljeni, zanima me izvor frazema gobec, rit in sapa. Navadno to rečemo za človeka, ki kaj obljubi, potem pa tistega ne izpolni, sama gobec rit in sapa ga je. V Slovarju slovenskih frazemov tega frazema nisem našel. Hvala.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Vljudno Vas prosim, če mi lahko podate etimološko razlago pogostega koroškega priimka Wakounig, katerega nosilci so večinoma Slovenci. Osebno sem skoraj prepričan, da je v zvezi s slovenskim priimkom Bakovnik (37 nosilcev, od tega 22 na Gorenjskem po podatkih statističnega urada (junij, 2021); domnevam tudi, da je priimek v zvezi z istoimenskim krajevnim imenom v neposredni okolici mesta Kamnik, s katerim danes tvori skupni mestni areal. Najlepša hvala za pomoč in želim Vam še naprej uspešno delo, polno izzivov, ki jih gotovo nikoli ne zmanjka.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me izvor priimka Blaž. Prihajam z gorenjskega konca.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me izvor priimka Kartuš.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Prosim za razlago (etimologija, izvor) priimka Kroflič.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me izvor priimka Porenta.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Pozdravljeni, zanima me izvor priimka Ramuta. Ali je mogoče kakšna povezava med priimki Ramuta, Premuta in Lamut?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Izvor priimka Trček.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me izvor priimka Zajec.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Sam se pišem Zavrtanik, zato me zanima izvor mojega priimka. Ali izvira preprosto iz »za vrtom«, ali je odgovor bolj kompleksen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me izvor priimka Doljak in Poljanec.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me izvor priimkov Piskar, Kadunc, Sedeljšak, Mošnik in Voljkar.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, če mi morda lahko poveste kaj o izvoru (pomenu?) priimkov Slana ter Štumberger.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me izvor priimka Vehar, Krmelj in Grandovec
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kakšnega izvora so priimki Verglez, Werglez in Berglez in če so si v izvoru sorodni.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Pozdravljeni. Zanima me, ali se nagrada drejček (za spekulativno umetnost, imenovana po literarni osebi Drejčku) piše z veliko ali malo začetnico?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Prosim tudi za razlago, zakaj je sladoled jagodov in ne jagodni (v delovnem zvezku za slovenščino, 2. razred). Če je sladoled iz sivke, a je potem sivkov? (Podobno: limonov/limonin.) Kje najti merodajno pravilo/razlago?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kako se v slovenščini zapisuje in izgovarja ime jezika xhosa.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Moj vprašanje se nanaša na razlago pomenske razlike med nazivoma doktorand in doktorant objavljene v tej jezikovni svetovalnici v letu 2017. Doktorand je torej kandidat, ki še ni zagovarjal doktorata znanosti, doktorant pa je naziv za doktorja znanosti. Ta odgovor je bil podan na osnovi slovarskega pripročnika. Glede na pogosto uporabo omenjenih izrazov me zanima, zakaj se ta razlaga nedvoumno ne vnese v Fran > eSSKJ, ki je kolikor vem uradni slovar slovenskega knjižnega jezika? V tem slovarju sta izraza doktorand in doktorant sinonima in tudi razlagi pod drugima alinejama opisa kažeta na enakovrednost izrazov, kar je glede na zgoraj podano razlago napačno. Obenem bi se vam zahvalil za opravljanje svetovalne dejavnosti, ki pripomore k pravilnejši rabi slovenskih izrazov.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Vljudno prosim za pomoč glede pravilne besedne zveze: ali je pravilno »kupovati na spletu« ali »kupovati po spletu«?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Je pri označevanju stanovalcev domov starejših ustrezen izraz nepokretni ali bi bilo bolje reči negibni?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Je lahko predlog zunaj (npr. zunaj regije) odgovor na vprašanje kam? Na primer: igralnico bodo preselili zunaj/izven občine.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Iz znanih razlogih se vsepovprek govori o vavčerjih. Pojavljata se tudi vrednotnica, bon. Osebno mi je vrednotnica všeč in sprašujem, ali je ustrezna sopomenka, ki bi lahko prevladala nad (po mojem mnenju) zapisno nenavadnim vavčerjem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kako pišemo žensko obliko besede kadrovik. Včasih so bile to kadrovnice. Kako jih pa danes poimenujemo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kako je prav: mankati ali manjkati?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kaj pravzaprav pomeni zveza rastoči slovar in kako ugotovim, kateri slovarji so rastoči?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kaj pomeni vojena krava v frazeologizmu Krava ni še bila vojena, pa že skače v hlevu teliček? Mogoče še ni bila pripuščena?
Gre za izpeljanko od voditi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Na raznih forumih, pri debatah Zasledim okrajšavo "k" Na primer: 100k, ali 50€k Kaj ta k pomeni?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kaj je pravilno: genski ali genetski test/material/značilnosti?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Katera množinska oblika je pravilna: joške ali joški?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Pred dvemi leti. Pred dvema letoma. Kaj je pravilno???
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, katera (še bolj) slovenska oblika pridevnika tridimenzionalen je ustreznejša – trirazsežen ali trirazsežnosten, oziroma ali gre za sopomenki? Na spletu se pojavljata obe obliki, vendar očitno precej prevladuje prva (trirazsežni / trirazsežen: 4690 oz. 838 zadetkov; trirazsežnostni / trirazsežnosten: 1400 oz. 102 zadetka). Meni je bližja prva oblika, saj je krajša, neke pomenske razlike, pa v doslej najdenih primerih nisem zaznal.
Pravzaprav me zanima, ali je primernejša besedna zveza trirazsežen koordinatni sistem ali trirazsežnosten koordinatni sistem.
Zanima me še, ali je primerno prevajati angleško krajšavo 3D v 3R in ali se potem trirazsežni sistem skrajšano piše 3R-sistem (po zgledu C-vitamin) ali 3R sistem (brez vezaja). In zakaj.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Pozdravljeni, čeprav gamber ni slovenska beseda se danes zelo pogosto uporablja v slovenskem jeziku, celo pogosteje kot kozica. Zanima me, kako se besedo gamber pravilno naglasi? Gambér, ali gâmber?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kot Prekmurca me zmoti, če nepoznavalci in turisti zaradi zapisa na cestni tabli (slika) izgovorijo ime kraja Iljaševci kot [ijáševci], saj mislijo, da sta na začetku zapisana dva velika tiskana I-ja.
Klical sem že na ministrstva in direkcijo za ceste, pa smo me napotili k slovničarjem, češ, da to ni njihov problem. Predlagam, da se v podobnih primerih pišeta obe prvi črki z veliko začetnico: ILjaševci.
Kaj svetujete?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Katera besedna zveza/poved je ustrezna? Kontekst:
So vezave z glagolom daj sploh ustrezne?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Slovenski Camino
Vedno več romarjev odhaja tudi iz Slovenije v španski Santiago de Compostela k relikvijam sv. Jakoba. Hodijo po pešpoti, imenovani Camino. To je spodbudilo romarje številnih držav, da tudi v svoji domovini vzpostavijo podobno pot, ki jih vodi od ene do druge cerkve sv. Jakoba.
A kako je treba zapisati ta imena v različnih povezavah? Bil sem na Caminu ali na caminu? Prehodil sem Slovenski camino ali Slovenski Camino? Ali pa kar kamino, kakor je pizza medtem že postala pica: Kamino mi je spremenil življenje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, ali se v neslovenjenih poimenovanjih tujih nagrad ohranja izvorna velika začetnica ali ne, npr.:
Slovenjeno bi verjetno bilo:
Kaj pa, če se nagrada pusti v izvirniku? Beseda strega ni lastno ime.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
V tujini se nam je rodil vnuk z imenom Juri. Kako se sklanja njegovo ime: Jurija ali Juria?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kako se sklanja ime angleškega mesta Munster?
Recimo: pripeljali so se naravnost iz Munstra ali Munsterja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kako se sklanja ime revije Vogue?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Ker imam včasih težave, v kateri sklon postaviti neko besedno zvezo za predlogom, me zanima, ali drži podatek, ki je zapisan na Wikipedii. Tu namreč piše, da se sledeči predlogi vežejo s sledečimi skloni.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kako bi sklanjali ime mehiškega mesta Campeche: Campech -a ali Campeche -ja ali celo Campech? Kako se odločimo za spol?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kako sklanjamo ime Tenerife?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kako pravilno sklanjamo moški priimek Muzek (naglas je na u-ju)? Muzka ali Muzeka? Hvala za vaš odgovor in hkrati pohvala za odlično Jezikovno svetovalnico.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kako naj bi slovenili ime za pripradnike muslimanskega ljudstva z Mjanmara, za katere se v slovenskih medijih zaenkrat večinoma uporablja kar angleški zapis Rohingya? Prosim še za nasvet glede sklanjanja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Se Heil Hitler piše brez vejice ali z vejico Heil, Hitler?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kako ustrezno zapišemo različne vrste sporočil: jaz-sporočilo ali jazsporočilo (in po enaki logiki za ti-, mi- sporočila).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Gospodje Ptujski.
Ali se ta zveza šteje kot osebno lastno ime in se beseda Gospodje tudi znotraj povedi piše z veliko začetnico?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kako se pravilno piše čutnodomišljijski, skupaj ali z vezajem, in kaj to pomeni? V učnem načrtu za slovenščino npr. piše: Učenec upovedi čutnodomišljijsko predstavo književnih oseb.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Ali se napiše socialno-ekonomski ali socialnoekonomski položaj (npr. posameznika)? SP 2001 bi pisal z, SSKJ pa brez vezaja. V strokovnih besedilih se pojavljata obe varianti, zato vas prosim za pomoč.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kakšna je razlika med veznikoma kot in kakor?
Kdaj katerega uporabiti, kako je s stilno zaznamovanostjo?
Npr.:
Bolje je pisati kot/kakor poslušati.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me terminološka razlika med izrazoma zdraviliški oziroma zdravstveni turizem. Ko govorimo denimo o začetkih (modernega) turizma, ki temeljijo na osnovi nekih medicinskih spoznanj (npr. uporaba termalne vode, morske vode...) je primerneje uporabiti zdravstveni ali zdraviliški turizem? Hvala.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kakšno je razmerje med izrazoma narekovaji in navednice?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, katera beseda je bolj primerna, zaključiti ali skleniti. Vem, da smo namesto »zaključek« pisali »sklep«. Bi bilo zato bolje tudi v spodnjih primerih uporabljati glagol skleniti?
Zaključili/Sklenili smo leto 2017. Osnovnošolci bodo bralno značko zaključili/sklenili v naši knjižnici.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
V besedilu sem naletela na zloženko zdravstveno negovalni tim. Zapis se mi zdi napačen, menim, da gre za podredno zloženko, ki izhaja iz zveze zdravstvena nega, torej naj bi se to pisalo skupaj. Sicer obsega tako zdravljenje kot nego (zapis z vezajem), a gre vendarle za samostojno disciplino znotraj zdravstva, torej zdravstveno nego. Kakšno rešitev predlagate?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Izjemno cenim vaše delo, ki omogoča hitro najti odgovore na jezikovna vprašanja, ki jih potrebujemo, da bi vzdrževali svoj jezik na dostojni ravni.
Ene od knjig slovenskega založnika sploh nisem mogel zbrano brati zaradi napačne rabe namenilnika. Prosim vas za obrazložitev, ali sem jaz stara šola in se namenilnik po novem uporablja drugače ali pa prevajalec in lektor te založbe ne opravljata svojega dela prav. Podoben način rabe namenilnika sem opazil tudi v gledališkem listu dramske predstave enega od ljubljanskih gledališč. Primeri rabe namenilnika, ki se meni zdijo v omenjeni knjigi napačni:
str. 82: To bi moral vprašat dedka Ottavia. str. 82: Mogoče je hotel povedat, ... da imaš preveč dvomov. str. 82: Samega sebe ne moreš prisilit, da verjameš. str. 83: Lahko poskušaš razumet, zmeraj prit do dna svojih čustev ter ostat dosleden do sebe. str. 83: Če želiš opravit svojo bar micvo, se moraš o tem samo pogovorit s svojimi. str. 166: Ni moglo bit lahko. str. 166: Zdaj moramo mislit na prihodnost. str. 170: Smeli smo sedet na lesenih klopeh. str. 170: Odveč je zapravljat čas. str. 171: Kaj hočeš povedat? str. 172: Prihajate iz situacije, ki si je niti predstavljat ne morem. str. 172: Drugi prijatelji se ne morejo vrnit v Trst.
Nato prevajalec naredi salto mortale in v podobnem stavku uporabi nedoločnik: str. 226: Kmalu se bo morala vrniti v sobo.
