Tiskanje

bleti blejem* nedovršni glagol

kdo nerazločno govoriti besede brez razumevanja; SODOBNA USTREZNICA: momljati

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

cẹ̑dra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

cigára -e ž (ȃ)
tobačni izdelek, zvit iz kosov tobačnih listov: kaditi cigare; prižgati, vleči, žvečiti cigaro / havanska cigara

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

cigára -e ž

tobačni izdelek, zvit iz kosov tobačnih listov

SINONIMI:

ekspr. cigarica, zastar. smotka

GLEJ ŠE: havana, doza1, doza1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

cigaréta -e ž (ẹ̑)
tobačni izdelek iz razrezanega tobaka, zavitega v papirček: cigareta gori, ugasne; kaditi, prižgati, vleči, zviti cigareto; lahke, močne cigarete; cigarete s filtrom; škatlica cigaret; doza za cigarete / cigareta slabo vleče; odpovedati se cigaretam kajenju cigaret

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

čȃd -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

čadíti se -ím se in čáditi se -im se tudi čadíti -ím tudi čáditi -im nedov. (ī í; ā ȃ)
knjiž. kaditi se: oljna leščerba se čadi; zubelj ni migotal in se ni čadil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

čadíti se -ím se in čáditi se -im se tudi čadíti -ím in čáditi -im nedov. čádi (se) -íte (se) in -i (se) -ite (se), -èč (se) -éča (se); -íl (se) -íla (se) in -il (se) -ila (se); čadênje in čádenje; (-ít (se)/-ìt (se) in -it (se)) (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) neobč. kaditi se: Leščerba (se) ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

čẹ̑dra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

čreda -e (čreda, črejda, čeda) samostalnik ženskega spola

1. večja skupina živali iste vrste; SODOBNA USTREZNICA: čreda

2. večja skupina ljudi s skupnimi cilji, potrebami ali poreklom; SODOBNA USTREZNICA: skupnost, občestvo

FREKVENCA: 149 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dílati -am nedov. (ȋ) pog.
preprodajati, razpečevati mamila: ko bom nehal kaditi, bom nehal tudi dilati

dílati se

pogajati se:

dilati se okoli cene

vlada se je dilala z naftno družbo za cene bencina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dȉm díma m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dimati -am nedovršni glagol

kot slovarski zgled kaditi, kaditi se, dimiti se

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dímiti -im nedov. (ī ȋ)
izpostavljati delovanju dima zaradi konzerviranja; prekajevati: dimiti svinjsko meso; dimiti ribe
♦ čeb. dimiti čebele puhati dim v panj, da se čebele pomirijo

dímiti se

kaditi se:

požgana vas se je še dimila

mokre veje so se na ognju močno dimile

/ v mestu so se dimile neštete tovarne

/ pečica se dimi

dimèč

-éča -e:

dimeča se drva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dímiti -im nedov. -èč -éča; dímljen -a; dímljenje (í ȋ; ȋ) prekajevati: kaj ~ meso, ribe
dímiti se -im se (í ȋ; ȋ) kaditi se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dimiti -im nedovršni glagol

kot slovarski zgled kaditi

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dimiti se [dímiti se dȋmi se] nedovršni glagol

kaditi se, dimiti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dokadíti -ím dov., dokádil; dokajèn (ī í)
kaditi do konca: dokaditi cigareto, pipo / dokadil je in vstal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dokadíti -ím dov. dokádil -íla, nam. dokadít/dokadìt; drugo gl. kaditi (í/ȋ í) kaj ~ cigareto

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dovolíti -vólim dov. (ī ọ́)
1. dati dovoljenje, pristanek za kaj: učitelj nam je dovolil, da gremo domov; ne, tega ne dovolimo / njegov ponos mu ne dovoli, da bi jih prosil; študij bo nadaljeval, če mu bo dovolilo zdravje
● preveč dovoli otroku je preveč popustljiv do njega; ekspr. kdo vam je dovolil tu kaditi in popivati ne smete; evfem. ne morem dovoliti, da bi tako ravnal z materjo prepovedujem ti
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža vljudnost
a) pri nagovoru: dovolite, da vam iskreno čestitam; dovolite, da vam zastavim tole vprašanje; saj dovolite? je vprašal sopotnika in prisedel
b) pri seznanjanju: dovolite, moje ime je XY; dovoli, da ti predstavim svojo ženo
c) pri ugovarjanju, zavrnitvi: »Niste poskrbeli za nova delovna mesta,« je rekla novinarka. »Dovolite! Tega nisem nikoli obljubljal,« se je branil politik / ekspr. dovoli, da dvomim o tem
3. zastar. privoliti: naposled je le dovolil v ta zakon

dovolíti si

upati si, drzniti si storiti kaj:

dovolil si je neslano šalo

misliš, da si lahko vse dovoliš

/ dovolil sem si kritiko njegovega dela

/ kot vljudnostna fraza: dovolil bi si navesti nekaj primerov; dovolil bi si opozoriti še na to dejstvo

●

ne morem si dovoliti tolikšnega razkošja privoščiti

dovóljen

-a -o

deležnik od dovoliti:

kongres ni bil dovoljen

ali je dovoljeno vprašanje

pristopil je k mizi, vprašal: Dovoljeno? in sedel

dopusten

dovoljena hitrost

zoper odločbo je dovoljena pritožba

sam.: nogometna tekma je prešla meje dovoljenega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

fájfa fájfe samostalnik ženskega spola [fájfa]

neformalno priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Pfeife, prvotno ‛cev, piščal’, < stvnem. phīfa, to pa iz srlat. pipa iz lat. pīp(p)āre ‛čivkati, piskati’, imitativnega izvora - več ...

fájfa -e ž (ȃ)
1. pog. priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom; pipa: basati fajfo; potegniti iz fajfe / kaditi fajfo
♦ obrt. pipi podoben ornament domače klekljane čipke
2. šol. žarg. negativna ocena (v šoli): dobiti fajfo iz matematike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

fájfa -e ž (ȃ) neknj. pog. kaditi ~o pipo; šol. žarg. nezadostna ocena

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

hášiš -a m (ȃ)
mamilo iz smole indijske konoplje: kaditi hašiš; omamljati se s hašišem; uživanje heroina in hašiša

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

hášiš -a m

močno mamilo iz indijske konoplje

SINONIMI:

sleng. šit1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

izkadíti2 -ím tudi skadíti -ím dov., izkádil tudi skádil; izkajèn tudi skajèn (ī í)
pokaditi: izkaditi cigareto / danes je izkadil že nekaj pip

izkadíti se

tudi skadíti se

prenehati kaditi se:

drva so se izkadila

brezoseb. zdaj lahko zapreš okno, se je že izkadilo

kadeč se priti iz česa:

počasi se je dim izkadil skozi špranje

pren., ekspr. mračne misli so se izkadile iz njegove glave

ekspr.,

z dajalnikom

izraža prenehanje stanja, razpoloženja, kot ga določa samostalnik:

jeza se ji je že izkadila

navdušenje se jim bo kmalu izkadilo

pijanost se mu še ni popolnoma izkadila

●

ekspr. počakaj, da se mu vino izkadi da se strezni; da se mi takoj izkadiš odideš, izgineš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

izkadíti -ím dov. izkádil -íla, nam. izkadít/izkadìt, izkajèn -êna; drugo gl. kaditi (í/ȋ í) redk. pokaditi: kaj ~ cigareto
izkadíti se -ím se (í/ȋ í) Dim se je izkadil skozi špranje; poud. izkaditi se komu Jeza se mu še ni čisto izkadila |izginila, minila|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

iz naváde vzročn. prisl. zv.

izraža nagib, vzrok dejanja

SINONIMI:

knj.izroč. iz navajenosti, knj.izroč. iz privade

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

Izvor priimkov Valjavec in Ovsenek

Izvor priimkov Valjavec in Ovsenek

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

joint tudi džôint tudi džôjnt -a [džôjnt] m (ȏ)
cigareta iz marihuane, hašiša: kaditi, pokaditi joint; prižgati joint; zvijati, zviti (si) joint; ogorki jointov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kadeč deležnik

PRIMERJAJ: kaditi

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

kadejoč (kadeoč) deležnik

PRIMERJAJ: kaditi

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

kadȋlec – glej kadīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kadȋlka – glej kadīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kadílnica -e ž (ȋ)
1. soba za kajenje: kaditi v kadilnici; kadilnica v gledališču / opijske kadilnice
2. posoda za zažiganje kadila, ki se uporablja zlasti pri verskih obredih: dati kadilo v kadilnico; okrašena, srebrna kadilnica / kaditi s kadilnico
● ekspr. vihteti kadilnico komu, pred kom pretirano, navadno nezasluženo slaviti, poveličevati ga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kadílo – glej kadīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kadíti -ím nedov., kajèn (ī í)
1. vdihavati in izdihavati dim kake tleče snovi, zlasti tobaka: prižgal si je cigareto in kadil; že ves večer kadi; kaditi opij, tobak / kaditi cigareto, cigaro / za skednjem smo dečki kadili suh srobot / ne kadi in ne pije; strastno kaditi; ponudil mu je zavojček cigaret: kadite? Hvala, ne kadim; ekspr. ali se pri vas doma kadi? ali pri vas doma kadite; kadi ko Turek veliko, pogosto / z nedoločnikom odvaditi se kaditi / kot opozorilo kaditi prepovedano
2. povzročati, da se dela, razširja dim: v vinogradu kadijo / v krščanskem okolju ob praznikih so kadili po hiši, kašči in hlevu; kaditi s kadilnico / ekspr. kamin, peč kadi se kadi; avt. žarg. avto kadi iz izpušne cevi prihaja gost dim
3. izpostavljati delovanju dima, zaradi konzerviranja; prekajevati: kaditi meso / kaditi sode z žveplom žveplati
4. ekspr., z dajalnikom izražati komu (pretirano) hvalo, priznanje, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: vsi kadijo novemu županu; zdaj mi pa že preveč kadiš; drug drugemu (si) kadita / star. kadil ne bom več vaju brez preudarka (F. Prešeren)

kadíti se

delati, oddajati dim:

peč se kadi

mokra drva so tlela in se kadila

delati, oddajati hlape: kislina se kadi / žganci se kadijo v skledi

brezoseb.

