dišeč -a -e pridevnik1. ki oddaja, daje določen, navadno prijeten vonj; SODOBNA USTREZNICA: dišeč
2. ki je tak, da ustreza okusu, željam, zahtevam, pričakovanjem koga; SODOBNA USTREZNICA: ugajajoč
FREKVENCA: 34 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
kadìlo -a s kadilo: Kadilo KMS 1780, A2b; i dáno nyemi je vno'zino kadila KŠ 1771, 780; i darüvali ſzo nyemi dári, zláto, i kadilo, i mirho KŠ 1771, 8; Zláto, kadilo i myrho W. Nouvomi králi darüjo BKM 1789, 57; szlepáre, ki kákso bajilo, kadilo nücajo AIP 1876, br. 8, 7; Etakse krave bedászte 'sene z-kadilom scséjo zvrácsiti KOJ 1845
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
kaditi -im nedov. kaditi (s kadilom):
on je kadil del. ed. m ta Altar ǀ Mashniki pak ſò molili, inu s' lepu dishezhim kadilam kadili del. mn. m ǀ najde 70. ſtarizou, kateri ſo klezhali, inu kadili del. mn. m kazhe, Crokotile, pſse, inu mazhike na ſidu smalane kaditi se kaditi se:
prebiua veni hishi, v' katiri mozhnu ſe kadj 3. ed., kir k' ſadnimu ſturi demm, de ſolſe mu is ozhy tekò ǀ najdejo ſerce leshati, per denariah, Kateru ſe je she Kadilu del. ed. s, inu gorku bilu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.