In spet naprej po starem: str. 226: Ne morem več sedet pri mizi. str. 226: Ne morem pustit, da mi tam strežejo. str. 226: Ne zanima me, kaj ima za povedat. str. 235: Jutri zjutraj moram oddat. str. 235: Nočem bit vsiljiv. str. 235: Tega si ne morem privoščit. str. 236: Samo kavo znam skuhat. str. 236: Tole znam skuhat. str. 236: Je v redu, če mi začneš govorit o deželi? str. 237: Preden prideva do jedra, si želim zvedet. str. 237: Iz nič je uspel postat lastnik tovarne. str. 237: Judje so morali zbežat. str. 243: Vem, ampak moram začet delat. Tako se ne morem več vzdrževat. str. 243: Nehal bi plačevat najemnino. str. 243: Nočem te izkoriščat. str. 243: Ne moreš si predstavljat, koliko bi s tem pridobila. str. 252: Ti se moraš poročit z moškim iz svojega kroga. str. 252: Nikoli me ni znal razumet. str. 252: Učiš me obešat perilo. str. 252: Jaz znam samo študirat, igrat klavir in se sprehajat. str. 253: Daj mi svobode, ki nima nič opravit z denarjem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Se prav napiše aplikacija AMZS ali AMZS aplikacija?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
1. Slovenska oznaka, kdo je lev in kdo je desen, je povsem nesmiselna. 2.Janša tako rekoč v ničemer ni evropsko desen ali liberalen politik. Zanima me, če je »lev«, oz. »desen«, pravilno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kam postavimo končno ločilo pri izpuščenem delu citata.
Najlepša hvala za odgovor.
Izpuščeni sta tretja in četrta poved. »Prva poved. Druga poved. /…/ Peta poved.« »Prva poved. Druga poved /…/. Peta poved.«
Izpuščen je del druge povedi ter tretja in četrta poved. »Prva poved. Druga poved /…/. Peta poved.« »Prva poved. Druga poved /…/ Peta poved.«
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, katero ločilo uporabiti pri poimenovanju srečanja državnikov. V Delu sem zasledil zapis:
Vrh skupine G7 je bil uvod v naporno evropsko turnejo ameriškega predsednika Joeja Bidna. Prihodnji teden ga čakata še vrha EU-ZDA in Nato-ZDA ter srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Ali je ustrezen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me ali je frazem ločíti zŕno od plevéla pravopisno pravilen in se ga lahko uporablja v pomenu kot je navedeno v frazeološkem slovarju Janeza Kebra?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Poved, katere analizo želim uradno potrjeno je sledeča: Rok začne teči od dneva, ko je mogla navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze.
Moje stališče: Sinonim za besedo oziroma je veznik ali. Enak zapis je tudi v tej obliki: Rok začne teči od dneva, ko je mogla navesti nova dejstva ali uporabiti nove dokaze. To je tipična oblika ločnega priredja, ki nudi možnost izbire roka, da se rok šteje od dneva, ko je stranka mogla navesti nova dejstva ALI od dneva, ko je mogla uporabiti nove dokaze. V kolikor je dan, ko je stranka mogla uporabiti nove dokaze kasnejši datum od dneva seznanitve z novimi dokazi, in to je predmet v mojem primeru, začne teči rok od dneva, ko je dokaze mogla uporabiti in je v tem primeru datum seznanitve z novimi dokazi brezpredmeten. Izbira datuma je alternativna in oblika povedi je v smislu logike disjunkcija. Trditev, da se morata stavka upoštevati kumulativno je napačna. Kumulativno vrednotenje bi bilo v primeru, da bi bil veznik in, to pa je vezalno priredje. Prosim za potrditev, morda dopolnitev mojega stališča ali ga ovržite.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Imam par vprašanj iz letošnje pole. Upam da mi boste lahko pomagali.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kako bi bilo najbolje pisati naslednji besedni zvezi: 3. UNESCO ASP tek, UNESCO glasnik. Morda 3. Unescov ASP-tek in Unescov glasnik?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Rada bi vedela, po kateri meri oz. po katerem pravilu ste vnesli/sprejemali (nove) besede v SSKJ2?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kateri od izrazov mobilna številka ali mobilna telefonska številka je najbolj ustrezen, ko govorimo o številki mobilnega telefona.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, zakaj je moška imena dovoljeno sklanjati po moški in ženski sklanjatvi (npr: Miha, Mihe ali Miha, Mihi ali Mihu ...), ni pa pravilno Mihin, ampak le Mihov. Ali je morda pravilno oboje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima nas, katero obliko bi priporočili: pletna ali pletnja.
Vemo, da je normirana pletnja, vendar na Bledu dosledno uporabljajo pletno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Na katera mesta v spodnjih povedih je najustrezneje umestiti izraza »na eni strani« in »na drugi strani« ter kako je treba pisati vejice? Gre za prevode, izraza pa bi želeli ohraniti, da sledimo izvirniku (čeprav bi ju bilo najbrž v nekaterih primerih mogoče tudi izbrisati).
V tej zadevi gre za spor med, na eni strani, družbo A, družbo B in družbo C, ki je delniška družba, ter na drugi strani, osebo A, osebo B in osebo C. V tej zadevi gre za spor med družbo A, družbo B in družbo C, ki je delniška družba, na eni strani ter osebo A, osebo B in osebo C na drugi strani. V tej zadevi gre za spor med družbo A, družbo B in družbo C, ki je delniška družba, na eni strani, ter osebo A, osebo B in osebo C, na drugi strani.
Še nekaj primerov:
Stranka je vložila tožbo, s katero je predlagala, na eni strani, razglasitev ničnosti sklepa o izbrisu točk za delovno uspešnost in, na drugi strani, razglasitev ničnosti sklepa o zavrnitvi prošnje za pomoč.
S tem se ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, v skladu s katero za storitve, ki se opravljajo na potujočih zabaviščih, na eni strani, ter za storitve, ki se opravljajo na stacionarnih zabaviščih, na drugi strani, veljajo različne stopnje DDV.
Tožeča stranka se je zavezala, da bo na eni strani ohranila svoje lete in dosegla cilje glede števila potnikov ter na drugi strani izvajala dejavnosti trženja in oglaševanja.
Stranka zahteva le, da se na eni strani dokaže, da je ta dokument namenjen zlasti za notranjo rabo, in na drugi strani potrdi, da ni prevladujočega javnega interesa, ki bi upravičeval razkritje tega dokumenta.
Do tega je prišlo, ker stranka ni konkretno dokazala, na eni strani, da je predlog za naložitev denarne sankcije upravičen, in na drugi strani, da obstaja potreba, da se družbi naloži plačilo kazni.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kako se naglaša kraj Opatija?
Tam je vodič trdil, da se tudi slovensko naglaša OpAtija, jaz sem pa v slovenščini vedno naglašal OpatIja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Ima ime Chichen Itza naglas na zadnjem zlogu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kateri je pravilen naglas pri imenih Andrej, Jernej in Matej?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Sprašujem, ali je v naslovih, npr. časopisnih člankov, kratke proze, ipd., dovoljena raba narekovaja. Primer takšnega naslova: »Kocka je padla«.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Na delovnem mestu večino časa komuniciram z naročniki prek e-maila, pri čemur gre bodisi za poznane kot tudi nepoznane (nove) naročnike. Držimo se ustaljene prakse kjer za naziv osebe uporabljamo "g./ga. + Priimek" oz. samo "Ime", ko se z osebo bolje spoznamo. Občasno pa me z odgovorom presenetijo nagovori, ki se začnejo z "g.+ Ime". Raba te besedne zveze se mi zdi neustrezna oz. nerodna vendar pa za njo ne najdem utemeljitve. Kakšen je vaš komentar na rabo omenjene besedne zveze oz. nagovora?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Veliko je že odgovorjenega glede sklanjanja imenov in priimkov, a nisem našla, kako se sklanja več imen (moških) s priimkom: Monografijo o bratih Milošu, Danilu in Marijanu Lapajne (ali: Lapajnetih / ali: Lapajnetu) izdaja Društvo Novo mesto. Pišejo vse vsi: Lapajne.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, ali naj pravilo o prevajanju podatkov v bibliografskih zapisih, v skladu s katerim v bibliografskih zapisih ne prevajamo naslovov in drugih bibliografskih podatkov, namenjenih identifikaciji publikacije, analogno uporabimo tudi za navajanje bibliografskih podatkov znotraj besedila.
To bi pomenilo, da naslovov in podatkov o izdaji publikacije znotraj besedila ne prevajamo in njihovega prevoda ne dodajamo v oklepaju.
Prosim, da nam svetujete, katero navajanje bi bilo ustreznejše (navajanje v prevodu A ali v prevodu B).
Podvprašanji:
ZgledIzvirnik: The operating conditions classes, and their characteristics, are consistent with the classification set in the Thermal Guidelines for Data Processing Environments by the American Society of Heating, Refrigerating and Air-Conditioning Engineers.
Prevod A: Razredi pogojev delovanja in njihove značilnosti so skladni s klasifikacijo iz smernic Thermal Guidelines for Data Processing Environments ameriškega združenja American Society of Heating, Refrigerating and Air-Conditioning Engineers.
Prevod B: Razredi pogojev delovanja in njihove značilnosti so skladni s klasifikacijo iz smernic Thermal Guidelines for Data Processing Environments (smernice za toploto v okoljih za obdelavo podatkov), ki jih je izdalo ameriško združenje American Society of Heating, Refrigerating and Air-Conditioning Engineers (ameriško združenje inženirjev za ogrevanje, hlajenje in klimatske naprave).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Gre za navodila za uporabo nekega programa. Naj sklanjam ali ne: Vstopi v "Konfiguracija" in označi "Lokacija"? Kako bi zamenjali besedo sekcija? Na primer: Več si preberite v naši sekciji "Pomoč". Pravopis in SSKJ ne poznata te besede v takem kontekstu. Je tak zapis z veliko začetnico in narekovaji sploh v redu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Ali se na poslovnih vizitkah in v podpisih piše vejica za imenom oziroma pred nazivom delovnega mesta?
Na primer: Miran Sraka, predsednik uprave.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
V medijih se pojavlja manjša zadrega glede pravilnega naslova britanskega princa Harryja. Je vojvoda Sussexški, Susseksški ali Susseški? In ali je v izgovorjavi dovoljeno "saseški", ali mora biti "sasekški"?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kako je z nizanjem določnih in nedoločnih oblik pridevnikov? Se morajo kot sestavine prilastka ujemati v (ne)določnosti? Primer: Visok(i), napol gol(i) gozd stoji nepremično (Bunin: Antonovska jabolka).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Ali nasvet o uporabi nestičnega pomišljaja med neistovrstnimi sestavinami (npr. pri datumih) velja tudi za kraje, npr. Škofja Loka – Nova Gorica? Kako potem ravnati pri "mešanih" primerih, npr. Škofja Loka–Kranj–Jesenice–Zgornje Gorje? Ali gre morda tu kljub vsemu za istovrstne sestavine?
Pri odgovorih v svetovalnici pa smo že večkrat naleteli na problematiko večbesednosti, ko s stičnimi ločili ne povezujemo zgolj enakovrstnih sestavin, zato smo se odločili za nestičnost:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
V sredstvih množičnega obveščanja sem večkrat zasledil uporabo zveze »... tako Anže ... «. Primer iz nedavnih novic: Ko se je v nadaljevanju zgodila zasedba otoka, je, tako Anže, zveza Nato rekla, da je dovolj.
Zanima me, v katerih primerih se uporablja takšna zveza? Ali je to novost v slovenskem pravopisu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, katera oblika pridevnika je pravilna za besedne zveze tipa najbolj priljubljen igralec / najbolj priljubljen video posnetek / najbolj priljubljen film. Ta vir (http://www.lektorsko-drustvo.si/vsebina/Pridevniška beseda, maj-junij 2014.pdf) se zdi, da narekuje rabo nedoločne oblike, a nisem povsem prepričana (glejte: Stopnjevanje (kadar ne gre za stopnjevanje s priponskim obrazilom) že samo po sebi narekuje rabo nedoločne oblike pridevnika). Lahko pojasnite, prosim?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
V institucijah EU razmišljamo o poenotenju sklanjanja izraza Schengen. V Slovarju novejšega besedja je v geslu schengenski, uporabljena različica z e (v Schengenu). Ker je mogoča tudi različica brez e, ki se uporablja približno enako pogosto, me zanima, kako naj bi bil zapis normiran v prihodnjem slovarju.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Nam lahko sporočite svoje mnenje o zapisu besede amonijak? Predvsem nas zanima, ali so (glede na rabo, pri kateri trenutno vztrajajo kemiki, ki se sklicujejo na novo nomenklaturo po IUPAC, ki jo je prevedlo in, kot pravijo, sprejelo Slovensko kemijsko društvo) mogoče v prihodnje predvidene kake spremembe v pravopisu -- da bi bil poleg zapisa »amonijak« mogoče dovoljen tudi zapis »amoniak«.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Za slovensko wikipedijo sprašujem o pravilni rabi besedne zveze 'prostor-čas' iz fizike Einsteinove splošne teorije relativnosti. Takšna besedna zveza je, predvsem, v poljudnoznanstvenih zapisih že kar nekaj časa uveljavljena. Lahko bi se uveljavilo npr. tudi pisano skupaj – 'prostorčas', ali pa se ognilo z nekakšno ustreznico, kot je npr. 'prostor Minkowskega'. V drugih sklonih pa so več let nazaj sklanjali 'prostor-časa', sedaj pa se pojavlja, tudi oblika 'prostora-časa' in se prvi del tudi sklanja (pmslm, čisto odveč). V pridevniški rabi je tako kot pri 'znanstveni fantastiki' – 'znanstvenofantastičen', tudi pisano skupaj – 'prostorskočasoven', 'vektorskomatrični pridukt', ...