izraža razširjanje, obstoj dima, hlapov v zraku, prostoru:

iz dimnika, iz peči se kadi

iz lonca, od živine se kadi

/ ekspr. v sobi se je kadilo, da so nas pekle oči

izraža razširjanje, obstoj drobnih delcev v zraku: poškropila je tla z vodo, da se pri pometanju ne bi kadilo; za drvečo čredo se je kadilo / ekspr. na skednju se je kadilo (od) plev, prahu bilo je zelo veliko plev, prahu

●

ekspr. dež, sneg se kadi (močno) dežuje, sneži z vetrom; ekspr. bežal je, tekel je, da se je (vse) kadilo (za njim) zelo hitro; ekspr. kolne, laže, da se kar kadi zelo

kadèč

-éča -e:

kadeč cigareto, se je udobno zleknil

iz kadečih se loncev je prijetno dišalo

počasi je srebal kadečo se kavo

kadeča se kislina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kadíti -ím nedov. kádi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, kajèn -êna; kajênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ tobak; ~ meso prekajevati; ~ prepovedano; Peč ~i se kadi; poud. kaditi komu |hvaliti ga|
kadíti jo -ím jo (í/ȋ í) knj. pog., poud. ~ ~ po klancu |teči|
kadíti se -ím se (í/ȋ í) Peč se ~i; brezos. Iz dimnika se ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kadíti -ím nedov.

kaj vdihavati in izdihavati dim kake tleče snovi, zlasti tobaka

SINONIMI:

star. puhati, zastar. pušiti

GLEJ ŠE SINONIM: laskati se, prekajevati, prilizovati se
GLEJ ŠE: odvaditi se, odvaditi se, odvaditi se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

kadíti Frazemi s sestavino kadíti:
kadíti kot Túrek

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kadīti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kadíti, -ím, vb. impf. 1) einen Rauch machen, räuchern; po hiši kaditi, das Haus einräuchern; k. koga, kaj, bähen, räuchern; kadila sem otroka, mazala sem ga, pa ni nič pomagalo, jvzhŠt.; — k. meso, das Fleisch selchen; — z žveplom sode k., die Fässer mit Schwefel einbrennen, Cig.; pojdi se kadit, mache, dass du weiter kommst, pack dich! jvzhŠt.; k. komu, jemandem Räucherwerk streuen: mene so zapustili in kade drugim bogom, Dalm.; — k. komu, jemanden lobhudeln, ihm Weihrauch streuen (z. B. in Reden); — k. se, rauchen; kadi se iz peči; kadi se po sobi; kadi se po gorah, es ist Höhenrauch; peč se kadi der Ofen raucht; njih pusta (= opustošena) dežela se kadi, Dalm.; kri se kadi in teče v potokih, Jap.-Valj. (Rad); — kadi se mu pod nos, es verdrießt ihn, Cig., jvzhŠt.; = kadi se mu, ZgD.; Babilončanom vse to zvedšim (nam. zvedevšim) se je grozno kadilo, Ravn.; — 2) k. (tobak), (Tabak) rauchen; ali kadiš? ne kadim; k. cigare; — 3) Staub machen: kaj tako kadiš? jvzhŠt.; k. jo kam, schnell gehen, Z.; to sta jo kadila! UčT.; — k. se, stauben: kadi se po cesti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kadìti -ím nedov. kaditi s kadilnico: na nyega [Zaharija] je priſao réd, ka bi kadio KŠ 1771, 161
kadìti se -ím se kaditi se: csi sze dotekne gôr, kadijo sze TA 1848, 85
kadéči se -a se -e se kadeč se: i predivo kadécse ne vgaſzi KŠ 1771, 39

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kaditi [kadīti kadím] nedovršni glagol

povzročati, da se razširja dim; kaditi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kaditi nedov., F6, adolere, ṡashigati, offrovati, vushgati, ṡhgati, kaditi; altercum, ṡeliszhe ṡa ribe omotiti, inu ṡobè kaditi; fumigare, kaditi; suffimentum, vel suffimigatio, vſe tú s'zhim ſe kady; suffire, kaditi, pokaditi; suffitor, -oris, kateri kady, kadnyk; prim. kadeč

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kaditi -im nedov. kaditi (s kadilom): on je kadil del. ed. m ta Altar ǀ Mashniki pak ſò molili, inu s' lepu dishezhim kadilam kadili del. mn. m ǀ najde 70. ſtarizou, kateri ſo klezhali, inu kadili del. mn. m kazhe, Crokotile, pſse, inu mazhike na ſidu smalane kaditi se kaditi se: prebiua veni hishi, v' katiri mozhnu ſe kadj 3. ed., kir k' ſadnimu ſturi demm, de ſolſe mu is ozhy tekò ǀ najdejo ſerce leshati, per denariah, Kateru ſe je she Kadilu del. ed. s, inu gorku bilu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kaditi ► ˈkadiːt -iːn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kadíti se -ím se nedov.

delati, oddajati dim

SINONIMI:

dimiti se, knj.izroč. čaditi se

izraža razširjanje, obstoj drobnih delcev, prahu v zraku

SINONIMI:

prašiti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

kadíti se Frazemi s sestavino kadíti se:
da se je [kàr] kadílo, da se kàr kadí, lagáti se, da se kàr kadí

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kaditi se nedov., F3, fumare, ſe kaditi; fumifer ignis, ogîn kateri ſe ſylnu mozhnu kady; vaporare, ſe vun kaditi, ali ṡkaditi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kadúlja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kahljáti, -ȃm, vb. impf. 1) = hahljati, hervorsprudeln, Jan.; Krka kahlja kar na ravnem iz tal, kakor iz grla, Glas.; vino iz soda kahlja, Z.; k. se = zelo kaditi se, Tolm.-Štrek. (Let.); — 2) k. se, laut lachen: k. se od veselja, LjZv., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kajênje -a s (é)
glagolnik od kaditi:
a) odvaditi se kajenja; opustiti kajenje / kajenje tobaka
b) kajenje proti pozebi, slani / božično kajenje
c) pogasili so, kajenje pa še dolgo ni ponehalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kàr Frazemi s sestavino kàr:
da se je [kàr] kadílo, da se kàr kadí, kàr nêsejo pête kóga, [kàr] v trí dní, lagáti se, da se kàr kadí, [tóliko] kàr je za nóhtom čŕnega

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kdáj1 prisl. (ā)
1. izraža vprašanje po času, v katerem se dejanje dogaja: kdaj prideš? kdaj, pravite, začnemo zidati? kdaj in kje se je to zgodilo? ekspr. kdaj neki je začel kaditi? / ekspr.: kdaj se boš odvadil površnosti; kdaj sem pa jaz odločal nikoli / do kdaj boš doma? od kdaj je ta hiša tvoja? za kdaj je sklican sestanek? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: ne spominjam se, kdaj je bil nazadnje pri nas; elipt. ura je minila, da nista vedela kdaj
2. ekspr., navadno v zvezi z že izraža veliko časovno oddaljenost: kdaj smo te že pričakovali; že kdaj bi bil moral to storiti / v hiši je od kdaj že sama revščina in lakota; prim. bogve, kdove

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kipẹ́ti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]

večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus

podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom

igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček

šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač

telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji

znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo

manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček

STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...

kọ́per -pra m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

krȁp1 krápa m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kúba -e ž (ȗ)
cigara iz srednje dobrih vrst tobaka, krajša od havane: kaditi kubo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kurīti kúrim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

lagáti se Frazemi s sestavino lagáti se:
lagáti se, da se kàr kadí

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

lončénka -e ž (ẹ̄)
knjiž. lončena pipa: kaditi iz kratke lončenke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

lúč Frazemi s sestavino lúč:
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čákanje na zelêno lúč, čakáti na zelêno lúč za kàj, dáti zelêno lúč za kàj, dobíti zelêno lúč za kàj, dočakáti zelêno lúč za kàj, glédati kàj v róžnati lúči, iméti zelêno lúč za kàj, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], lúč na kôncu predôra, lúč na kôncu tunéla, pokázati se v právi lúči, prižgáti zelêno lúč za kàj, uglédati lúč svetá, vídeti kàj v róžnati lúči, vídeti lúč na kôncu predôra, vídeti lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč svetá

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

mahórka -e ž (ọ̑)
zlasti v ruskem okolju tobak slabše kakovosti: zviti cigareto iz mahorke in časopisnega papirja / kaditi mahorko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

marihuána -e ž (ȃ)
mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov indijske konoplje: kaditi, uživati marihuano

