kášča -e ž (á) prostor ali stavba za shranjevanje žita: nositi žito v kaščo; lesena, zidana kašča
♦ zgod. kašča v fevdalizmu shramba za naturalne dajatve podložnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

preselíti -sélim dov. (ī ẹ́) povzročiti, da kdo spremeni stalno ali začasno bivališče: preselili so jo v novo stanovanje; preseliti kaznjenca v druge zapore; med vojno so nasilno preselili obmejne prebivalce / preseliti otroka v večjo sobo / zvečer so goste z vrta preselili v sobo
// povzročiti, da kaj spremeni svoje stalno mesto: preseliti knjige v nove prostore; preseliti rastlino na drugo gredo; vzgojni zavod so preselili v sosednji kraj

preselíti se spremeniti stalno ali začasno bivališče: prodal je hišo in se preselil / preseliti se iz Ljubljane v Kranj; mati se je preselila k poročeni hčeri; na starost se je preselil spet v domači kraj / preseliti se na drug oddelek; preseliti se v podstrešno sobo / divjad se je preselila drugam; pren. v mislih se je preselil v domačo hišo; preselimo se za trenutek v preteklost, za tristo let nazaj
// spremeniti svoje stalno mesto: usnjarska šola se je preselila v novo poslopje; ekspr. slika se je z naslovne strani preselila na steno fantove sobe / promet se je takrat s cest preselil na železnico
● ekspr. preiskali so klet, nato pa so se preselili na podstrešje so začeli preiskovati podstrešje; evfem. preseliti se na drugi svet, v večnost umreti; ekspr. del pridelka se je preselil v graščakovo kaščo je vzel, dobil graščak; trikrat preseliti se je enkrat pogoreti ob selitvah se pohištvo zelo poškoduje, uniči

preséljen -a -o: izseljeni in preseljeni ljudje; pohištvo je že preseljeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

sírnica -e ž (ȋ) star. prostor za shranjevanje sira: imeli so kaščo in sirnico
♦ gastr. sirnica juha iz kruha in začimb, kateri se med kuhanjem primeša nastrgan sir; zgod. sirnica v fevdalizmu hribovska kmetija s pašniki, ki oddaja zemljiškemu gospodu zlasti sir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

žítnica -e ž (ȋ) 

1. 1. prostor ali stavba za shranjevanje žita; kašča: spraviti žito v žitnico; vrata žitnice
   ♦ zgod. mestna žitnica
   // posoda, naprava za shranjevanje žita: stopil je v kaščo, da pregleda žitnice; polne žitnice
2. 2. publ. žitorodno področje: stepo so spremenili v žitnico / ta pokrajina je naša žitnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.