In še eno vprašanje. Največkrat so izreki/teoremi, domneve/hipoteze, pojavi/fenomeni/efekti/učinki ipd. poimenovani po eni osebnosti. Npr., seveda 'Pitagorov izrek', 'Murphyhev zakon'. Pri ruskih, ukrajinskih, ... priimkih je velikokrat lepše, ustreznejše, pravilneje npr. 'roman Dostojevskega' (sicer so nekdaj zapisovali tudi 'Dostojevskega ~'), 'enačba Ostrogradskega'. Pri dveh sorodnih priimkih je, verjetno, možno več oblik – 'izrek Ostrogradskega in Gaussa' ali še 'Ostrogradski-Gaussov izrek'. Pri še več priimkih pa je tako tako. Npr. 'enačba Wheeler-Feynman-Smirnova', 'enačba Wheelerja, Feynmana in Smirnova', ali pa pogosto kar kratično, 'enačba WFS'. Wikipedija ima nekaj svojih pravil, ki pa so lahko ohlapna, neustrezna, zato je včasih pomoč strokovnjaka zelo dobrodošla, saj se v virih lahko pojavlja več oblik, prav tako mogoče neustreznih.
Ter nazadnje še: ali zvezi 'miselni preskus' in 'miselni preizkus' nista mogoče enakovredni? V več različnih virih in sotvarjih/konceptih se pojavljata obe obliki.
Za morebitne zadovoljujoče in uporabne odgovore se vam v naprej zahvaljujem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Raba plusa v primeru: popusti v sobi 2+1 ali popusti v sobi 2 + 1. Drugo vprašanje: Presenetimo Reksija na zabavi in postanimo vsi gusarji (bela majica, temne hlače, gusarske kape, trakci...) Ali je tukaj tripičje stično ali nestično?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, če je res po novem dovoljeno opustiti zlog pri rodilniku, konkreten primer, da rečeš V trgovini ne dobiš vedno vse, kar hočeš namesto V trgovini ne dobiš vedno vsega, kar hočeš? Trditev je postavila oseba, ki se spozna na te stvari, pa vendar se mi zdi neobičajno in me resnično zanima, kako je s tem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ali je raba besede drsnica (npr. za diapozitive v Powerpointu ali Canvi) ustrezna? Ali so besede drsnica, (e-)prosojnica, diapozitiv enakovredne sopomenke? Ali je raba katere izmed naštetih v knjižnem jeziku prevladujoča?
V Terminološki svetovalnici je že objavljen odgovor na podobno vprašanje, a je iz l. 2013. Menim, da se je uveljavnost besede drsnica v rabi od takrat spremenila.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, ali je pravilno, če se napiše kdaj koli prej. Ali pa je morda besedica koli rezervirana samo za oziralne zaimke, kot sta na primer kdor koli ali kadar koli?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, ali je med izrazoma pozneje in kasneje kakšna bistvena razlika. Kasneje ima v SSKJ in SP sicer oznako, da njegova raba peša, vendar tega v vsakdanjem življenju nisem opazil, pa tudi korpus Gigafida ne kaže na to, da bi bil izraz na robu izumrtja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, ali je parafraza lahko tudi samo ena beseda (glede na besedo fraza bi sicer pričakoval, da mora biti več besed).
Primer:
Mazejeva je zasedla prvo mesto, kar pa nikogar več ne preseneča.
Smučarka je v svoji karieri osvojila že vse mogoče lovorike.
Bi bila beseda smučarka kot naveznik v tem primeru parafraza?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, ali so ločila v spodnjih dveh primerih pravilna. Predvsem bi rada vedela, ali lahko pišem obe piki – pred in za zaklepajem.
Kupila je kar nekaj stvari (kruh, mleko, jogurt itd.).
Z otroki so se pogovarjali o podpomenkah (npr. Žaba, medved, mleko, srna. Kaj ne sodi sem? Mleko. Zakaj? Ker mleko ni žival.).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Ali je piranski polotok zemljepisno lastno ime in se torej piše z veliko začetnico (Piranski polotok)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
V JS ste na podobna vprašanja že odgovarjali, npr. https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/593/zveza-črke-in-števke-2. Vseeno me zanima, ali velja odgovor o stičnem zapisu tudi v primerih številk nalog, torej ali napišemo naloga 12a ali naloga 12 a.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Ali se imena fizikalnih zakonov piše z veliko ali malo začetnico, npr. Zakon gibanja ali zakon gibanja, Zakon o vzajemnem učinku ali zakon o vzajemnem učinku?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kako se pišejo imena iger – z malo ali veliko začetnico. Različni lektorji so mi namreč različno svetovali. Nekateri vztrajajo, da gre za lastno ime igre z jasno določenimi pravili, zato bi moralo biti npr. Štiri v vrsto ali Človek, ne jezise, drugi pa pravijo, da spadajo med občna imena in se zato pišejo z malo. To utemeljujejo tudi tako, da se npr. tudi rokomet, košarka, tarok itd. pišejo z malo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Ali se (pogovorna) poimenovanja (avto)cest pišejo z malo ali z veliko začetnico, npr. Nesreča se je zgodila na ižanki (Ižanskicesti)/dolenjki (dolenjski avtocesti)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
V Sloveniji se izvaja program, ki se imenuje Slovenska mreža zdravih šol. V tej mreži sodeluje veliko število slovenskih šol, ki ob vstopu prejmejo naziv zdrava šola/Zdrava šola. Do sedaj se je za poimenovanje mreže in šol, ki so vključene vanjo, uporabljala velika začetnica na različnih mestih (Slovenska mreža Zdravih šol/Slovenska mreža zdravih šol; zdrave šole/Zdrave šole). Vprašanje je, kakšna bi bila pravilna uporaba velike začetnice pri samem nazivu mreže? Prav tako pa tudi: kako uporabljati veliko začetnico pri naslavljanju/opisovanju šol kot članic mreže (tistih, ki nosijo omenjen naziv); torej Zdrava šola ali zdrava šola?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, ali se pri zapisu zapisnika, ko namesto k točki pišemo le K in številko, le-to zapiše s K in presledek ter številka ali K in brez presledka ter številka. Ali je na koncu pika?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
V današnjem Večeru me je zmotil izraz piska v pomenu pisec ženskega spola. Na spletni strani Fran te besede sploh ni. Ali je pravilna oziroma, kako se reče piscu v ženski obliki?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, ali obstaja uradno pravilo, kako se v slovenskem jeziku piše angleška beseda skipping. Gre za del šole teka, v literaturi pa sem zasledila več različic, torej z ohranjenima dvema p-jema in samo z enim.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, zakaj se reče podarjenemu konju se ne gleda NA zobe in ne podarjenemu konju se ne gleda V zobe.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Spet se oglašam s prošnjo. Je pravilno: osebni podatki se zbirajo in potem v tekstu naprej potem pa jih trajno izbrišemo? Torej, oni SE zbirajo, mi jih pa izbrišemo! In se: gostovanje pevk in pevcev SE BO IZVEDLO. Je v redu? Rad imam nas jezik in bi želel vas komentar.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kako podčrtamo besedo 'in' z znaki za stavčne člene?
Primer: Pili so pomarančni sok IN jedli kruh.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kako se ob koncu dopisa pravilno uporabi krajšava p. p. (po pooblastilu)? Ali mora biti pred nazivom posameznika ali za njim? Torej, ali se napiše ...
Mici Roža, p. p. vodja oddelka
ali
Mici Roža, vodja oddelka, p. p.
Ali nekaj tretjega? Prisrčna hvala za odgovor že v naprej.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, ali obstaja pravilo glede pisanja števil: kdaj jih pišemo z besedo in kdaj s številko? Kaj naredimo v primeru, ko je števil v sestavku več? Moramo poenotiti zapis števil? Pošiljam primer: Umetnostna dediščina 19. stoletja je prvič celoviteje predstavljena: v Kopru je evidentiranih 268 kataloških enot, od tega jih 44 pripada 19. stoletju. Med njimi ni primerov arhitekture, 39 je slikarskih in pet kiparskih del. V Piranu je popisanih 183 kataloških enot, od tega jih 24 izvira iz 19. stoletja. Med njimi je ena urbanistična celota, dve arhitekturi, 15 slikarskih in šest kiparskih del. Monografiji predstavljata do sedaj najpopolnejši pregled umetnostnih spomenikov v treh obalnih mestih.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Ali obstaja razlika med diplomsko in magistrsko listino, torej ali prejme diplomsko listino tisti, ki je uspešno končal prvostopenjski študij, in magistrsko listino tisti, ki je končal drugostopenjski študij? Ali pa se za oboje enakovredno uporablja izraz diplomska listina? In katero listino podeli rektor tistemu, ki je končal doktorski študij?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Vem, da ste na to vprašanje že odgovarjali, a glede na spodnja navodila (niti ne vem, od kod so, povsem po najključju so prišla do mene) me zanima vaše mnenje.
Številka: 092-73/2020-5 Datum: 7. 5. 2020 Zadeva: Jezikovno pravilo glede zapisa vršilec dolžnosti - pojasnilo
Ministrstvo za javno upravo je pridobilo stališče Sektorja za prevajanje in lektoriranje pri Generalnem sekretariatu Vlade Republike Slovenije v zvezi z jezikovno pravilnim zapisom krajšave v. d., torej vršilec dolžnosti, če od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na položaj iz drugega odstavka 82. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF) naloge na položaju opravlja vršilec dolžnosti, ki je ženska. Stališče posredujemo v nadaljevanju:
Spol osebe, ki začasno opravlja naloge na položajnem delovnem mestu, je izražen že v prvem delu naziva, torej vršilka dolžnosti, čeprav iz okrajšave to ni očitno razvidno. Pri zapisu v. d. generalnega direktorja ni dvoma, da gre za vršilko dolžnosti položaja, ki se imenuje (in je tako sistemizirana) "generalni direktor". Če seveda ženska ni več vršilka dolžnosti in je imenovana na položaj, pa pri zapisu položaja uporabimo žensko obliko, torej "generalna direktorica". Pri zapisu torej uporabljamo pravilo, da gre za vršilca dolžnosti ali vršilko dolžnosti (v. d.) položaja, ki je navedena v moški slovnični obliki.
Enako velja za vse podobne primere, na primer v. d. generalnega sekretarja, v. d. direktorja organa v sestavi ministrstva, v. d. načelnika upravne enote …
Iz zapisa v. d. generalne direktorice namreč pomensko izhaja, da je ženska oseba vršilka dolžnosti druge ženske osebe, tj. generalne direktorice. Takšen zapis bi bil ustrezen le, če bi na primer vršilka dolžnosti opravljala to funkcijo v odsotnosti konkretne ženske osebe, ki je generalna direktorica.
Dodatno še pojasnjujemo, da je jezikovno pravilno tudi, da se krajšava v. d. zapiše nestično, torej s presledkom.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Sprašujem o sadju, ki je podoben hruški. Kako se v slovenščini pravilno reče temu sadju?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kako poimenovati plemiče oz. vazale, ki so se naslavljali po krajih kjer so imeli svoj sedež oz. dvor? Bi šlo: Valburga -> Valburški Breg -> Breški Sajevec -> Sajevški Dane -> Danški (?) Sušje -> Suški
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, ali beseda preizpraševati obstaja. V SSKJ in SP je namreč nisem uspel najti, se pa ponekod pojavlja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, če v besedi decembrski so polglasniki.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Na kateri črki je ostrivec za polglasnik v besedi Trst?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Prosim vas za razlago pomena besede BREZSKRBNA SI z izdelkom xy ... ali ima to pozitiven ali negativen pomen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me pomen fraze oz. frazema reci piši. V otroštvu sem ga slišala med pogovorom odraslih in mi v zadnjem času velikokrat pride na misel, pa se ne spomnim v kakšnem konteksu oz. kakšen je pomen za tem frazemom. Primer stavka bi lahko bil:
(Nisem pa 100% prepričana, da sem uporabila pravi kontekst.)
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kako bi bilo pravilno zapisati: raztovarjanje LADJE ali AVTOV.
V Luko Koper je pripeljala ladja nove avtomobile. Koliko časa potrebujejo za raztovarjanje (avtomobilov? ladje?)
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Prosim, kaj pravzaprav pomeni beseda (ne)občevalen? V SSKJ je navedena le definicija, ki vsaj meni pomeni toliko kot nič: jur. občevalni jezik jezik, ki ga uporabljajo ljudje pri medsebojnih stikih.
Zataknilo se je pri besedi 'neobhoden', ki jo SSKJ definira kot knjižno, pravopis pa kot neobčevalno. (Lektorji, kolikor jih poznam, pa bi tako ali tako rekli, da je to srbizem.)