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

marihuána -e ž, snov. (ȃ) kaditi ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

marihuána -e ž

mamilo iz indijske konoplje

SINONIMI:

kanabis, sleng. gandža, sleng. trava

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

nadȗt -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

nakadíti -ím dov. nakádil -íla, nam. nakadít/nakadìt; nakajênje; drugo gl. kaditi (í/ȋ í) kaj Meso je samo nakadil, ne pa prekadil
nakadíti se -ím se (í/ȋ í) Za danes se je nakadil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

nargíla -e ž (ȋ)
v orientalskem okolju pipa, pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo: kupiti nargilo / kaditi nargilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

nargilé -êja m (ẹ̑ ȇ)
v orientalskem okolju pipa, pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo: starec z velikim nargilejem / kaditi iz nargileja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

naváda -e ž (ȃ)
1. nav. mn. kar dobi zaradi ponavljanja ustaljeno obliko
a) pri človeku: spoznal sem njegove navade; težko je spremeniti vsakdanje navade / opustiti, pridobiti si določene navade odvaditi, navaditi se česa; ekspr. znebiti se slabih navad / privzgojiti otroku delovne navade
b) nav. ekspr. pri živali: proučevati navade divjadi, medvedov
c) ekspr. na posameznih področjih človekove dejavnosti: upoštevati plačilne navade; poznati navade tržišča / prometne navade / posnemati tuje slikarske navade
// navadno s prilastkom vedenje, obnašanje: čudaške, uglajene navade / človek mestnih navad / po svojih navadah se zelo razlikujeta
2. navadno v povedni rabi izraža, da postane kaj zaradi ponavljanja človekova značilnost: kajenje je njegova navada; hoja v hribe mu je (postala) navada / imel je navado, da je vsakega pozdravljal / govoril je mirno, kakor je njegova navada
// izraža stanje, za katero je značilna taka dejavnost: na kmetih je navada, da se ljudje pozdravljajo / pitje kave mu je prešlo v navado / v navadi je, da se tako dela / proti svoji navadi me je danes poklical
3. v prislovni rabi, v zvezi iz navade izraža nagib, vzrok dejanja: kaditi, piti iz navade; iz navade ugovarja / delinkvent, hudodelec iz navade
4. nav. mn., navadno s prilastkom kar se v ustaljeni obliki ponavlja (iz roda v rod) ob določeni človekovi dejavnosti, dogajanju: zapisati pustne navade; mnoge stare navade izginjajo; navade ob poroki, žetvi / zbirati ljudske navade; prim. ponavadi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

naváditi -im dov. (á ȃ)
1. z nedoločnikom ali glagolskim samostalnikom z vajo, ponavljanjem narediti, da kdo zna, je sposoben opravljati določeno delo: otroke je navadila kuhanja in šivanja; v šoli se je navadil brati, pisati; navaditi se plavati / navaditi koga pospraviti knjige / vola navaditi voziti / jezika se je že toliko navadil, da se lahko sporazumeva naučil / psa moramo navaditi, da pride na klic / navadil ga je misliti / prijatelji so ga navadili piti
2. povzročiti, da je kdo sposoben prilagoditi se določenemu stanju, okolju: navaditi koga na mraz, močno svetlobo; navaditi se nove okolice, samote; navadil se je trpeti; navaditi se na ropot / ne morem se ga navaditi; sčasoma sta se navadila drug (na) drugega
// s spodbujanjem, opozarjanjem povzročiti, da kdo pridobi določeno pozitivno lastnost: navaditi koga čistoče; kmalu ga je navadil na red

naváditi se

s ponavljanjem kakega dejanja, dela priti v stanje, ko postane to potreba, navada:

navaditi se kaditi

navaditi se na mamila, pijačo

navájen

-a -o:

navajen je dela, trpljenja

vsega hudega navajen človek

navajen sem poti, zato bom šel naprej poznam pot

tega smo že navajeni

navajen je, da hodi sam

navajeni so čakati

navajen je na mraz, podnebje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

naváditi -im dov. navájen -a (á ȃ) koga/kaj česa ~ otroke šivanja; ~ sina brati; ~ psa, da pride na klic; navaditi koga/kaj na kaj ~ izseljence na novo okolje
naváditi se -im se (á ȃ) koga/česa ~ ~ profesorice; ~ ~ kaditi; navaditi se na koga/kaj ~ ~ ~ novo okolje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

naváditi se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja

GLEJ: navájati se2

kdo/kaj usposobiti se za kaj
Navadil se na življenje v mestu in na nadomestne starše.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

obljubíti in obljúbiti -im dov.

komu kaj izjaviti komu, da bo kaj dobil, bo česa deležen

SINONIMI:

star. obečati, ekspr. priseči

navadno z odvisnim stavkom izjaviti komu, da bo kdo kaj storil, uresničil

SINONIMI:

dati obljubo, obljubljati, ekspr. dati besedo, ekspr. dati prisego, star. obečati, ekspr. obvezati se, ekspr. priseči, star. zadati besedo, ekspr. zagotoviti, ekspr. zakleti se, star. zaobljubiti, ekspr. zaobljubiti se, knj.izroč. zapriseči se, ekspr. zareči se, knj.izroč. zarotiti se, star. zastaviti besedo, star. zaveriti se, ekspr. zavezati se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

odkúriti -im dov.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

odtrgati ► ȯˈtr̥gat -an dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

odváditi -im dov. (á ȃ)
1. povzročiti, da kdo ne dela več tega, kar mu je postalo potreba, navada: odvaditi otroka sesati palec; težko se je odvadil mamil; odvaditi se pijančevanja; odvaditi se kaditi
2. povzročiti, da kdo izgubi določeno lastnost: življenje jo je odvadilo vihravosti; odvaditi se površnosti

odváditi se

izgubiti sposobnost opravljati določeno delo:

odvadil se je težkega dela, zastar. težkemu delu

odvaditi se hitro hoditi

/ njegove roke so se odvadile dela

izgubiti sposobnost prilagoditi se določenemu stanju, okolju: odvaditi se mraza, samote

zaradi daljšega časovnega presledka od uporabe česa, stika s čim občutiti to kot nenavadno: take hrane se je že odvadil / odvadil se je domače govorice

odvájen

-a -o:

oči, odvajene svetlobe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

odváditi se -im se dov.

česa zaradi daljšega časovnega presledka od uporabe česa, stika s čim občutiti to kot nenavadno

SINONIMI:

ekspr. dati slovo čemu, knj.izroč. odučiti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

ofrovati nedov. in dov., F11, adolere, ẛashigati, offrovati, vushgati, ẛhgati, kaditi; capitale, -lis, tudi Nunski ſhlár, en ẛa glavo pert, kateri je bil nékadaj v'navadi per teh, kateri ſo offrovali; fertum, -ti, ena ſorta jidy, katero ſo nékadai gori offrovali; hostiare, offrovati ṡhpiṡhne offre; immolare, offrovati, k'offru klati, ṡaklati; litare, offrovati, ṡaſhonati; perlitare, ṡkuṡi offer kai prejeti, ali popolnoma offrovati; primitiae, -arum, pervine, tá pervi ſad, kateriga ſo Bogú offrovali; sacrificare, offrovati, vel ofrovati, offrati, maſhovati; sacrificus, -ci, Maſhnik, kateri offruje, offraviz

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

okadíti -ím dov. okádil -íla, nam. okadít/okadìt; okajênje; drugo gl. kaditi (í/ȋ í) kaj ~ meso
okadíti se -ím se (í/ȋ í) Strop se je okadil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

okajȅn -éna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

omotiti dov., F2, altercum, ṡeliszhe ẛa ribe omotiti, inu ẛobè kaditi; inescare, naſhpiṡhati, omotiti, ṡkuṡi ſladzhize, napelati, ogolufati, na ſe vlézhi, draſtiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ópij -a m (ọ̄)
mamilo iz izcedka glavic vrtnega maka: kaditi, uživati opij; pridobivanje opija / surovi opij v kepice strjen izcedek iz glavic vrtnega maka kot surovina za to mamilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

opozoríti -ím dov., opozóril (ī í)
1. narediti, da kdo kaj dojame, zazna: opozoriti koga na napako; opozoril ga je na ost v njenih besedah; opozorila ga je na Prešernove pesmi; opozoriti obiskovalce razstave na nekatere slike; opozoril ga je, da je napravil napako; s kašljanjem jih je opozoril nase / njene oči so ga opozorile, kako neprimerne so bile njegove besede / opozoril jih je na pravilno pot pokazal jim jo je
● ekspr. mladi umetnik je že večkrat opozoril nase vzbudil pozornost; publ. na kongresu so opozorili na vrsto problemov so jih obravnavali; so govorili o njih
2. narediti, da se kdo seznani s tem, kar mora upoštevati: opozoriti koga na nevarnost; motorist je z roko opozoril na spremembo smeri; opozorila ga je, da ga je nekdo izdal okupatorju; pravočasno sem ga opozoril, kaj se pripravlja / streljanje nas je opozorilo, da se bliža sovražnik
// narediti, da kdo kaj obnovi v spominu: opozoriti koga na dolžnost, obljubo; opozoril ga je, da še ni plačal
// seznaniti koga z željo, zahtevo, naj kaj dela, stori: opozoril sem ga, da tu ne sme kaditi; opozorila ga je, naj bo previden; s prstom ga je opozorila, naj molči / učitelj je opozoril učenca opomnil / gori, hitro opozori gasilce alarmiraj
3. star. vzbuditi pazljivost, previdnost: to bi jo utegnilo opozoriti; šum ga opozori, da se obrne