Hvala lepa za odgovor. In še mimogrede, ali je možno, da etimoloških razlag priimkov ne bi uvrščali med javno objavljene odgovore, ker to zanima samo tri ljudi, ostalim pa zmanjšuje preglednost?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kaj pomeni načeloma mora? Ali mora ali da obstaja še kaka druga možnost? Ali je odvisno od primera do primera ?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Pred kratkim sem na radiu slišal voditeljico reči: »To torej lahko obkljukamo ...«, v smislu, to smo že opravili, moramo pa še ostalo (da bo vse obkljukano). Meni se zdi bolj pravilno »odkljukati« (narediti kljukico). Kako je torej prav – morda oboje? Hvala.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kolikor mi je znano obstajata dva glagola – reagirati in odreagirati, z zelo različnim pomenom.
Prosim za razlago o uporabi teh dveh glagolov.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, ali ima veznik če lahko vlogo protivnega veznika. Če sklepam po SSKJ in SP, ne, če pa gledamo rabo, se je v pomenu, v katerem izraža nasprotje, prav namnožil. Denimo:
Ali ima če vendar tudi vlogo protivnosti ali bi morali v takih primerih uporabiti druge veznike (in ali smo to od kod prevzeli, ker mislim, da nekoč nismo tako govorili)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Katera besedna zveza bi bila primernejša kot delati na sebi. Posvečati se sebi pomensko ni čisto ustrezno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
V ePravopisu je ob geslu Aleksandrov zapisano takole: vzdevek Josipa Murna, slovenskega pesnika|: ob imenu, navadno za pomišljajem; pesmi Josipa Murna – Aleksandrova. Ali ni pred vzdevkom nestični vezaj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Ali beseda poredko predstavlja prislovno določilo časa ali načina? Zakaj? Moj primer: Avtobusi do manjših vasi vozijo poredko. Najlepša hvala!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Vem, da je bilo o občasni zamenjavi svojilnih povratnih zaimkov s svojilnimi zaimki že veliko govora, ampak o tem, kaj je boljše in kaj je slabše, ni bilo nič opredeljeno. Moj jezikovni čut mi pravi, da je v spodaj navedenem primeru boljše, če uporabimo osebni svojilni zaimek, namesto povratnega, kar tudi podpira pravilo. Kaj je torej pravilno oziroma boljše? Npr: 1. Očetu je mar za svoje sinove. / Očetu je mar za njegove sinove. / Ali mu je mar za svojo hčer? / Ali mu je mar za njegovo hčer? 2. Žal ji je za svoje napake. / Žal ji je za njene napake. (Še bolj zanimivo: Žal jim je za vse svoje napake. / Žal jim je za vse njihove napake.) 3. Pokažite, da vam je žal za svoje prestopke. / Pokažite, da vam je žal za vaše prestopke.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Že veliko ste pisali o povratnih svojilnih zaimkih, vendar v odgovorih nisem našla nič konkretnega glede rabe povratno svojilnega zaimka v pristavkih. Naj navedem nekaj primerov:
Če pristavčni del razvežem v odvisni stavek, nimam dvomov, da je pravilno reči ki sem tvoja mama; ki si moja najboljša prijateljica; ki je njen prvenec, vendar pa nisem preveč prepričana, kateri zaimek je pravilen v pristavku. Prosim, da pojasnite, kateri je pravilen in zakaj. Najlepša hvala.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Spoštovani, vaša razlaga uporabe ločil pri pozdravljanju v dopisu ni skladna s Slovenskim pravopisom. Tudi v gimnazijskih učbenikih za pozdravom (kadar je uporabljen brez glagola) ni ločila. Pravopis in zgledi v učbenikih navajajo:
Lep pozdrav France
Vaša razlaga: Pri podpisih je predvsem zaradi angleškega vpliva med pozdravom in dejanskim najpogostejša vejica, ki pa je v slovenščini edina možna le pri nagovoru (Srečno, Kekec – to je govorčeva želja, ne pa Kekčev pozdrav in podpis, torej nekako tako, kot bi bilo v primeru Bodi zdrav, Pepi); res pa je, da podpis sledi v novi vrstici. Zato že kar mnogi pišemo na tem mestu piko:
Z lepimi pozdravi. (ali:) Lepo te pozdravljam. (ali:) Srečno. France
Slovenski pravopis (št. 240): Z lepimi pozdravi France
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, če mi lahko obrazložite zakaj je napis New Orleans je premagal z 125 : 120 napačen. Na kaj moramo paziti pri izbiri pravilnega predloga?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me kako se imenujejo prebivalci in prebivalke Krškega. In kako vaščani, vaščanke vasi po imenu Krka?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Naklanci, Nakljanci, Nakelčani ali Naklani?
Zadnji slovenski pravopis (Slovenski pravopis, 2003) potrjuje prvo besedo. Torej Naklo. Logično razmišljujoči človek bo dejal v Naklem živijo Naklanci. In od kod so se vzeli Nakljanci?
Geolog Ljubo Žlebnik je v strokovni reviji Geologija (št. 14, 1971, str. 5–51) objavil prispevek »Pleistocen Kranjskega, Sorškega in Ljubljanskega polja«, v katerem je na precej realnih temeljih zapisal ugotovitve, da je suha naklanska (ne nakljanska!) dolina stara savska struga iz časa prodnega zasipa v zadnji ledeni dobi (več kot 10.000 let nazaj). Tržiška Bistrica, ki se je prej izlivala v Savo južno od današnje vasi Žeje, je po prestavitvi savske struge na današnje mesto še nekaj časa tekla po svoji stari strugi. Torej ime Naklo, doslej ga ni uspelo še nikomur dokončno razvozlati, po vsej verjetnosti pripada vodi, močvirju, kalu, zagotovo pa ne klancu.
Prvi avtorji naklanske zgodovine in časopisnih prispevkov so do zadnje četrtine 20. stoletja uporabljali različne oblike imena vasi in njenih prebivalcev:
Starejši zgodovinarji so razlagali, da naj bi ime vasi izhajalo iz besed na kalu, to je močviren kraj, kjer naj bi bilo nekoč tudi jezero oziroma naj bi voda zaradi ozke soteske Temnik zastajala.
Zadnji Slovenski pravopis, ki sta ga izdala Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in ZRC SAZU leta 2003, ime vasi Naklo sklanja z dvema možnima oblikama zapisa:
Lektorji danes uporabljajo pravila veljavnega pravopisa. S kakšno utemeljitvijo so strokovnjaki na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Naklancem dodali sporni j (Nakljanci) ne vemo. Dobro pa vemo, da se ob vsaki novi publikaciji med Naklanci vnamejo polemike o sporni črki.
Podpisani Damijan Janežič se že petindvajset let ukvarjam z raziskovanjem krajevne zgodovine, predstavitvijo pomembnih Naklancev in z zbiranjem folklornih in spominskih pripovedi. V tem času sem se pogovarjal z več Naklanci. Med njimi je bil tudi Henrik Jošt, po domače Be(g)mostr iz Naklega, katerega spomin je segal do prve svetovne vojne. Toda nobeden ni rekel za Naklance, da so Nakljanci.
V krajevnem narečju so naši predniki vasi rekli:
Tako menimo, da so edino pravilne oblike imena Naklo naslednje:
Veljavni slovenski pravopis tudi za nekatere sosednje vasi uporablja oblike, ki jih pri nas še nismo slišali in jih nikoli nismo uporabljali. Tako kot za Naklo navajamo izgovorjavo vasi v krajevnem narečju in oblike, ki bi jim moral slediti slovenski pravopis:
Okroglo: Okrogu/lga/lmo; na Okrogləm; z Okroglega; Kateri? okroglansk; Okroglanc/Okroglanke; Okroglo/-ega/-emu/-em, Čigav? okroglanski (pravopis okrogelski), na Okroglem, z Okroglega, Okroglanec/-ka, Okroglanca/-ki, Okroglanci/-ke (pravopis Okrogelčani);
StrahinjStrahən/-na/-ə; u Strahin; s Strahina; Kateri? strahinsk; Strahinc/Strahinke Strahinj/-a/-u, Čigav? strahinjski; Strahinjec/-ka, Strahinjca/-ki, Strahnjci/-ke (pravopis Strahinjčani);
Zgornje DupljeZgorne/Spodne Daple/Dapəl/-ah; Kateri? daplansk; Daplanc/-ə/Daplanke Zgornje/Spodnje Duplje/-lj/-ah; Kateri? dupljanski; Dupljanec/-ka, Dupljanca/-ki, Dupljanci/-ke (pravopis Dupeljci)
CegelnicaCegunca/e/Cegunc; na Cegunco; s Cegunce; Kateri? cegvarsk; Cegvarjə/ke Cegelnica/-e/-i; na Cegelnico; s Cegelnice; Kateri? cegvarski/cegelniški; Cegvarji/-ke / Cegelničani
PolicaPolica, na Polici, s Police; Poličani/-ke Pivka, na Pivki, s Pivke; Pivčani/-ke.
Spoštovani strokovnjaki Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU Naklanci menimo, da je ob pripravi pravopisa prišlo do nekaterih netočnih oblik imen vasi in poimenovanj prebivalcev teh vasi. Popravke utemeljujemo z rabo ljudskih oblik poimenovanja vasi in prebivalcev teh vasi. Nikdar do izdaje zadnjega pravopisa se niso uporabljale naslednje oblike: Nakljanci, okrogelski, Okrogelčani, Strahinjčani, Dupeljci. Zadnja še ni bila uporabljena v nobeni publikaciji.
Lepo se vam zahvaljujemo za prijaznost in vas pozdravljamo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Pri pisanju magistrske naloge sem mi je postavilo vprašanje, in sicer, kako je pravilno oblikovana poved: ... saj so pri pred-testu s pojmom imeli težave ... ali ... saj so na pred-testu s pojmom imeli težave...
Ali je pravilno pri testu ali na testu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Pozdravljeni. Vedno sem bil prepričan, da glagolov misliti in zmagati ne moremo uporabljati v tranzitivni obliki (z akuzativom), temveč samo v obliki mislim, da… , mislim na nekaj oz. premišljujem o nečem, zmagali smo na tekmi oz. premagali smo neko moštvo ipd. Vendar pa opažam, da zlasti filozofi in literarni kritiki v svojih tekstih glagol misliti redno uporabljajo tudi v zvezah, kot so kako misliti ljubezen, kako misliti partizansko poezijo ipd. (v smislu 'premišljevati', 'analizirati nekaj'), uspešni športniki pa v svojih izjavah pogosto govorijo o tem, kako so zmagali nasprotnika (namesto premagalinasprotnika) ali kako so zmagali tekmo (namesto dobilitekmo ali zmagali na tekmi). V starejši izdaji slovenskega pravopisa, ki jo imam doma, je za glagol zmagati tranzitivnost sicer predvidena (npr. pijača ga je zmagala), medtem ko pri glagolu misliti možnost tranzitivnosti ni omenjena. Zanima me torej, če je takšna raba obeh glagolov v skladu z veljavnim slovenskim pravopisom.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me premikanje naglasa v velelniku nekaterih glagolov. Pogosto se pojavlja zapis, ki je na primer pri besedi reči: rêci, recíte.
Prosim, če mi lahko razložite, kako je potem v ostalih osebah in številih. Ali bo naglas ostal na e (strešica) ali bo na i (ostrivec)? Vprašam za dvojino: reciva, recita in množino: recimo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Prosim za mnenje o naslednji izjavi: Poslovni subjekt preneha s poslovanjem dne .... (sledi določen datum, npr. 1. 4.). Ali to pomeni, da na navedeni datum subjekt še posluje (torej ni več aktiven šele na datum 2. 4.) ali da ne posluje več (torej je zadnji dan njegove aktivnosti 31. 3.)? Na tako formulacijo sem naletela v uradnem postopku in se mi zdi dvoumna. Uradnikova razlaga je bila, da na navedeni datum subjekt še posluje, moja pa, da na ta dan ne posluje več, ker preneha s poslovanjem. Boljša formulacija bi bila npr.: Zadnji dan poslovanja subjekta je ... (datum).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me zapis v magistrski nalogi. Gre za oznako hipotez 1, 2, 3 ..., in sicer okrajšano H1, H2, H3 ... Predlagate med črko in števko presledek ali ne?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Organiziramo festival sodobne glasbe in imamo nekaj pomislekov pri navajanju naslovov skladb v koncertnih listih. Načeloma jih prevajamo in v oklepaju navedemo original, če je naslov v maternem jeziku skladatelja. Če ni, ne prevajamo, ker je tudi izbira jezika del sporočilnosti naslova. Nismo prepričani, če je taka interpretacija pravilna. Težava nastane, kadar skladatelj deluje v tujini in zato izbere naslov, ki ga narekuje njegovo trenutno okolje. Kaj narediti, če npr. slovenski skladatelj da skladbi angleški ali nemški naslov - je prav, da ga slovenimo? Nekateri prevajanja niti ne dovolijo, češ da je naslov avtorsko zaščiten. V pravopisu smo zasledili, da se prevajajo naslovi znanih del. Je prevajanje pravilo ali priporočilo? Kako je pri manj znanih ali celo novih delih? Težave so tudi pri naslovih v nam manj domačih tujih jezikih, če avtor ne ponudi prevoda že sam, saj se samo s pomočjo slovarja ne moremo prepričati v ustreznost prevoda, sploh če je pomenov več. Se v takem primeru (lahko) ne prevaja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kako ravnati pri zapisovanju tujih zemljepisnih imen, kadar obstajajo nasprotujoče si smernice za posamezne jezike iz katerih izhaja ime? Vprašanje se mi je porodilo ob objavljenem prevodu članka o gori z izvirnim zapisom Rysy na slovenski Wikipediji (https://sl.wikipedia.org/wiki/Rysy).