opozorjèn

-êna -o:

vsi so bili pravočasno opozorjeni na nevarnost

odpotoval je, ker je bil opozorjen, da ga iščejo

opozorjen je bil, naj ne hodi tja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

parfȗm -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

páriti se1 -im se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

v posplošenem pomenu kdo/kaj v vročini zadrževati se, oddajati vlago
(Na podu lope) se je parilo seno.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

píhati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pípa -e ž (í)
1. priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom: iztrkati, natlačiti pipo; vzeti pipo iz ust; kadil je iz dolge pipe; lesena, lončena, porcelanasta pipa; s srebrom okovana pipa; pipa s kratko cevjo / vodna pipa v orientalskem okolju pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo; tobak za pipo / kaditi pipo; prižgal si je pipo
2. priprava za odpiranje in zapiranje pretoka tekočin in plinov: odpreti, zapreti pipo; pipa na sodu / plinska, vodovodna pipa / pipa pušča; iz slabo zaprte pipe kaplja; iz pipe teče voda
● pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; pog. krčmar je imel na pipi dobro rebulo je prodajal, točil; pipa miru pri severnoameriških Indijancih okrašena pipa z dolgim, ravnim ustnikom, ki se uporablja zlasti ob sklepanju miru; ekspr. pokadiva pipo miru spraviva se, pobotajva se
♦ obrt. steklarska pipa priprava v obliki cevke za oblikovanje kroglice steklene mase; teh. pipa okrov z vrtljivim stožcem, ki ima prečno odprtino za reguliranje pretoka; kotna pipa na oglu dveh pravokotno stoječih cevi; mešalna pipa ki omogoča mešanje dveh tekočin; mrazna pipa za iztok vode iz cevja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pípa -e ž (í) kaditi ~o; vodovodna ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

píti píjem nedov. (í)
1. dajati tekočino v usta in požirati: v roki je držal kozarec in pil; piti čaj, kavo, liker; šli so k studencu pit; hlastno, počasi, v dolgih požirkih piti / bolnik že je in pije; veliko, zmerno piti; pije kot goba, krava, žolna zelo dosti, pogosto / piti iz kozarca, steklenice; piti po slamici, žlički / otrok pije pri materi se hrani z materinim mlekom / zlasti v kmečkem okolju piti likof / v nedoločniku: dal mu je piti pijače, tekočine; ponuditi, prinesti piti / rad bi kaj pil / kot poziv pri pitju (alkoholnih pijač) fantje, pijmo
2. uporabljati, imeti za pijačo: otroci pijejo premalo mleka; najrajši pije vodo / likerja ne pijem; pijem samo belo vino
3. uživati alkoholne pijače
a) navadno dalj časa in v veliki količini: vso noč so pili in razgrajali; nekoliko je že pil, zato tako govori; pog., ekspr. še ga bomo pili / šli so pit
b) pogosto in v veliki količini: ne kadi in ne pije; pije iz obupa; začel je piti / elipt. boste kozarček? Hvala, ne pijem; ekspr. piti na žive in mrtve zelo
4. vznes., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen čutnega in duševnega ugodja, kot ga določa samostalnik: piti čar pravljic; z vsem srcem je pila mir pokrajine uživala; žejno je pil lepoto polj gledal / pusti, naj pijem ljubezen iz tvojih oči / srce je pilo srečo, veselje
// zajemati, dobivati iz česa: lirika je pila novo moč iz narodnih virov / iz tvojih besed pijem pozabo, tolažbo
5. ekspr. delati, povzročati, da se kaj zmanjšuje, izginja: sonce je pilo meglo, roso; južni veter pije sneg po grapah / neprestano delo mu pije moči, zdravje
6. vpijati, vsrkavati: gaza, goba, obveza pije; suhe drobtine so pile odvečno mokroto / ekspr. trava je pila hladno roso
● ekspr. njegove besede je pila z odprtimi usti zelo pazljivo ga je poslušala; piti bratovščino s kom začeti se tikati, navadno po ustaljenem obredu; pog., ekspr. ta človek mi pije kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči; ekspr. ljubezen do domovine je pil že z materinim mlekom pridobival v zgodnjih otroških letih; ekspr. s poljubi piti komu solze z lic s poljubljanjem odstranjevati; zastar. piti tobak kaditi; vznes. piti iz čaše modrosti, učenosti postajati moder, pameten, učen; piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu proslavljati uspeh, čeprav ta še ni dosežen; piti na zdravje koga s slovesnimi besedami in izpitjem kozarca alkoholne pijače želeti komu srečo, zdravje; pog. imate kaj za piti pijače (zame); ekspr. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača gospodarjenje je bilo zelo neurejeno

pijóč

-a -e:

otrok je pijoč zaspal

jedoči in pijoči gostje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

podkadíti -ím dov. podkádil -íla, nam. podkadít/podkadìt; drugo gl. kaditi (í/ȋ í) komu/čemu ~ polhu v duplini; poud. Temu človeku je treba ~ |ga ostro zavrniti|
podkadíti se -í se (í/ȋ í) poud. |zameriti, čutiti se užaljenega|: komu Podkadilo se mu je, ker ga nismo opazili

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

póhati -am nedov. (ọ́) pog.
1. cvreti, zlasti panirano živilo: pohati meso; pohati piščanca / pohati krofe
2. kaditi: pohati travo / pohati smotke

póhan

-a -o:

pohani piščanec

pohane kruhove rezine

●

pog., ekspr. misliš, da ti bodo tam pohane piške v usta letele da se ti bo brez truda zelo dobro godilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pokadíti -ím dov., pokádil (ȋ í)
1. kaditi do konca: pokaditi pipo / potrpi, da pokadim; ko pokadim, bom prišel / pokaditi cigareto do konca
// s kajenjem porabiti: vsak dan pokadi dvajset cigaret
2. povzročiti, da se naredi, razširi dim: v vinogradu so pokadili / v krščanskem okolju: za božič so pokadili po vseh sobah; pokadili so in pokropili
3. ekspr., z dajalnikom izraziti komu (pretirano) hvalo, priznanje, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: pokadil ji je z lepimi besedami; zelo mu je znal pokaditi
● ekspr. mu bom že pokadil, da bo pomnil kaznoval ga bom; ekspr. pokadiva pipo miru spraviva se, pobotajva se; ekspr. nepričakovano je pokadil za njim ustrelil; ekspr. pokadili bomo za teboj zelo bomo zadovoljni, ko boš odšel; ekspr. zbežal je, da se je kar pokadilo za njim zelo hitro
♦ etn. pokaditi bolnega otroka s pasjo dlako po ljudskem verovanju obdati ga z dimom pasje dlake za ozdravitev

pokadíti se

pojaviti se, razširiti se v zraku:

čakal je, kdaj se bo pokadil dim

iz kučme se je pokadil prah

brezoseb.: iz dimnika, peči se je pokadilo

ekspr. kar pokadilo se je s tal

●

ekspr. pod nos se mu je pokadilo z izrazom je pokazal, da je užaljen, prizadet

narediti, oddati:

dim:

drva so se pokadila, nato pa zagorela

hlape:

kislina se je pokadila

pokajèn

-êna -o:

pokajena cigareta

veliko pokajenega tobaka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pokadíti -ím dov. pokádil -íla, nam. pokadít/pokadìt; pokajênje; drugo gl. kaditi (í/ȋ í) kaj ~ cigareto; poud. pokaditi komu ~ šefu z lepimi besedami |izraziti pretirano hvalo|
pokadíti se -ím se (í/ȋ í) Drva so se pokadila in zagorela; brezos. Iz peči se včasih ~i; poud. Bežal je, da se je kar pokadilo za njim |zelo hitro|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pokadīti – glej kadīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pokaditi dov., F3, infumare, pokaditi, na dimu ſuſhiti; suffire, kaditi, pokaditi; suffumigare, pokaditi, v'dimi poſuſhiti, ṡpúd dim délati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

popušiti ► pȯˈpuːšėt -ėn dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

porcelánka -e ž (ȃ)
knjiž. porcelanasta pipa: kaditi iz dolge porcelanke
♦ petr. porcelanka kaolin; zool. pisana porcelanka morski polž z lisasto porcelanasto hišico, Cypraea tigris

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

portoríka -e ž (ȋ)
nekdaj cigara iz srednje dobrih vrst tobaka, krajša od kube: kaditi portoriko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

potegljáj -a m (ȃ)
gib, s katerim se kaj potegne, povleče: delal je enakomerne potegljaje z žago; grabiti s hitrimi potegljaji; potegljaj za ušesa; potegljaj s svinčnikom / kaditi z dolgimi potegljaji / izpiti v dveh potegljajih požirkih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

potráten -tna -o prid., potrátnejši (á ā)
nav. ekspr. ki po nepotrebnem porablja dobrine: v mladosti je bil bogat in potraten; potratna ženska; pri kuhanju je potratna / potratne pojedine; potratno življenje
// knjiž. razkošen: potratne palače; potratna ureditev sob
● ekspr. kaditi potratne cigarete zelo drage

potrátno

prisl.:

živeti potratno

potratno opremljeno stanovanje

/ v povedni rabi potratno bi bilo kupovati tako drage stvari

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

prekadíti -ím dov. prekádil -íla, nam. prekadít/prekadìt; prekajênje; drugo gl. kaditi (í/ȋ í) kaj ~ gnjat