Goro si delita Poljska in Slovaška. V jezikih obeh držav je ime gore zapisano kot Rysy. Glede zapisovanja imen iz poljščine in slovaščine sta v Slovenskem pravopisu prisotni nasprotujoči si smernici glede zapisa črke ⟨y⟩.
Pri slovaščini črko ⟨y⟩ zamenjujemo z ⟨i⟩. V SP je podan tudi primer: Banská Bystrica – Bánska Bístrica. Tudi poljski trdi i, zapisan s črko ⟨y⟩ v slovenščini še najbolj ustreza i-ju in ga tako tudi izgovorimo. SP pravi, da lastna imena iz poljščine večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v poljščini, nekatera lastna imena pa so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.
Pri konkretnem primeru velja omeniti še, da v delu Poljske, kamor sega gorovje Visoke Tatre, živi tudi slovaška manjšina.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
V besedilu o ruskih čipkah iz mesta Vologda sem naletela na besedno zvezo vologdska čipka in vologdska regija. Kot diplomirano rusistko me je zbodel pridevnik "vologdski", saj je v ruščini zaradi lažje izgovorjave oblika pridevnika, ki se nanaša na mesto Vologda (naglas na prvem o) vologodski (волого́дский), zato se mi zdi smiselno, da bi takšno obliko pridevnika izpeljali tudi v slovenščini. Ko sem iskala besedila v slovenščini, ki bi se nanašala na omenjena krajevna imena, sem naletela na besedilo Mirjam Mencej (prilagam internetni vir), ki prav tako uporablja pridevnik vologodski (npr. pastirji iz kadnikovskega okraja vologodske gubernije). Kako je torej v slovenščini pravilno – vologdski ali vologodski?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, zakaj je pridevnik tvorjen iz zempljepisnega imena Wales lahko waleški, velški ali valižanski, pri zemljepisnem imenu Novi Južni Wales (ki očitno izvira iz prvega) pa le novojužnowaleški (in ne npr. novojužnovaližanski). Podobno je pri prebivalcih, kjer Novojužnovaližan ni pravilno. Kaj je razlog za to? Ali konkreten razlog sploh obstaja, ali gre le za "luknjo v sistemu"?
Na tej točki, ko smo že pri Walesu, me zanima tudi, zakaj pišemo Wales s črko W, ime države Zimbabve pa z V (četudi je to v vseh uradnih jezikih te države zapisano z W), torej zakaj smo tako selektivni pri uporabi "tujih črk"?
Hvala za pomoč
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Sprašujem v imenu zaposlenih na OŠ Šempas in v svojem imenu. Muči nas tvorba pridevnika na -ski iz našega krajevnega imena. Na šoli je bila navada, da se je vedno pisalo o šempaski šoli, šempaskem vrtcu, igrišču itd. Kasneje smo pridevnik začeli tvoriti preprosto po pravilu -s -ski da -ški, pa tudi po analogiji Kras – kraški ali vas – vaški. To je obveljalo. Kadar pošiljamo prispevke na Primorske novice (ki so eden od osrednjih slovenskih dnevnikov), nam vztrajno obliko šempaški popravljajo v šempaski, zato se vedno trudim, da je v besedilu sploh ne uporabim. Zdaj pa ponovno odpiramo vprašanje o pravilni obliki, zato prosim za strokovno razlago.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Ali je oblika poimenovanja Mašera-Spasićeva ulica ustrezna?
Gre za ulico, imenovano po dveh osebah, ki se imenujeta Sergej Mašera, Milan Spasić.
Upam si ubesediti pomislek ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kateri glagol bi bil najprimernejši kot protipomenka glagola prepogniti (ali zložiti). Prevajam knjigo iz angl., zgodba pa se odvija v prihodnosti, ko je tablične računalnike možno prepogniti in spraviti v žep.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Vzgojena in izobražena sem bila v prepričanju, da je verjeli ali ne (nepotreben) suženjski prevod iz »srbohrvaščine«, tako rekoč kroatizem, in da je treba namesto tega uporabljati če verjamete ali ne, verjemite ali ne ali kaj podobnega. Zdaj pa me neka prevajalska in lektorska agencija prepričuje, da "s tem slovnično in pravopisno ni nič narobe" in da "se pogosto uporablja". Slednje je žal res, toda ali je zaradi tega tudi (že) popolnoma sprejemljivo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Glede slovničnih pravil, pri prepovedanju določenih izrazov ali njihove uporabe, uporabljamo ne moremo ali ne smemo? Npr. pri glagolih s povratnim zaimkom se (bati se), NE MOREMO ali NE SMEMO upodabljati zaimka si (bati si)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, katero ločilo uporabiti npr. v vabilu, ko spodaj napišemo: Vljudno vabljeni. ali Vljudno vabljeni!
Sta možni obe obliki ali je katera ob teh dveh oblik bolj priporočljiva? Hvala za vaš odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Pri obdelavi knjižničnega gradiva moramo podatke z bibliografskega vira prepisati v skladu s pravopisom, zato bi rada preverila uporabo presledkov pri vezaju oziroma pomišljaju (uporabljamo lahko le vezaj oziroma »kratko črtico«). V publikacijah zasledimo stični in nestični znak.
Torej, kako navajamo datume v naslednjih primerih: 31. avgust-2. september 2013, 31. 8.-2. 9. 21013, januar-junij 2013? Je znak stičen ali nestičen oziroma ali lahko uporabljamo oba načina?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Pozdravljeni, zelo me zanima pravilna uporaba (ko se vprašamo kje?), saj se pogovorno vedno uporablja na Količevem, nekateri pa trdijo, da je pravilno v Količevem. Zasledila sem objavo za delovno mesto, kjer je napisano: Delovno mesto se nahaja na Količevem. Je tako pravilno? Hvala.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Ali je imenovalniška oblika naslovov, če naslov uvaja izraz stanujoč, ustrezna?
Imenovalnik je recimo pri seznamih kandidatov za funkcionarje v Uradnem listu, npr. Janez Novak, rojen 1. 1. 1900, stanujoč Dunajska 7, Ljubljana.
Dvom se je pojavil, ker se oblike s predlogom v/na zdijo primerne, ni pa vedno lahko določiti, kateri izmed predlogov je pravilni: stanujoč na Dunajski 7; stanujoča na (?) Pod kostanji 8, Celje; stanujoč v Ločici pri Savinji 2 ipd.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Prosim za komentar oz. vaše mnenje glede pravilnosti uporabe pridevnikov velik/visok, ko ju uporabljamo ob fizikalnih veličinah. V nadaljevanju navajam lektorsko razlago:
Pridevniški par majhen/velik po slovničnih pravilih uporabljamo za izražanje velikosti ali vrednosti fizikalnih veličin, ki niso v miselni zvezi z ravnijo ali potencialom.
Koncentracija/masa/množina/dolžina/ploščina/prostornina/energija/moč/napetost/sila/valovna dolžina itd. so osnovne fizikalne veličine, ki so odvisne od količine snovi, zato uporabljamo pridevnika velik/majhen ali večji/manjši in ne nizek/visok.
Je to pravilna razlaga in se naj držimo npr. velike/majhne koncentracije, velikega/majhnega pH in ne npr. nizkega pH, znižanja pH, kot je recimo kar zakoreninjeno v našem strokovnem jeziku)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Pišemo tekočina se hrani ali tekočino se hrani? Vem, da je boljše tekočino hranimo... ampak vseeno...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Vprašanje se glasi, če je naslednja poved pravilna in ustrezna (kar zadeva rabo vez. kamor):
Preverit smo šli, kaj natanko je tam, kamor sonce nikoli ne posije.
Razum in občutek mi govorita, da je vez. kamor uporabljen napačno oziroma je pravilno tam, kjer sonce nikoli ne posije in tja, kamor sonce nikoli ne posije. Ne pa ... tam, kamor .... Ali pač?! In zakaj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kako je prav:
Torej, let ali leta?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me ali mi lahko pomagate pri pomenu besede tarzanizem? Pri članku Marka Zajca z naslovom Jezikovni tarzanizem, sem najprej poskušala najti informacije kaj pomeni beseda tarzanizem. Te besede še nisem nikoli slišala. Na spletu o tej besedi nisem zasledila podatkov. Po prebiranju članka pa menim, da gre za neko bistvo članka, kjer je prikazan pogled na slovenščino. Ponižujoč pogled na slovenščino v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi jeziki, v sklopu jezikovnega razsodišča. Tarzanizem kot nek tarzan, ki živi v džungli, nekaj slabega, pa čeprav sploh ni slab, ga okolica ne sprejema, zavrača, sploh mu ne dajo možnosti.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Pri pisanju nekega učnega gradiva sem poskusil vključiti pregovor V mlinu se vsaka stvar trikrat pove, saj ta pregovor lepo ilustrira naivno metodo, ki omogoča zanesljivo komunikacijo v prisotnosti šuma. Vendar sem pri hitrem pregledu svetovnega spleta naletel na več različic tega pregovora (kar je najbrž pri pregovorih običajno), pa tudi na vsaj dve razlagi pomena.
Ena razlaga je, da se mora v mlinu zaradi hrupa besede večkrat ponoviti, da nas razumejo. To je razlaga, ki bi mi “ustrezala” za ilustracijo snovi, ki jo predavam študentom.
Druga razlaga, na katero sem naletel in ki se mi zdi zelo zanimiva, pa se nanaša na posebno mesto, ki naj bi ga v socialnem življenju na podeželju igrali mlini. Ti naj bi namreč bili kraj, kjer so si ljudje, ko so čakali, da se njihovo žito zmelje, izmenjevali novice. Ker so ljudlje v mlin prihajali in odhajali ob različnih trenutkih, naj bi se zato vsaka novica povedala večkrat - vsakić, ko je v mlin prišel kdo nov. Ta razlaga torej nima nobene zveze s hrupom v mlinu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Večkrat vidim vabila restavracij, na katerih piše npr. meniji za zaključene družbe, pa ne vem čemu se dodaja pridevnik zaključene. Kakšen pomen ima?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zakaj rečemo spomladi, spomladanski ..., letni čas je pa pomlad.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Mogla/morala. Kateri glagol je pravilen in zakaj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me razlika med glagoloma zavedati se in zavedeti se. Katera izmed možnosti je pravilna v spodnji povedi? Menim, da prva, čeprav se sliši malo »nenavadno«.
Danes, ko gospodarska kriza prerašča v splošno politično krizo, smo se tudi v Sloveniji zavedeli/zavedli potrebe po spremembi vrednot.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Ali so pridevniki istočasen, sočasen in hkraten pomensko različni? Je kateri izmed njih bolj priporočljiv?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kakšna je razlika med predlogoma od in izmed?
Kdaj katerega uporabiti, kako je s stilno zaznamovanostjo?
Npr.:
Eden od/izmed najpametnejših ljudi.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, zakaj je pridevnik iz kraja San Diegosandiegovski, iz Santiaga pa santiaški.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Že nekaj časa me begajo morebitne razlike med predlogoma okoli in okrog.
Kdaj katerega uporabiti, kako je s stilno zaznamovanostjo?
Npr.:
Sedeli smo okrog/okoli mize.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, če se lahko pridevnik sveti ob samostalniku Jurij razume tudi kot vrstni pridevnik.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
V objavljenih dokumentih na internetu se srečujem z različnimi zapisi za kratico AVK (avdio video konferenčni sistem). Kako se pravilno zapiše? Ali avdio videokonferenca, avdio - video konferenca, avdio video konferenca, avdio-video konferenca ali še kako drugače?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Jaz bi rad vedel, kako pišemo reference, ki vsebujejo številke poglavij in verzov. Na primer reference v Svetem pismu in Koranu se nanašajo na poglavje in verz. Opazil sem različne načine pisati tistih referenc, na primer ...
Kateri način je pravilen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Jaz bi rad vedel, kako pišemo reference, ki vsebujejo številke poglavij in verzov. Na primer reference v Svetem pismu in Koranu se nanašajo na poglavje in verz. Opazil sem različne načine pisati tistih referenc, na primer ...
Kateri način je pravilen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Pred bližajočim se evropskim nogometnim prvenstvom (8. junij–1. julij 2012) se sprašujemo o zapisu imen dveh prizorišč, in sicer ukrajinskih mest Harkov in Lvov. Slovenski pravopis (2001) na to vprašanje sicer jasno odgovarja (§ 1114: Rusko obliko ukrajinskega imena ohranimo, če je pri nas uveljavljena, npr. Kijev, Lvov, Harkov, Černobil, Zaporožje), vendar bi vseeno rada preverila, ali je v ozadju poleg uveljavljenosti imena še kakšen argument oz. ali se morda razmišlja o drugačni rešitvi v prihodnje. Ne morem se namreč otresti občutka, da se lahko neupoštevanje novejšega ukrajinskega imena (Harkiv, Lviv) razume kot nespoštovanje statusa ukrajinščine kot državnega jezika in odločitve o spremenjenem uradnem poimenovanju mest. Razumem pa, da je v praksi jezikovna situacija v državi malce drugačna in zato toliko bolj zapletena. In občutljiva.