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

prekadīti – glej kadīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

prekajeváti – glej kadīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

prenéhati -am dov. (ẹ̑)
1. izraža konec dejavnosti, aktivnosti
a) z nedoločnikom: prehehati govoriti, peti; po zdravnikovem nasvetu je prenehal kaditi; pozneje je celo prenehala študirati / podjetje je prenehalo obratovati / s tem dnevom preneha veljati zakon; brezoseb. že včeraj je prenehalo deževati / prenehalo je biti srce naše mame v osmrtnicah umrla je
b) publ., z orodnikom: prenehati z delom; prenehati z izdajanjem časopisa prenehati izdajati časopis
c) elipt.: nato so tudi pisma prenehala / dež je prenehal; brezoseb. poglej, če je že prenehalo prenehalo deževati, snežiti
2. izraža prekinitev dejavnosti, aktivnosti
a) z nedoločnikom: prenehal je govoriti, da bi presodil vtis na poslušalce; zdaj pa zdaj je prenehal žvižgati in poslušal
b) publ., z orodnikom: včasih je treba za pol ure prenehati s kopanjem; za nekaj mesecev je prenehal s študijem je prenehal študirati
c) elipt.: govornik je za trenutek prenehal in pogledal po ljudeh
3. izraža konec obstajanja: bolečine so prenehale; ljubezen do njega je prenehala; mandat mu bo prenehal; ploha je prenehala; potreba po igri je prenehala; zvečer vročina preneha / grmenje je prenehalo
♦ pravn. pravica preneha

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

prenéhati -am dov. prenéhanje (ẹ̑) z nedoločnikom ~ govoriti, peti, kaditi; prenehati z/s čim ~ z izdajanjem časopisa → prenehati izdajati časopis; Bolečine so ~e; brezos. Prenehalo je deževati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

prepovédano povdk. (ẹ̑) Kaditi (je) ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

prepovédati -povém dov. (ẹ́)
povedati, sporočiti, da se kaj ne sme narediti, delati: prepovedal jim je govoriti o teh stvareh; gostilničar jim je prepovedal kartanje; s pogledom, z roko komu kaj prepovedati; strogo prepovedati / zdravnik mu je prepovedal težko delo / prepovedali so mu cigarete / zastar. prepovedal jim je svojo hišo vstop vanjo
// povedati, sporočiti to, navadno z grožnjo kazni: prepovedati nadurno delo; občinski organi so prepovedali točiti alkoholne pijače pred sedmo uro zjutraj; z odločbo, zakonom prepovedati; pisno, ustno prepovedati / pod kaznijo prepovedati
// povedati, sporočiti, navadno z grožnjo kazni
a) da se kaj zaradi določenih lastnosti, razlogov ne sme, ne more brati, gledati, širiti: prepovedati film, knjigo, nauk
b) da kaj ne sme več obstajati: prepovedati kako društvo, organizacijo / časopis je nekaj časa izhajal, nato so ga prepovedali

prepovédan

-a -o:

parkirati na prepovedanem mestu

po veljavnih predpisih je to prepovedano

/ kot opozorilo: nezaposlenim vstop prepovedan; kaditi prepovedano

●

loviti v prepovedanem času v času, ko se po predpisih o lovu določene živali ne smejo loviti, streljati; prepovedani sad je najslajši človek najrajši dela, česar ne sme; star. sad prepovedane ljubezni nezakonski otrok; ta beseda, oblika je prepovedana ni v skladu z določenim slovničnim pravilom in se šteje za napako; sam.: ali sem storil kaj prepovedanega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

prepovedováti -újem nedov. (á ȗ)
praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, delati: prepovedujem mu hitro voziti, pa me ne posluša / dov. prepovedujem ti povedati moje ime / zdravniki so mu več let prepovedovali težko delati, kaditi / ekspr. to mi prepoveduje srce
// praviti, sporočati to, navadno z grožnjo kazni: ta urad jim je včasih dovoljeval, včasih prepovedoval prodajo izdelkov / v taborišču so jim večkrat prepovedovali pisma dobivanje, odpošiljanje pisem / to nam prepoveduje zakon / ta znak prepoveduje prehitevanje
// praviti, sporočati, navadno z grožnjo kazni
a) da se kaj zaradi določenih lastnosti, razlogov ne sme, ne more brati, gledati, širiti: cenzura je nekdaj take filme prepovedovala
b) da kaj ne sme več obstajati: fašistična oblast je prepovedovala društvo za društvom
● ekspr. tako govorjenje, ravnanje si prepovedujem nezadovoljen, ogorčen sem zaradi neprimernosti, žaljivosti takega govorjenja, ravnanja z menoj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pretirávanje -a s (ȃ)
glagolnik od pretiravati: njegovemu pretiravanju se je nasmehnila / brez pretiravanja lahko rečemo, da je odlično opravil svojo nalogo / pretiravanje v zahtevah, s samovoljnostjo / kaditi smeš, toda brez pretiravanja
♦ lit. pesnik rad uporablja pretiravanja hiperbole

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pri [poudarjeno prí] predl. z mest., nasprotnostni par je od
1. mestovni prostorski sedeti ~ mizi; vstopiti ~ sprednjih vratih; bitka ~ Sisku; biti ~ vojakih; hoditi ~ robu ceste ob
2. časovni ~ pouku je nepazljiv; ~ slovesu so vsi jokali; sprehajati se ~ mesečini; Ne motite me ~ delu; ~ petdesetih je začel kaditi
3. vezljivostni obisk ~ prijatelju; priseči ~ Bogu; varčevati ~ hrani; omilj. spati ~ dekletu |spolno občevati z dekletom|
4. vzročnostni spotiti se ~ teku; ~ vsem bogastvu je nesrečen |čeprav je zelo bogat|
5. določevalni zob ~ brani; stikalo ~ elektromotorju
6. povedkovniški biti ~ pameti, zavesti, zdravju; pustiti ~ miru
7. medmetni ~ moji duši
8. količinski, poud.: glava ~ glavi |veliko ljudi skupaj|; človek ~ človeku |veliko ljudi skupaj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

prikadíti -ím dov. prikádil -íla, nam. prikadít/prikadìt; drugo gl. kaditi (í/ȋ í) poud. Prikadil je k sosedovim |kadeč prišel|
prikadíti jo -ím jo (í/ȋ í) knj. pog., poud. |priteči|: Prikadil jo je iz hiše
prikadíti se -ím se (í/ȋ í) poud. Prikadila se je megla |kadeč se pojavila|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

prikímati -am dov. (ȋ)
1. z gibi glave navzdol in navzgor izraziti soglasje: na vprašanje, če sme kaditi, je prikimal / prikimala mu je z glavo
● ekspr. prikimal je vsaki njegovi zahtevi soglašal je z njo
// pokimati: prikimati komu v pozdrav, v priznanje
2. ekspr. počasi, okorno priti: prikimali so za nami; pren. v deželo je prikimala starka zima

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

prikímati -am dov.

komu z gibi glave navzdol in navzgor izraziti soglasje

SINONIMI:

kimniti, pokimati, nar. primuzati

GLEJ ŠE SINONIM: pokimati
GLEJ ŠE: priti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

púhati -am nedov. (ū)
1. v sunkih dajati, oddajati hiter, močen tok zraka, dima: meh je puhal ves dan; vlak puha in bruha iskre / puhati oblake dima
// pojavljati se, nastopati v sunkih: iz vseh odprtin puha dušeča para / ekspr. vetrovi ledeno puhajo čez vrhove
// ekspr. puhajoč se premikati: ladja je že ob svitu puhala iz zaliva
2. izdihavati zrak tako, da se zaprte ustnice hitro, sunkovito odpirajo: med igro glasno puhajo in pihajo / vola sta puhala vanj toplo sapo / ekspr. puhal je modre dime iz pipe in počasi pripovedoval; star. puhati cigarete, tobak kaditi / ekspr. od jeze je kar puhal
3. s sunkovitim izdihavanjem izražati nezadovoljstvo, sovražnost: mačka puha proti psu; medvedka je jezno puhala; ženska je puhala kot mačka
// ekspr. puhajoč jezno govoriti: ti že pokažem, kaj se sme, je puhala in ga tepla

puháje

počasi vstane, puhaje dim iz pipe

živali so se puhaje pognale iz votline

puhajóč

-a -e:

črn dim puhajoč dimnik

puhajoča zver

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

púhati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; púhanje (ú; ȗ) kaj ~ oblake dima; poud.: ~ cigarete |kaditi|; ~ od jeze |biti zelo jezen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

púšiti -im nedov. (ú ȗ)
zastar. kaditi: ves večer je pušil / pušiti cigareto

pušèč

-éča -e:

pušeč cigaro, se je sprehajal po vrtu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pušiti ► ˈpuːšėt -ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

razkadíti -ím dov. razkádil -íla, nam. razkadít/razkadìt; razkajênje; drugo gl. kaditi (í/ȋ í) kaj Veter je razkadil meglo
razkadíti se -ím se (í/ȋ í) Oblaki so se razkadili; poud. Pomisleki so se razkadili |so izginili, minili|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

regálija -e ž (á)
1. nav. mn., knjiž. insignije: krona, žezlo in druge regalije
2. nekdaj cigara boljše kakovosti z imenom Regalitas: kaditi regalijo / havanske regalije
♦ zgod. kraljevi dohodki od regalij regalov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

se zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si
I.
1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja
a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom daljša oblika, sicer pa krajša: na sliki se ni prepoznal, ni prepoznal niti sebe; narediti si hišo; s tem škodujejo le sebi; morala si je priznati, da ji je bila predstava všeč; predlagal je tudi sebe; ustrelil je njo, potem še sebe / pazi, da si ne raztrgaš obleke, zlomiš roke
b) s predlogi se rabi daljša oblika: okrog sebe je videl same neprijazne obraze; poleg sebe ni želela imeti nikogar; pritisniti koga k sebi; obrnil je cev proti sebi; vedno misli samo na sebe; o sebi ni rada govorila; pred seboj so gnali ujetnike / vsak pri sebi dobro ve, kaj mora storiti; pri sebi nisem imel dovolj denarja; ekspr. nekje v sebi je čutil, da ne ravna prav; pred seboj so imeli še ves dan, še dolgo pot / dežnik nosi vedno s seboj; vzemite me s seboj; zaklenite vrata za seboj / z enozložnim predlogom se v tožilniku navadno rabi z njim skupaj pisana krajša oblika: posadila sva otroka na stol medse; spet se jezi nase; spraviti koga podse / vase zaljubljen človek; je bolj zaprt vase; vse so obdržali zase
c) pri prehodnih glagolih, navadno v krajši obliki: gledati se v ogledalu; hraniti se, pohvaliti se, tolažiti se; se redno umivaš? / dekle se že vidi kot nevesta / naročiti si steklenico piva; tega si nikoli ne odpustim / greti se ob peči; skrivati se / namučiti se, razigrati se / elipt.: če se že moraš počesati, pa se; se kaj spoznaš na elektriko? Malo se
2. v zvezi s sam poudarja odnos do osebka
a) v nepredložni zvezi: niti z besedo ne omeni samega ali sam sebe; samemu ali sam sebi se je zdel zelo pogumen; samemu sebi ni imel kaj očitati; zaradi hrupa ni slišala niti same ali sama sebe / bilo jo je sram same sebe; ekspr. ta umetnost je sama sebi namen
b) v predložni zvezi: biti kritičen do samega sebe; norčevati se iz samega sebe; zaupanje v samega sebe, star. v sebe samega; zmaga nad samim seboj; biti nezadovoljen s samim seboj / pesem sama na sebi ni dosti vredna; okoliščine same po sebi niso ugodne / sklenil je sam pri sebi, da ostane; ekspr. nehaj se pretvarjati, saj smo sami med seboj / zdaj je verjel sam vase; hiša stoji sama zase; publ. to dejstvo samo zase govori o njihovih sposobnostih
3. v zvezi s sam poudarja, da se kaj (z)godi brez zunanje spodbude, vpliva: vrata so se odprla sama od sebe; sam od sebe sem jim povedal; solze so ji kar same od sebe prišle v oči; vse se je uredilo kar samo od sebe / to se razume samo po sebi
4. izraža obojestransko, vzajemno dejavnost osebkov: vedno so se dražili; sestre se obiskujejo bolj poredko; kmalu se bosta poročila; sosedje se prepirajo; kdaj se vidiva / bojevati se, dogovoriti se s kom; mlad se je oženil; pozdraviti se, srečati se s kom; stepel se je s sošolcem; dopisovati si, mežikati si, seči si v roke; kot brata sva si / okrepljen: posvetovati se med seboj; stvari se med seboj niso dale uskladiti / med seboj sprijeti deli
● ekspr. samega sebe poln človek samoljuben, domišljav; vsak človek je sebe vreden vsak človek zasluži spoštovanje; ekspr. kar sebi pripiši sam si kriv; ekspr. s sebi lastno zavzetostjo se je lotil dela z zavzetostjo, ki je značilna zanj; ekspr. danes je sam sebi v nadlego je slabe volje, nerazpoložen; pozabljati samega sebe, nase biti nesebičen; ekspr. prekositi samega sebe biti boljši, uspešnejši, kot se pričakuje; ta pa ne da, pog. ne pusti do sebe, k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen; ekspr. otrok je ves iz sebe zmeden, prestrašen; pog., ekspr. niti besede ni spravil iz sebe, dal od sebe prav ničesar ni rekel; publ. odbor izvoli predsednika izmed sebe med svojimi člani; ekspr. s svojim ravnanjem je pahnil obe hčeri od sebe odvrnil, odgnal; ekspr. zmeraj mora imeti koga okoli sebe v bližini; vedno hoče imeti družbo; k sebi klic živini na levo; priti k sebi pog. čelo so mu močili z vodo, da bi prišel k sebi se zavedel; pog. ko so ji dali jesti in piti, je prišla k sebi si je opomogla; pog. odkar ga ni videla, je prišel precej k sebi si je izboljšal gospodarski položaj; se je zredil; pog. vzeti k sebi na svoj dom; ekspr. ta človek da veliko nase ima zelo ugodno mnenje o sebi; pog. nimam kaj nase dati obleči; pog. položiti roko nase narediti samomor; pog. ta vojskovodja je spravil pol Evrope podse osvojil, si podredil; ekspr. poglej vase in mi odgovori, če je to pošteno presodi po vesti; ekspr. ne more spraviti niti grižljaja vase (po)jesti; klicati vsakega zase posebej; obdržati zase, v sebi ne povedati, ne zaupati drugemu; ekspr. ti svoje nasvete kar zase obdrži nočem tvojih nasvetov; ekspr. vsi ga hvalijo, sam zase pa mislim, da tega ne zasluži poudarja osebni odnos, nasprotje; publ. v tej disciplini so bili naši tekmovalci razred zase precej boljši od drugih; druge soditi po sebi izraža merilo, vzor pri posnemanju, poustvarjanju; pog. biti pri sebi zavedati se; biti krepek; knjiž. čutijo se oropani, osiromašeni, ne sami pri sebi nesamostojni, negotovi; tega se ne da naučiti, to mora imeti človek v sebi prirojeno; ekspr. načrt ima nekaj v sebi je dober, primeren; ekspr. imata nekaj med seboj prepirata se; se imata rada; ekspr. podreti mostove med seboj, za seboj onemogočiti si zbližanje, vrnitev; pog. vsak ima kaj nad seboj skrbi, težave, slabo vest zaradi česa; ekspr. izgubiti oblast nad seboj ne moči se obvladati; pog. pod seboj ima pet delavcev vodi pet delavcev; ni si bil na jasnem sam s seboj ni vedel, kakšen je, kaj v resnici hoče; ekspr. obračunati s samim seboj kritično presoditi svoje delo, življenje; vznes. skrivnost je odnesel s seboj v grob nikomur je ni povedal; pog. za seboj ima ves kolektiv ves kolektiv se strinja z njim in ga podpira pri delovanju; preg. vsak je sebi najbližji vsak poskrbi najprej zase
II. se kot morfem
1. nastopa pri glagolih
a) ki brez tega morfema ne obstajajo: bahati se, bati se, bojevati se, kujati se, lotiti se česa, ozirati se, smejati se, usesti se, zavedati se, znebiti se / potiti se; zdi se mi, da vem / bleščati (se), jokati (se), lagati (se); oddahniti se in oddahniti si
b) ki so tvorjeni iz nedovršnikov s predpono in s tem morfemom: izdišati se; načakati se, nahoditi se, naigrati se, najesti se; prenajesti se; razgovoriti se
2. 3. os. ed. za izražanje dejanja s splošnim, nedoločenim osebkom: govori se, da bo on postal direktor; o tem se danes veliko piše
// za izražanje pogostne uresničitve, možnosti dejanja: tu se gre na Triglav; po tej poti se pride v vas / tam se dobro je, živi / tu se ne sme kaditi / tako se bere v starih knjigah je zapisano
3. za izražanje neprehodnosti dejanja, ki ga osebek ni deležen po lastni volji: izgubil se je v gozdu; ubil se je v gorah; udariti se / steklenica se je razbila
4. za izražanje trpnega načina:
a) tu se dobijo ribe; otava se kosi v avgustu; trgovine se odprejo ob osmih; taka stvar se ne pove naglas; blago se dobro prodaja; hiša se že zida / vzame se bela moka, pecilni prašek, sladkor / dojenček se kopa v banji; planinec, neprav. planinca se pogreša že dva dni planinca pogrešajo / rodil sem se 11. oktobra
b) večkrat se najde kaj koristnega; nič se ne ve / brat, to se pravi, najbližji sorodnik; naredi, kar se da
5. za izražanje brezosebnosti: dani se, jasni se; od napora se ji megli pred očmi / pokazalo se je, da ima prav
6. nav. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez volje, hotenja osebka: kolca se mi; zdeha se mi / kar samo se mu smeje / hoče se mi spati (nekoliko) sem zaspan / želodec se mi obrača, če vidim kri slabo mi je, na bruhanje mi gre
III. si kot morfem
1. nastopa pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo, navadno za izražanje rahle osebne prizadetosti: drzniti si, opomoči si / prizadevati si / oddahniti si, odpočiti si
2. ekspr. za izražanje osebne, čustvene udeležbe pri dejanju: naj si vzame, kolikor hoče / peti si, žvižgati si / kdo bi si mislil kaj takega; ne morem si kaj, da ne bi ugovarjal; dajati si opravka z vrtom ukvarjati se

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

séči2 séžem dov., sézi sézite; ségel ségla; nam. séč in sèč (ẹ́)
1. iztegniti roko z namenom priti do česa, prijeti kaj: segla je na polico in vzela z nje knjigo; seči v žep po robec; seči za odmikajočim se predmetom / seči po klobuku; z roko si je segel v lase / seči komu pod roko prijeti ga za nadlaket, komolec; pri pozdravu prijateljsko, prisrčno sta si segla v roke; pren. sovražnik je segel po naših krajih
2. zajeti določeno časovno obdobje: v pripovedovanju je segel deset let nazaj / s to povestjo seže avtor v šestnajsto stoletje
3. pri širjenju, napredovanju začeti nahajati se do kod: slabo vreme je seglo do naših krajev; smrad iz tovarne seže do mesta; voda je segla do hiš / sveder ne seže dovolj globoko / novica je segla tudi v naš kraj / njegova oblast, slava daleč seže
// imeti učinek do kod: do naših krajev radijski oddajnik ne seže; svetilnik je segel pet kilometrov daleč
// biti, nahajati se v prostoru do kod: gozd seže ponekod do doline; omara seže do polovice sobe / to hribovje seže nad tisoč metrov nadmorske višine je visoko nad tisoč metrov / otrok seže z nosom do mize; seže mu komaj do ramen
4. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: med govorom je večkrat segel po kozarcu; po daljšem času je spet segel po cigaretah je začel spet kaditi; rad seže po dobri knjigi rad bere dobre knjige; oče je redko segel po palici je redko tepel
5. ekspr. uporabiti: pri raziskavah je segel po novih preparatih; v obrambi je segel po orožju
● ekspr. njegove besede so jim segle do srca, v srce so jih prizadele; ekspr. mraz seže do kosti zelo je mrzlo; ekspr. kamor oči sežejo, so sama polja vsenaokrog; ekspr. roka pravice v te kraje ne seže oblast tu ne more uveljaviti svoje volje; seči stvari do dna spoznati, kar je zanjo najvažnejše in najznačilnejše; ekspr. ne seže mu niti do kolen po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; seči komu v besedo prekiniti ga pri govorjenju; ekspr. moral je seči globoko v žep veliko plačati; publ. tekmovalec je danes segel po najvišji lovoriki je zmagal; segla sta si v roke pobotala sta se; sklenila dogovor; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

skadíti -ím dov. skádil -íla, nam. skadít/skadìt, skajèn -êna; skajênje; drugo gl. kaditi (í/ȋ í) redk. kaj ~ cigareto pokaditi
skadíti se -ím se (í/ȋ í) redk. Nekaj se je skadilo pokadilo, zakadilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

skaditi dov., vaporare, ſe vun kaditi, ali ṡkaditi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

skunk2 -a [skánk] m (ȃ)
križanec indijske konoplje, navadno pridelan v zaprtih prostorih: skunk običajno gojijo na mešanici peska, gramoza in žaganja
// mamilo iz posušenih vršičkov te rastline: kupiti, prodati kilogram skunka; zavojčki po gram skunka; hašiš, heroin in skunk / kaditi skunk; ekspr. biti na skunku uživati, jemati skunk

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

skušnjáva -e ž (ȃ) nav. ekspr.
1. velika želja storiti navadno kaj neprimernega, nedovoljenega: obšla ga je skušnjava, da bi jo ogovoril, poljubil; skušnjava ga je premotila, zapeljala; upirati se skušnjavi; le z močno voljo je premagal skušnjavo / spraviti, zapeljati koga v skušnjavo
● ekspr. imeti skušnjavo po kajenju, pitju zelo si želeti kaditi, piti; ekspr. kava je zanjo prevelika skušnjava ne more se ji odreči, čeprav ji škoduje
// priložnost storiti kaj neprimernega, nedovoljenega: v mestu je bilo za mladega človeka veliko skušnjav
2. kdor nagovarja koga, da stori kaj neprimernega, nedovoljenega: on je prava skušnjava / kot psovka poberi se, skušnjava skušnjavska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

smodíti -ím nedov., smojèn (ī í)
1. z ognjem, vročino povzročati, da postane kaj deloma poškodovano: smoditi dlake; čevlji se ne sušijo, ampak smodijo; pazi, smodiš si lase
// povzročati, da se poškodujejo, uničijo občutljivejši deli rastlin: sonce smodi mlado travo
2. tekst. z gorečim plinom ali razžarjenimi ploščami odstranjevati štrleča vlakna: smoditi tkanino
● ekspr. sonce smodi, saj je poletje žge; star. smoditi tobak kaditi
♦ agr. smoditi prašiča s smojenjem odstranjevati ščetine z njega

smodíti se

pri kuhanju se zaradi vročine prijemati podlage in se deloma poškodovati:

meso, rižota se smodi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

smóla -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

sópsti sópem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

sprostíti -ím dov., spróstil (ī í)
1. narediti, da kaj preneha biti napeto, vpeto: sprostiti vrv, vzmet; ob odjugi so se veje sprostile izpod snega / knjiž. stražar je jetniku sprostil roke odvezal; snel lisice
2. narediti, povzročiti, da postane tkivo, organ manj napet, nategnjen: sprostiti mišice; sprostiti noge, prste, roke; v topli kopeli se telo sprosti / sprostiti obraz; njegova toga drža se je sprostila / ekspr. sprostiti korak začeti hoditi bolj lahkotno, živahno
3. narediti, povzročiti, da postane kdo čustveno, duševno manj napet, nenapet: delo, glasba ga sprosti; sprostiti se po izpitu; sprostiti se s hojo, z igro / v naravi se duševno in telesno sprosti / ko se je nekoliko sprostil, je vprašal, če sme kaditi / sprostiti notranjo napetost
4. narediti, povzročiti, da se kaj izraža, kaže brez omejitev, zadržkov: v igri je sprostil svoja čustva; sprostiti nagone, strasti / sprostiti bolečino v joku; sprostiti svojo domišljijo; ob pesmi so se mu sprostili žalostni spomini / ob pijači se je pogovor sprostil
5. povzročiti, da postane kaj prosto, razpoložljivo: kemični proces sprosti toploto; pri eksploziji se sprosti velika energija / novi proizvodni način bo sprostil precej delavcev; publ. z dozidavo so v hotelu sprostili nekaj prostorov / sprostiti rezervna sredstva; pren. ljubezen je v njem sprostila nove moči
// ekon. uradno odrediti prenehanje ustalitve na določeni višini: sprostiti prodajo, uvoz / sprostiti cene
● knjiž. proti večeru se je sprostila nevihta je bila, nastala; knjiž. ni se mogel sprostiti občutka, da ni zaželen znebiti
♦ biol. dozorelo jajčece se sprosti

sprostíti se

postati sproščen:

otrok se sprosti v šolski dobi

sprostiti se med prijatelji

sproščèn

-êna -o

deležnik od sprostiti:

postati sproščen

predpisi glede tega so zelo sproščeni

sproščene cene

sproščena energija, toplota

sproščene naravne sile

mišice naj bodo sproščene

gradnja se bo nadaljevala, ko bodo sproščena denarna sredstva

ki se duševno in telesno dobro počuti, nima zadržkov v ravnanju, vedenju:

sproščen človek

biti naraven in sproščen

ki izraža, kaže tako počutje: spregovoril je s sproščenim glasom; imeti sproščen nastop; sproščen smeh; sproščeno govorjenje, vedenje / pisateljev jezik je sproščen; prisl.: sproščeno govoriti, se smejati; sproščeno se vesti; ležati popolnoma sproščeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

sténa Frazemi s sestavino sténa:
bél kot sténa, bíti med svôjimi štírimi sténami, bléd kot sténa, bòb ob sténo metáti, bòb v sténo metáti, kàj je [kot] bòb ob sténo, málanje hudíča na sténo, málati hudíča na sténo, med svôjimi štírimi sténami, med štíri sténe, med štírimi sténami, prebledéti kàkor sténa, prebledéti kot sténa, pritískati kóga ob sténo, pritísniti kóga ob sténo, sténe imájo ušésa, sténe vídijo, stene slíšijo, stísniti kóga ob sténo, vsè je [kot] bòb ob sténo, vsè je kot bòb v sténo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

strásten -tna -o prid., strástnejši (á ā)
1. ki ima zelo močno trajno čustvo, težko obvladljivo z voljo, razumom: neuravnovešen in strasten človek; strastna ženska
// ki vsebuje, izraža tako čustvo: strasten prepir; strastna zaslepljenost; strastno sovraštvo / obšla ga je strastna želja, da bi se maščeval zelo velika
2. ki čuti, ima močno željo po čem, zlasti po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: bila sta strastna ljubimca; njen zaročenec je zelo strasten; ob njem je postala še strastnejša
// ki izraža, kaže tako čustvo: strasten objem, poljub; strastna ljubezen / govoril ji je s strastnim glasom
3. ki ima zelo močno hotenje, voljo do določenega dela, dejavnosti: strasten kadilec, lovec, ribič; strasten zbiralec znamk; bil je strasten privrženec rekreacije

strástno

prisl.:

strastno igrati, kaditi

strastno ljubiti, sovražiti, želeti

strastno se objemati, poljubljati

strastno razpravljati o čem

strastno zavzet za kaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

strástno prisl. -ej(š)e (á; á)
1. nač. ~ sovražiti, želeti; ~ se objemati, poljubljati;
2. mer. ~ igrati, kaditi; ~ zavzet za kaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

šít1 -a m (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. kar je nekakovostno, neuporabno, malo vredno, nepomembno: menda verjame v duhove, reinkarnacijo in ves ta šit; ta cesta je čisti šit
2. mamilo iz smole indijske konoplje; hašiš: kaditi šit