Če vendarle upoštevamo pravilo, ki ga navaja Pravopis, torej npr. zapis ukrajinskega mesta »po rusko« – Lvov, pa se pojavi novo vprašanje pri poimenovanju stadiona – uradno ime Arena Lviv, zapisati Arena Lvov?
Podoben primer je tudi indijsko mesto Bombaj, ki so ga leta 1995 preimenovali v Mumbaj (vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Mumbaj), a tudi te spremembe Pravopis ne upošteva (brez pojasnila).
A. P.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, če beseda SNTNTN res nima samoglasnikov ali le niso zapisani.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Se piše 100 € ali 100€? Stično ali nestično?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima, kako imenujemo strukturo kaj narediti z glasovnicami po pošti v spodnji povedi. Je to nepravi odvisnik, polstavek, desni prilastek ...? Prosim, če lahko napišete še S-sestavo te povedi.
Ob prispelih pošiljkah se je pojavilo vprašanje, kaj narediti z glasovnicami po pošti, ker nekatere pošijke nimajo žiga in ne vemo, kdaj so bile oddane.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
S sodelavci nas zanima, katerega spola in števila je v resnici samostalnik Kiribati. Na spletu se najdejo različne variante. Tako tudi publikacija Slovenska imena držav kot mestnik navaja dve varianti: v Kiribatiju/na Kiribatijih. Sami zaradi podobnosti z zemljepisnimi imeni, kot so Bahami in Sejšeli, nagibamo k temu, da je množinski samostalnik moškega spola.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Določeni lektorji strogo popravljajo zveze vedno več in vedno manj v vse več in vse manj. Na korpusu Gigafida pa najdem ogromno zadetkov ene in druga variante. Bi se morali lektorji kljub temu zvezama vedno več in vedno manj izogibati? Prav tako sem na Gigafidi našla veliko primerov zvez stališče o nečem (npr. o pomembnih družbenih vprašanjih) in stališče do nečesa (npr. do pomembnih družbenih vprašanj). SP navaja zgolj stališče do, pa tudi nekateri lektorji strogo popravljajo v stališče do. Sta pravilni obe zvezi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kako se sklanja ime prireditve Čipkarski dnevi: Čipkarskih dnevov itd. ali Čipkarskih dni itd.?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zelo me zanima poimenovanje države Čile. Ali je tisto Čile ali tisti Čile? Ali je srednjega ali moškega spola? Meni v ušesu zveni Tisto Čile leži v Južni Ameriki.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Pozdravljeni, zanima se sklanjanje imena Gaia (ki se ga izgovori kot slovensko obliko Gaja).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kako se pravilno sklanja angleško moško ime Huntley? Zanima me tudi pridevniški zaimek tega imena.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kako se sklanja ime Feri Lainšček? In na splošno končnica -šček.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kako se sklanjata ime in priimek Mark Franko?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kako se pravilno sklanja angleški priimek Lisle?
Npr. Delala sem pri Lislejevih ali Lislovih?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Pozdravljeni, zanima me, kako se sklanja ime nekdanjega podjetja Ljubljana Transport. Obe sestavini ali samo ena? Torej v Ljubljani Transportu ali v Ljubljana Transportu? Vem, da je na to temo že nekaj napisanega, vendar se kljub temu ne znam odločiti, kateri odgovor je pravi.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kako pravilno sklanjamo Nikola Tesla? Zanimajo me vsi skloni, še posebej rodilnik.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Prosim za pojasnilo, kako se pravilno sklanja nemško mesto Springe.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, ali sem pri diplomski nalogi pravilno zapisoval moštvo Uniona Olimpije; pri Unionu Olimpiji, z moštvom Uniona Olimpije ... in pa spol: Union Olimpija je igrala (ž. spol).
Ali je prav visoki igralec (strokovna besedna zveza); postavljeni napad (strokovna besedna zveza); ali visok igralec in postavljen napad.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me sledeče. In sicer, ali lahko iz priimkov, ki se končujejo na obrazila -ski, -ški, -cki itd., tvorimo svojilne pridevnike.
Primer: Dostojevski.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kako se sklanja ime Petar. Raba kaže, da se v pogostejših zvezah (npr. Grašo, Zrinjski, Ugrin …) sklanja kar enako kot Peter, kar se sicer sliši naravno, ni pa najbolj logično glede na druga podobna lastna in občna imena, ki jih sklanjamo drugače, npr. Bučar, Cerar, rakar, fijakar … Med podobnimi imeni mi pride na misel še Mitar. Kako bi torej sklanjali Petar, Mitar in druga podobna imena?
Navezal bi se še na sklanjanje kraja Podkoren. Nedavno sem zasledil, da zapišemo v Podkorenu. V spominu imam, da se ime kraja izgovarja s polglasnikom in pričakoval bi v Podkornu, kar očitno ne drži. Ali to pomeni, da tudi prebivalci kraja tako izgovarjajo ime?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kaj se zgodi pri sklanjanju nemih glasov v imenih, kot so Sarah, Hannah? Jih sklanjamo Sarah, Sare?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kako sklanjamo ime Arne: Arne Arneja ali lahko tudi Arne Arneta?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kako sklanjati moški priimek Absec?
Absecu ali Abscu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Nisem povsem prepričana glede sklanjanja moškega priimka »BEDENE«. Morda Bedeneta
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kako sklanjamo priimek Borovšek?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Prosim, da mi odgovorite, kako se sklanja priimek Hutinski ženskega spola.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kako lahko sklanjamo priimek Juteršek v množini; Juterškovi? Juteršekovi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Sklanjanje priimka Noč pri moških.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, če obstajata dve možnosti za sklanjanje priimkov moškega spola, in sicer če lahko zapišemo: priznanje se podeli Janezu Novaku, in če obstaja kot pravilna tudi možnost: priznanje se podeli Janezu Novak.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Pozdravljeni, zanima me, kako sklanjamo množinsko obliko samostalnika jermen tj. jermena?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kako se pravilno sklanja priimek Lapanje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, če se samostalniška zveza projektni partner sklanja v celoti ali le sprednji oziroma levi del zveze (projektni partner)? Primer: S strani projektnega partnerja MUS Dvorec Petanjci ali S strani projektnega partnerja MUS Dvorca Petanjci?
V primeru da gre za desni neujemalni prilastek menim, da se ne sklanja isto kot pri primeru torta iz jagod.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kako pravilno sklanjati dvodelna imena mest, kot sta romunsko mesto Cluj-Napoca in poljsko mesto Bielsko-Biala?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kako se sklanjajo večbesedna imena podjetij, npr. Domel Holding, Merkur Trgovina, Iskra Mehanizmi? Praksa je namreč zelo različna in velikokrat v nasprotju s pravili.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kako pravilno sklanjamo zvezo z desnim prilastkom; predmet slovenščinapredmeta slovenščine ali slovenščina ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kako se sklanja ime Roko.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zakaj pišemo zobnoustnični skupaj, ne z vezajem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Ena izmed možnosti, ki so na voljo pri Pošti Slovenije, je sledenje pošiljk. Zanima me, ali je pravilno (in zakaj), da je uporabljen 2. sklon (pošiljk), in ne 3. sklon (pošiljkam).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
V sredo grem na sodišče zaradi zadev v zvezi z mojim soprogom in mojo taščo. V slovarju še vedno piše, da je zet – hčerkin mož. Moj soprog je moškega spola, zakonska skupnost pa je določena tudi v družinskem zakoniku, Tako da sem tudi sam zet in mati mojega moža je tašča. No, da se ne morete preseliti v 21. stoletje ... Žalost.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kako se ustrezno sloveni imena tujih univerz in po kakšnem ključu naj se pri tem ravnamo. Pri univerzah, poimenovanih po krajih, še gre (Oxford University -- Oxfordska univerza, Univerza v Oxfordu), kaj pa pri univerzah, poimenovanih po osebah ali institucijah, recimo Duke University ali Nazareth College? Gigafida ima samo zadetke za u/Univerza Duke, ne pa tudi za Dukova univerza, po drugi plati pa za opis Humboldt-Universität zu Berlin prevladuje Humboldtova univerza in ne u/Univerza Humboldt.
Hvala za odgovor in lep pozdrav, Martin
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Yale, študirati na Yalu (ime univerze je po moje napačno prevedeno v slovenščino). Elihu Yale je bil valižanski trgovec in filantrop, univerzo so poimenovali po njem. Zato bi bil smiseln slovenski prevod Yalova univerza. Če bi se kaka slovenska univerza imenovala po Francetu Prešernu, bi se najbrž imenovala Prešernova univerza ali Univerza Franceta Prešerna. Ali se je raba Univerza Yale uveljavila zaradi nepoznavanja pomena tega imena ali pa je morda kak globlji razlog?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kako je s slovenjenjem literarnih junakov, superjunakov ... Namreč je kar nekaj junakov, ki imajo poleg originala še slovensko verzijo imena, drugi pa ne, npr. Captain America – Stotnik Amerika, Black Widow – Črna vdova, Voldemort – Mrlakenstein ... Potem so tu tudi drugi pojmi, npr. Hogwarths – Bradavičarka in še bi lahko naštevala. Zanima me, na podlagi česa se slovenijo nekatera imena, druga pa ostanejo enaka originalu tudi v slovenskih tekstih. Je morda to odvisno od fonetike, pogostosti poimenovanj/uporabe imen ali česa popolnoma drugega?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Ali obstaja slovenski izraz za utility (prostor, kjer so pralni, sušilni stroj, skupaj likalnica, pralnica ...)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Med pregledom več voščilnic ob rojstvu otroka se mi je porajalo naslednje vprašanje. Kateri izmed spodnjih zapisov je pravilen? Dobrodošla sreča! ali Dobrodošla, sreča!
Koncept je verjetno enak, kot npr. pri pozdravu, kjer je slovnično pravilen zapis Živijo, Ana! in ne Živijo Ana!
Zapisi z vmesno vejico se mi zdijo bolj pravilni, pa vendar vas rajši vprašam za mnenje, saj jih v poplavi voščilnic v fizičnih in spletnih trgovinah zelo redno najdem. Najlepša hvala za obrazložitev in razjasnitev vprašanja že vnaprej!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Ali je pravilen zapis socialno-tržna ekonomija ali socialno tržna ekonomija? Prav tako me zanima, kako pišemo npr. agroekonomija in besede s predpono eko (ekodan/eko dan, ekoizdelki/eko izdelki). Hvala.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Prosim, če bi mi lahko svetovali ali skušali razjasniti naslednjo dilemo:
Kemik s priimkom Zeise je v 19. stoletju pripravil kemijsko spojino, poimenovano z njegovim imenom. Na spletu naletimo na dvojico zadetkov: Zeisova sol oz. Zeisejeva sol. Toda v nemško govorečem prostoru in tudi drugje sta v rabi dva priimka: (1) Zeis; v tem primeru bi se zdel zapis Zeisova sol nedvoumen ali morda ne (podobno kot naš Zois/ova)! in (2) Zeise; sklepal bi, da tu Zeisova sol odpade (protislovje glede na zgoraj). Kaj nam preostane: Zeiseva ali Zeisejeva sol?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Mene pa zanima, kateri prevod bear-resistant compost bin je pravilnejši - medovaren ali medvedovarensmetnjak/zabojnik? Ali bi bilo bolje kar opisno, npr. zabojnik z zaščito proti medvedom?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Urejam knjigo o bohinjskih planinah in dve lektorici sta ime Spodnje Bohinjske gore zapisali na dva različna načina:
Kateri je pravilen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Na spletni strani RTV Slovenija že nekaj časa opažam, da so se odločili, da uporabljajo samo ženski priimek (brez imena ali začetnice imena) in nato glagol v obliki za ženski spol, npr. Križnar je v prvi skupini s 101,0 m popeljala Slovenijo na prvo mesto. Kaj menite o tem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Imam poved: Ob toplem popoldnevu se je na atletski olimpijadi zbralo mnogo tekmovalcev ter obiskovalcev. Imam možnosti, da je krepko napisan stavčni člen: a) osebek b) predmet v tožilniku c) predmet v rodilniku Kateri odgovor naj izberem? – Vsi sošolci mi pravijo, da je to sigurno osebek, a se jaz s tem vsekakor ne strinjam, ker mi vprašanje kdo se je zbralo nikakor ni smiselno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Imamo poved "Zakaj ne smem molčati?". Kaj je zakaj kot stavčni člen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kako je s stičnostjo pri oznakah W, Hz, V ...? Recimo, 1000 W ali 1000W? Ker gre za dve besedi, sklepam, da bi jih morali zapisovati nestično, vendar je nestičen zapis težko razumljiv oz. lahko prihaja do zmede ob prelomu vrstice. Kaj svetujete?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Ali so tri pike na koncu zapisa v oklepaju stične ali nestične?
Torej: (Geometrijski liki so tudi deltoid, elipsa, trapez ... ) ali (Geometrijski liki so tudi deltoid, elipsa, trapez ...)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Sem v dilemi glede stopnjevanja pridevnika sončen. Kaj je pravilno:
sončen/bolj sončen/najbolj sončen
ali
sončen/sončnejši/najsončnejši?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, ali lahko v naslednjih primerih pišem imeni Občina in Sklad z veliko. Lahko pišem besedo občina z veliko, kadar gre za »poslovnega partnerja«? Tudi pri imenih društev sem v dilemi, kdaj pisati z veliko in kdaj z malo.
PRIMER: Pred nedavnim je Turistično društvo Frankolovo »zagrizlo« v projekt postavitve Tončkove učne poti, istočasno so skupaj z drugimi tremi partnerji v projektu, to je s Prosvetnim društvom Anton Bezenšek, Občino Vojnik in Skladom za razvoj podeželja, uresničili idejo o izdelavi in postavitvi kipa.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kako je zapisovanjem zaporednih številk členov zakonov, uredb ipd. na začetku povedi. Ali v tem primeru zamenjamo besedni red in zapišemo npr. Člen 76 zakona ... ali upoštevamo nomotehične smernice in uporabljamo zapis v obliki zaporedne številke + člen (torej 76. člen zakona ...)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Ali je v kazalih pri številkah poglavij bolj smiselno/pravilno pisati pike ali kar brez? npr. 1. Oblikoslovje
Če se odločimo za pike, jih moramo potem pisati tudi za številkami podpoglavij, kajne? npr. 1.1. Oblike
1.1.1. Samostalniška beseda
Kako pa je z zadnjo piko v temle primeru?
npr. V poglavju 1.1 so obravnavane ... (Sklepam, da tako kot v primeru: v poglavju 1 so obravnavane ...?)
Ali je dopustno tudi pisanje: v poglavju 1.1. so obravnavane?
Pa še zadnje vprašanje:
Ali je ustrezno pisanje
- Glej poglavje 1.1. Oblike in poglavje ...
- Glej poglavje 1.1 z naslovom Oblike in poglavje ...
- Glej poglavje 1.1, Oblike, in 1.2 ...
Najlepša hvala in lep pozdrav
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kaj je prav;S stotimi/sto ljudmi je šel na sprehod. Vem, da je v primeru samo en/edenštudent je prišel na izpit pravilno en, ker besedi sledi samostalnik. Kako pa vem za primer sto/stotimi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, katera formulacija je pravilnejša:
Gre za poseben knjižnični razdelek, v katerem se nahaja več vrst gradiv(a) – knjižno, avdiovizualno, elektronski viri itd.
Torej vprašanje se nanaša na samostalnik gradivo in ali je v tem primeru lahko števen oziroma ali je smiselno, da bi bil.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Ob Goetheju je v Gigafidi statistika na strani zamenjave; torej Goethe – 2201, ne Göthe – 20. Že pri imenu Käthe pa se razmerje spremeni: Käthe - 77, Kaethe - 9; pri imenu Südmarka pa ostaja le še ü, zapisa z ue ni. Kaj torej priporočate?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kateri način tvorjenja pridevnika iz glagola je ustreznejši/pravilni/boljši? Po mojem občutku s pripono -ljiv (kar seveda v nekaterih položajih privede do težko izgovorljivega samoglasniškega sklopa), opazila pa sem, da sta v nekaterih primerih v slovarju obe možnosti: neizpolnljiv/neizpolnjivzapomljiv (zakaj ne zapomnljiv? – je n izpadel zaradi prezapletenosti?).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kako bi slovenila pridevnik izhajajoč iz poimenovanja francoskega mesta Crest (izg. [kré])? Kreški?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kako tvorimo vrstne pridevnike na -ški in -ski za slovenske in tuje besede, kakšna so pravila? primeri: Sidney (opera) Umag (zaliv) Moskva (trg) Greenwich (čas) Cambridge (univerza) Adlešiči (industrija) Etna (pepel) Freising (spomeniki)
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
O ujemanju sestavljenega osebka s povedkom je bilo že veliko zapisanega, pa vendarle kljub vsemu sprašujem, katera možnost je pravilna oz. najustreznejša. Kako se odločiti, ali uporabiti ednino ali dvojino, glede na to, da gre za osebek z ločnim veznikom ali? Pa spol – po bližini?
Če je/sta mati ali oče zaskrbljen/a, da posvet, na katerega je vabljen/je vabljena/sta vabljena, ni organiziran pravočasno, to sporoči/ta na spodaj navedeni naslov.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kaj storiti v primeru, ko nagovarjamo osebe moškega in ženskega spola. Ali je nujno ujemanje v nevtralnem moškem spolu (npr. Spoštovani sodelavke in sodelavci!) ali vseeno velja načelo bližine (Spoštovane sodelavke in sodelavci!).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Rada naslovila eno vprašanje, ki se nenehno pojavlja in sicer, spol kadar je količina :)
Veliko novinarjev je dobrih ljudi in ne Veliko novinarjev so dobri ljudje
in kateri od teh stavkov je prav (mislim, da prvi) ampak Toporišič me zmede, ko napiše, da če je stavek še odvisnik… :)
pa tudi
65.4% ljudi se ne bi odločilo, ker so zadovoljni s svojim videzom ali -/- ker je zadovoljnih!
V Toporišiču je razlaga s povedkovim določilom, pridevniško besedo… tuji študenti iz Anglije ne poznajo tega :) in je težko pojasniti kdaj gre v množino/srednji spol ipd.
Kako bi vi to razložili (po domače) tujim študentom, da jim bo bolj jasno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kako bo prav: Zbranih je bilo mnogo ljudi. ali Zbrano je bilo mnogo ljudi. Po analogiji Pridnih je bilo mnogo ljudi. bo pravilni prvi primer, vendar pa: ali je dopustna raba tudi drugega?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Njegovo ali Njegova zanimanje in sodelovanje sta bila izredna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Prosila bi vas za pomoč, pri naslednjem primeru.
Že vrsto let lahko občudujemo kreacije in vzorce mednarodnih oblikovalcev, kot so na primer Issey Miyake, Yohji Yamamoto, Rifat Ozbek, Hussein Chalayan, Xuly Bët, Manish Arora in še mnogi drugi.Vsi jasno in strogo poudarjajo in slavijo svoje lastne narodne korenine. Svetovno občinstvo nenehno izpostavljajo delčku japonske, turško-ciperske, indijske, maleške kulture. Na primer, ljudje v Yamamotovih oblačilih opazijo japonske značilnosti, in tudi sam oblikovalec opaža ...
Kaj je, torej, pravilno:
a) Svetovno občinstvo nenehno izpostavljajo delčku japonske, turško-ciperske, indijske, maleške kulture.
ali
b) Svetovnemu občinstvu nenehno izpostavljajo delček japonske, turško-ciperske, indijske, maleške kulture.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me raba nazivov pred poklicem ali drugim nazivom, na primer gospod policist, gospod zdravnik, gospod magister. Zanima me tudi primernost uporabe naziva pred osebnim imenom (g. Matej). Sta takšni rabi nujni oziroma primerni, ali se naziv uporablja izključno pred priimkom.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, če je uporaba trpnika v poslovnem besedilo možna? Da/ne in utemeljitev.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Uporaba velike začetnice pri pogodbah. Primer: Stranki sta dne 12. 3. 2012 sklenili darilno pogodbo št. SV 106/12. Ugotavlja se, ali je Darilna pogodba št. SV 106/12 z dne 12. 3. 2012, veljavna. Ali napišemo darilna pogodba z dne 12. 3. 2012 ali Darilna pogodba z dne 12. 3. 2012?
Najlepša hvala za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kakšna je uradna kratica Teološke fakultete UL? V raznih dopisih se namreč pojavlja pogosta kratica TF, ki je po mojem vedenju napačna (oz. je, kolikor vem, kratica nekdanje Tehniške fakultete v Mariboru). V povezavi s Teološko fakulteto najpogosteje srečamo kratico TEOF, vendar pa nikjer na straneh Univerze v Ljubljani ne najdem uradnega seznama kratic, zato prosim za informacijo tukaj.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
S čim nadomestiti glagol obeležiti v primeru svetovnih dni, obletnic, praznikov itd.? (V bolnišnici so obeležili svetovni dan medicinskih sester.) Vedno se mi zdi, da je nekako na silo popravljeno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Prosil bi vas za nasvet glede rabe male/velike začetnice pri zapisu 'občina' ali 'mestna občina' v nazivu prostorskega akta.
Zanima me ali je pravilno Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Murska Sobota oz. Odlok o občinskem prostorskem načrtu mestne občine Murska Sobota. Kot občina je mišljeno ozemlje občine in ne ustanova.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Ali se v tem primeru piše vejica?
Tako zaupa kot ne zaupa 15 odstotkov vprašanih.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, ali je vejica med datumom in uro potrebna (npr. program prireditev na vabilu):
16. julija, ob 17.00
Prav tako ne vem, ali ime dogodka pisati v nadaljevanju z veliko ali malo začetnico.
PROGRAM PRIREDITVE
ob 19.30 S/sprejem gostov
ob 20.00 N/nagovor slavnostnega govornika ob 20.30 N/nastop Godalnega kvarteta Mlakar
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Na dom sem pred dnevi prejela zgibanko SMC, v kateri njen predsednik svoj nagovor konča takole: Vaš, Miro Cerar. - torej z vejico in piko na koncu. Na podoben primer sem naletela tudi v otroški knjigi, kjer mama nagovor otroku konča z besedami: Tvoja mama Zdenka. - tokrat samo s piko in brez vejice. Sta zapisa pravilna? Sama bi v obeh primerih izpustila tako vejico kot piko.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, ali v primeru šele ko bo odšel, bo srečen, pred ko postavimo vejico ali ne. Enako me zanima za primer zdaj ko sta se poročila, je bilo vse drugače. Je pravilno zdaj, ko sta se poročila ali zdaj ko sta se poročila. Po logiki bi rekel, da je pred ko vejica, a v tem primeru nisem čisto prepričan.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Koliko vejic mora biti v spodnji povedi? Turisti gredo lahko plavat ali se vozit s kočijo okrog jezera ali si ogledajo grad.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, ali bi morala biti na oglasu Borze terjatev vejica pred kar. Dodajam sliko oglasa.
Besedilo na oglasu: Financiramo kar je prav.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Vprašanje vejice v sledeči povedi je razklalo mojo družino in nekaj znancev:
Na stran vejice so se razen mene postavili vsi, ki so vprašanje prejeli. Trdijo namreč, da gre za dve osebni glagolski obliki, med katerima bi stala vejica, če bi bil, kar imajo oni za odvisni stavek, razširjen, torej: ... vidi, namesto da bi jo pogledal. Na drugi strani stojim le jaz. Čutim, da tu vejice ni, saj si glagolski obliki delita obvezno tožilniško dopolnilo, torej morata biti priredno vezani polovici povedkovne fraze (žal terminologije, ki jo uporablja tvorbena slovnica, v slovenščini ne poznam), če želimo obdržati pomen. Zanima me, ali se slovnica strinja z mano ali se je tudi sama zarotila proti meni.
Vnaprej se zahvaljujem za vsakršen odgovor!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Ali je v naslednji povedi obvezna vejica ali jo lahko izpustimo?
Učila jo je kako skuhati špagete.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kako je s postavitvijo vejice pred veznikoma ko in če v spodnjih primerih. Ali (pa), ko bomo stali v vrsti na blagajni. Kaj (pa), če bi tudi mi ravnali podobno?
Sodeč po rezultatih v Gigafidi sta možni in pogosto rabljeni obe različici.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, ali je v samostalniških besednih zvezah, ki so sestavljene iz osebnega zaimka in drugega samostalnika, med elementoma vejica. Na primer: pri nas(,) Kovačih(,) je lepo; življenje je težko nam(,) nevednim. Kaj pa, če besedni red zamenjamo? Na primer: življenje nam je nevednim težko.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Po dolgih letih stalnega pisanja v angleščini se mi nekoliko mešajo štrene glede pisanja vejic pri odvisnih stavkih. V mislih imam take povedi:
Je za besedo profilne treba pisati vejico? Ne gre namreč za vrinjen element tipa Galerija je, mislim, v drugem razdelku.
Nadalje, če zgornjo poved primerjamo s to povedjo:
Ali je vejica tukaj odsotna, čeje to pravilno, ker se oba odvisna stavka nanašata na samostalnik možnosti*?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Prosim za pojasnilo glede velelnikov glagolov izvedeti in izvesti.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Je prav Zgornja Gorenjska ali zgornja Gorenjska?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, ali se piše homški hrib ali Homški hrib. Mislim, da se vzpetina sredi mengeškega polja imenuje Homec, vendar, ker je to poimenovanje prevzelo naselje, ki leži na južni strani vzpetine, se je za hrib s cerkvijo uveljavilo ime, Homški hrib.
Prav tako imam pogosto težavo, kdaj pisati občina in kdaj Občina, kot npr. Občina Domžale, kot ime naslovnika
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zadnjič sem zasledila oglas ker si vsi zaslužite zabavo. Dobila sem vprašanje ali bi lahko bilo pravilno tudi ker si vsi zaslužite zabave, po principu prinesite mi/želim si kave namesto kavo itd. Tako me zanima ali je pravilno oboje ali ne ter zakaj.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, v katero besedno vrsto spada beseda to (npr. v stavku Z nedoločnim zaimkom izražamo to, česar ne poznamo.) in tudi v katero podvrsto spada.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, ali je v SSKJ vključeno tudi besedje iz slovenskega zamejstva oz. kje se lahko poučim o njem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zanima me, ali obstaja pravilo ali vsaj priporočena raba pri navajanju vključenosti študentov v oz. na študijske programe.
Primer 1:
Zdelo bi se logično, da če se študentje vpišejo v program, se tudi usposabljajo v programu, ne na programu.
Rektorat naše univerze se zdi, da daje prednost rabi predloga v, saj so v navodila zapisali tako, kot prikazuje naslednji primer.
Primer 2:
Podobna je večinska raba (ne pa striktna) na portalu gov.si, od koder je naslednji primer.
Primer 3:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, za katero vrsto pridevnika gre v primeru užitne ribe. Ali bi lahko bil vrstni, če ga razumemo kot vrsto užitnih rib v opoziciji od strupenih oz. v povedi Ribiški čoln pluje po velikem jezeru in lovi užitne ribe?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, zakaj se spremeni vrstni red pomožnega glagola biti in osebnega zaimka, ko poved v pretekliku prestavljamo iz ednine v dvojino ali množino. Na primer, zakaj je osebni zaimek mi pred pomožnim glagolom, če rečemo: rekel mi je in zakaj je v frazi rekli so mi osebni zaimek na zadnjem mestu? Vnaprej hvala za vaš odgovor!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Pozdravljeni, zanima me ali je slovnično pravilno in smiselno uporabljati pridevnik pred besedno zvezo vsak dan, npr. osupljiv vsak dan, ali bi bilo pravilno osupljiv vsakdan. Hvala za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Ali se pri nazivih artiklov Liverin forte in Linex forte z veliko začetnico piše le prva beseda ali tudi druga (forte)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Glede pisanja e-sporočil me zanima, ali je treba začetek besedila v polju "Zadeva" pisati z veliko ali malo začetnico.
Primer 1: Zadeva: v Brežicah začetek državnega prvenstva v motokrosu ali Zadeva: V Brežicah začetek državnega prvenstva v motokrosu
Ob tem še podvprašanje: ali je razlika, če je v stavku povedek, kot je navedeno v primeru 2?
Primer 2: Zadeva: v Brežicah se je začelo državno prvenstvo v motokrosu ali Zadeva: V Brežicah se je začelo državno prvenstvo v motokrosu
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, zakaj te besede ni v SSKJ-ju?
Ali obstaja kakšno drugo ime za to fizikalno količino?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Sprašujem, zakaj se pri krajevnem imenu Črnomelj, glas a spremeni v e, kot npr. črnomaljska občina?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kaj je strokovna utemeljitev odločitve za zgornja zapisa (in enako tudi volivec, usesti, itd.), ki sta mi kot govorcu mariborske slovenščine nepričakovana, saj bi glede na izgovorjavo v svojem in drugih narečjih pričakoval zapisa "glodalec" in "vkraden".
Slovenski pravopis je na splošno zelo dobro konstruiran tako, da lahko govorci vseh narečij konsistentno preberemo zapisano besedo v svojem narečju oz. govoru.
Zapisa "glodavec" in "ukraden" kršita to pričakovanje. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo priponi -lec in -vec, se reče glodalec, ne glodavec. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo začetni v- in u- pred soglasniki, rečejo vkraden (ali fkraden), ne ukraden.
So to sploh merila, ki se zares upoštevajo pri izbiri pravilnega zapisa? Če so, zakaj je v teh primerih prišlo do odstopa?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zakaj se čimprejšnji piše skupaj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kako je nastal priimek Bulc?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Vljudno vas prosim z razrešitev dileme, kako pisati Občina Hoče - Slivnica, namreč s stičnim vezajem kot priredno zloženko ali se upošteva pravilo za pisanje dvojnih imen z nestičnim vezajem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Vem, da je bilo o zapisovanju besede občina že nekaj napisanega, pa vendar sem večkrat v dvomih, kateri zapis je pravilen. Prosim za pomoč pri na naslednjih dveh primerih:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Škofija s sedežem v Mariboru je skozi zgodovino imela različna imena. Danes je njeno uradno ime Nadškofija Maribor ali Archidioecesis Mariborensis v latinščini. V splošni rabi pogosteje zasledimo poimenovanje v obliki mariborska nadškofija, za katerega sklepam, da se piše z malo začetnico. Kljub temu je v starejših šematizmih Cerkve mogoče zaslediti slednjo obliko kot edino navedeno, zato predvidevam, da je oblika Mariborsko-lavantinska škofija nekoč bila uradni naziv, ki bi se, vsaj takrat, moral pisal z veliko, pa se v samem besedilu teh istih šematizmov ne. Enako je z Ljubljansko nadškofijo.
Obstaja kakšen razlog, zakaj so danes uradna imena škofij sestavljena iz besede (nad)škofija, ki ji sledi kraj, in ne obratno, torej s pridevnikom in občo sestavino? Je mogoče reči, da je katera od teh oblik jezikovno ustreznejša? Kot zanimivost, na krstnih listih iz določenega obdobja je celo zapisana oblika Škofija lavantinska, torej neka tretja različica.
Če že omenjam Lavant, me še zanima, kako to, da ni (bilo) v uporabi slovensko ime te doline, kar bi rezultiralo v Nadškofiji Labot in Labotski nadškofiji, oziroma če je danes primerno v besedilih tako nazivati to zgodovinsko škofijo. Podobno glede Nadškofije Solnograd in Solnograške nadškofije.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
V dilemi sem, kako pravilno zapisati rabo imena in priimka v telefonskem imeniku. Navedla bom primere, sedaj pa me zanima vaše mnenje ali je to pravilno zapisano, da bi bilo poenoteno za celotni imenik.
mag. Novak Janez (vodja oddelka)................01-200-20-20 Bedenk Tjaša........................01-200-20-21 Cirar Miha.............................01-200-20-22 Snoj Leopold.......................01-200-20-23
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kako se pravilno zapisuje koordinate v koordinatnem sistemu. x-koordinata, y-koordinata, če ne želim obrniti besednega reda? Ali x koordinata?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
V rabi najdemo zapise: kulturno-umetniško društvo, kulturno umetniško društvo in kulturnoumetniško društvo. SP 2001 vsebuje zapis kulturno-umetniško (gibanje).
V vseh teh zapisih gre pravzaprav tudi za pomenske razlike, čeprav verjetno o tem ljudje, ki društvo ustanavljajo, niti ne razmišljajo; pa tudi sicer se sprašujem, koliko te odtenke pomenov dejansko zaznavamo. Kaj naj naredimo v teh primerih lektorjih? Pustimo preprosto ime zapisano tako, kot je društvo registrirano?
Pri zapisu kulturno umetniško društvo se sklanjajo vse sestavine, kajne? Torej: prišli so člani kulturnega umetniškega društva.
Pojavlja se mi tudi vprašanje pri samem pomenu besed kultura in umetnost. Dejansko je kultura nadpomenka, saj zajema tudi področje umetnosti. Ni v tem primeru najustrezneje zapisati umetniškokulturno društvo ali umetniško kulturno? Če je društvo registrirano kot kulturno umetniško, si zapisa seveda ne bi upala tako spreminjati, ker se mi ne zdi primerno. Ampak vseeno zastavljam to (hipotetično) vprašanje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kako pravilno zapišemo ure, npr. trajanja določenega predavanja. Primer: 8.00 - 12.00 ali 8.00-12.00 ali kako drugače.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kakšen je v slovenščini pravilen zapis bolgarskega priimka za deklico, če je oče Kjostarov: Kjostarova ali Kjostarov?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kako pišemo naslednje besedne zveze (raba vezaja ali pomišljaja, stični ali nestični):
In kako če so besedne zveze sklanjane? Npr.:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Se pravilno piše kode QR piše z vezajem ali brez? Na predstavitvenem videu Kje pa vas jezik žuli? Prva pomoč iz Jezikovne svetovalnice sem videla brez. Je pika za vprašajem pravilna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Se 500 napiše skupaj ali narazen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kakšen je pravilen zapis z besedo v primeru kombinacije števnika in -krat, npr. 550-krat – petstopetdesetkrat ali petsto petdesetkrat?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Ni zelo akutno, bolj zgodovinsko in iz radovednosti: kdaj in zlasti zakaj se je začela namesto "kranjske" oblike besed kot Lublana in lubezen pa tudi Kran, Krana uporabljati oblika z j oziroma lj, torej Ljubljana, ljubezen, Kranj, Kranja? Je bila za to reč res kakšna nuja ali pač zgolj kaprica kakšnega jezikoslovca, morda utemeljena v romantičnem zanosu kakšne sorte pan/jugo-slovanstva? Je kakšna možnost, da bi se kdaj vrnili k naravni govorici?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me pravilen številčni zapis za pol evra. Ali to zapišem kot npr. 1,50 EUR ali kot 1,5 EUR? Ali sploh obstajajo kakšna navodila? Če ja, kje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me pravilen zapis zveze družbenokulturni center. Na spletu sem namreč zasledila različne – skupaj (podredna zloženka), z vezajem (priredna zloženka).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me pravilen zapis zveze turistično rekreacijski center. Na spletu sem namreč zasledila različne – skupaj (podredna zloženka), z vezajem (priredna zloženka) in narazen. V Slovarju krajšav (na portalu Termania) je mogoče najti zapis narazen. Dvomim, da je ta pravilen.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, če obstaja kakšno pravilo za zapisovanje slovenskih večbesednih zemljepisnih imen v angleških tekstih?
Dilema je v tem, ali naj bi se v angleščini drugo besedo npr. dvobesednih slovenskih zemljepisnih imenih pisalo z veliko začetnico (kot je to praksa v angleščini) ali pustiti v izvorniku, kot je pravilno v slovenščini?
Recimo:
- Arja vas
Angleški članek na Wikipediji navaja "Vas" z veliko začetnico: https://en.wikipedia.org/wiki/Arja_Vas
Ali se torej vse besede v takšnih večbesedna imenih v angleščini piše z velikimi začetnicami, ne glede na izvorni zapis v slovenščini, ki drugo besedo navaja z malo začetnico?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Pozdravljeni! Ali je pravilneje uporabiti naziv: Prireditve na poti zero waste ali Prireditve na zero waste poti? Hvala.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
V Sloveniji imamo na voljo tudi mrežo ENSVET, kjer energetski svetovalci nudijo svetovanje o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih.
Kako se torej imenujejo te pisarne: energetskosvetovalne ali energetsko svetovalne pisarne, morda energetske svetovalne pisarne?
Najdem namreč različne oblike zapisa (skupaj, narazen, celo z vezajem).
Sama menim, da pišemo pridevnik skupaj, ker izhajamo iz besedne zveze energetsko svetovanje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Za državno odbojkarsko ligo uporabljajo oznake 1A. DOL, 1B. DOL. Ali ne bi bilo pravilno 1. A DOL (prva A državna odbojkarska liga)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kako je z žensko obliko samostalnika praktik.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Pri nazivih poklicnih standardov, ki jih pripravljamo, smo dolžni uporabljati moško in žensko obliko naziva. Npr: Skupnostni tolmač/skupnostna tolmačka, Vizažist/vizažistka. So pa primeri, ko smo v dilemi, kateri je pravi način zapisa: npr. Pomočnik kuharja. Ali je ženska oblika Pomočnica kuharice ali bi celo morali uporabiti vse 4 verzije: Pomočnik kuharja/pomočnica kuharja/pomočnik kuharice/pomočnica kuharice?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Ali samostalnik model uporabljamo s podspolom živosti ali ne? Gre za besedilo naslednjega značaja:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kateri je podspol živosti pri besedah, ki pomenijo 'del programa, ki uporabniku pomaga izvesti določeno zahtevnejše opravilo', kot je navedeno v definiciji za čarovnik. Konkretno: kako sklanjati besede “pomočnik”, “krmar” in “asistent”. Sorodna beseda je “pripomoček”, vendar tu ni dvomov, da se sklanja kot neživ samostalnik.
V ušesa gre bolj “odprite asistenta/pomočnika/krmarja/čarovnika za nameščanje …” kot “odprite asistent/pomočnik/krmar/čarovnik za nameščanje …”. Ali je to pravilno oziroma kakšna je utemeljitev za eno ali drugo možnost?
To je pogosta dilema pri prevajanju navodil iz angleščine, na primer pri besedah “Accessibility assistant”, “Configuration wizard”, “Print utility”.
Še predlog glede gesla za čarovnik na Franu (tretji pomen): prav bi prišel napotek glede podspola živosti in sklanjanja, morda vsaj primer v tožilniku.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.