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

šmóren (šmórn) Frazemi s sestavino šmóren (šmórn):
ísti šmór(e)n

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

tobák -a m (ȃ)
1. enoletna kulturna rastlina z velikimi listi, ki vsebujejo nikotin, ali njeni listi: tobak cvete; sušiti in rezati tobak; obirati tobak; nasadi tobaka / makedonski tobak
2. posušeni listi te rastline, pripravljeni za kajenje, njuhanje, žvečenje: kaditi, njuhati, žvečiti tobak; natlačiti pipo s tobakom; klobasa, ščepec tobaka; kupiti zavojček tobaka; duh po tobaku / ekspr. prepovedali so mu tobak kajenje; prodajalec tobaka tobačnih izdelkov
● zastar. piti tobak kaditi; zastar. sedel je in pokal tobak iz kratke pipe kadil; ekspr. to ni vredno pipe tobaka to je vredno zelo malo, nič
♦ bot. kmečki tobak gojena rastlina z zelenkasto rumenimi cveti, Nicotiana rustica; navadni tobak kulturna rastlina z velikimi listi in rdečimi cveti v latu, Nicotiana tabacum; kem. fermentacija tobaka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

tobák -a m

enoletna kulturna rastlina z velikimi listi, ki vsebujejo nikotin

SINONIMI:

tobakovec

posušeni listi te rastline, pripravljeni za kajenje, njuhanje, žvečenje

SINONIMI:

zastar. duhan, star. hudičeva travica, ekspr. tobakec

GLEJ ŠE: kaditi, kaditi, kaditi, kaditi, kaditi, kaditi

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

tobák, m. 1) der Tabak; t. kaditi; = t. piti Kr.-Mur., Cig., Burg.; drobni t., der Schnupftabak, V.-Cig.; t. njuhati, Levst. (Nauk), nk.; — 2) divji t., die Tollkirsche (atropa belladonna), Josch; — tudi: tobȃk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

tobákec -kca m (ȃ)
ekspr. manjšalnica od tobak: kaditi, njuhati tobakec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

trabúka -e ž (ȗ)
nekdaj kratka, na sredi odebeljena cigara iz srednje dobrih vrst tobaka: kaditi trabuko; trabuka in havana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

tráva -e ž (á)
1. rastlina z dolgimi ozkimi listi in kolenčastim steblom brez izrazitih cvetov: spomladi trava ozeleni; po dvorišču se razrašča trava; kositi travo; krave mulijo travo; pohoditi, pomendrati, potlačiti travo; popleti, populiti, požeti travo v vinogradu; skriti se v travo; gosta, mehka, mlada, rosna, sočna, visoka trava; šop trave; bilo jih je kot listja in trave zelo veliko / ekspr.: trave so se zibale v vetru; vonj junijskih trav / povsod je pesek, le tu in tam raste kaka trava šop trave; ekspr. pozna vse trave in njihovo zdravilno moč zelišča / nakositi trave, travo za živino; grabiti, obračati, sušiti travo; naročje trave / angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate; gorska, gozdna, močvirska trava
// travnata površina: otroci se igrajo na travi; hoditi po pesku in travi / kot opozorilo ne hodi po travi / ekspr. petje murnov v travah
2. pog. konoplja, po izvoru iz Indije, ki vsebuje smolo, opojno snov; indijska konoplja: gojiti travo
// mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov te rastline; marihuana: kaditi travo
3. v zvezi marijina trava trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, bot. migalica:
● ekspr. še preden je trava prerasla njegov grob, so ga pozabili kmalu po njegovi smrti; ekspr. naj raste trava ali ne, ko nas ne bo vseeno nam je, kako bo po naši smrti; evfem. ne bo več dolgo trave tlačil ne bo več dolgo živel; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni; ekspr. neumen, da sliši travo rasti zelo; z morsko travo polnjene žimnice s posušenimi listi, stebli morskih trav; plastična trava travi podobna plastična snov za blazine, pakiranje; nar. severovzhodno trava krompirja cima
♦ agr. kisla trava ki raste na kislih tleh; bot. trave rastline s kolenčastim steblom, navadno črtalastimi sedečimi listi in cveti v klaskih, Poaceae; klasasta s klasastim socvetjem, latasta trava z latastim socvetjem; medena trava z navadno belkastimi in puhastimi klaski, Holcus; morske trave morske rastline s črtalastimi listi, Zostera; pasja trava z zgoščenim socvetjem, Dactylis; vrtn. pisana trava vrtna rastlina z dolgimi suličastimi listi z belimi ali rumenkastimi vzdolžnimi progami, Phalaris arundinacea var. picta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

trávica -e ž (á)
manjšalnica od trava: travica je že vzklila; drobna, nizka travica; šop travice / ekspr. vsako travico na potki takoj izpuli / negovati travico okrog hiše
● star. kaditi hudičevo travico tobak, cigarete

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Turek

Predlog

Turka samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

IZGOVOR: [túrək], rodilnik [túrka]

BESEDOTVORJE: Turkov

ZVEZE: kaditi kot Turek

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Túrek Frazemi s sestavino Túrek:
kadíti kot Túrek

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

túrenčkast -a -o [turənčkast] prid. (ȗ)
etn., v zvezi turenčkasta pipa kovinska pipa s stolpičastim pokrovčkom: kaditi turenčkasto pipo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

uživáško primer. prisl. (á) poud. ~ kaditi cigaro |z užitkom|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

viržínka -e ž (ȋ)
tanjša, daljša cigara s slamico, ki se pred kajenjem izvleče: kaditi viržinko; havane in viržinke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

vö̀kadìti se -ím se nedov. kaditi se, izparevati: szopout (szpár), steri sze rad zémle vökadi KOJ 1845, 116

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

vprášati za tudi vprašáti za -am za dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja

kdo/kaj prizadeti si za koga/kaj
Vprašala je za vizum.

kdo/kaj iskati koga/kaj
Vprašal je za sina.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

vzdŕžen -žna -o prid., vzdŕžnejši (r̄)
1. ki zavestno, hote ne zadovoljuje svojih spolnih potreb: vzdržen moški; zaradi bolezni biti vzdržen / vzdržno življenje
// ki zavestno, hote ne zadovoljuje kakih svojih potreb, želj sploh: ni hotel kaditi, ostal je vzdržen; pri pitju je vzdržen
2. ki se da vzdržati, prenesti: komaj še vzdržne bolečine / zmanjšati nasprotja do vzdržnih mej
3. ekspr. s katerim se (še) da soglašati, strinjati: vzdržne in nevzdržne teorije, zahteve
4. ki traja nepretrgano: šum se je ponavljal, ni bil vzdržen; vzdržno brnenje, prevažanje
5. zastar. vzdržljiv: vzdržen plavalec / vzdržno blago
6. knjiž. zadržan: občinstvo je bilo ob predstavi vzdržno / vzdržno vedenje

vzdŕžno

prisl.:

govoriti o kom vzdržno

živeti vzdržno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Začetnica v frazemu »kaditi kot Turek«

Če je možno pisanje Ahilova/ahilovapeta z veliko ali malo začetnico (in še več podobnih primerov), zakaj v pravopisu ne obstaja tudi dvojica pri frazemu kaditi kot Turek/turek? Mar ne gre pri frazemih za vsaj delno izgubo lastnoimenskosti in je s tem upravičena tudi raba male začetnice (mila jera, smejati se kot cigan ...)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

zakadíti -ím dov., zakádil (ī í)
1. s kajenjem povzročiti, da zrak v kakem prostoru ni čist: kadilci so zakadili sobo / peč je zakadila celo hišo / zakaditi z dimom
2. začeti kaditi: zakadil je cigareto; z užitkom zakaditi
3. knjiž. vdihniti in izdihniti dim kake tleče snovi, zlasti tobaka: zbrali smo se, da malo zakadimo / zakaditi hašiš
4. ekspr. s kajenjem zapraviti: precej denarja zakadi
5. star. z veliko silo zagnati: zakaditi knjige v kot

zakadíti se

narediti, oddati dim:

peč, sveča se zakadi

narediti, oddati hlape: kislina se zakadi / v krožnikih se zakadi juha

zaradi dima v zraku postati nečist:

soba se je zelo zakadila

postati črn, umazan od dima:

stene so se zakadile

pojaviti se, razširiti se v zraku:

iz obleke se je zakadil prah

brezoseb. iz dimnika se je zakadilo

/ proti večeru so se v dolini zakadile meglice

ekspr.

steči

zdirjati:

vsi so se zakadili proti izhodu

jezdec se je zakadil za ubežnikom

zakaditi se navkreber

z veliko silo, s hitrim premikanjem priti kam: zakadil se je napadalcu pod noge, da ga je podrl / veter se je zakadil v hišo

v zvezi z v silovito napasti: zakaditi se v nasprotnika; kot ris se zakaditi v koga / kritiki so se zakadili v razstavo

pog.

omamiti se s kajenjem mamil, zlasti marihuane:

zakadil se je do smrti

zakajèn

-êna -o:

zakajen prostor

prisl., v povedni rabi: v gostilni je zakajeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

zakadíti -ím dov. zakádil -íla, nam. zakadít/zakadìt; drugo gl. kaditi (í/ȋ í) kaj ~ sobo; ~ cigaro z užitkom; poud. ~ precej denarja |s kajenjem zapraviti|
zakadíti se -ím se (í/ȋ í) Peč se ~i; poud. ~ ~ za kom |steči, hitro iti|; poud. zakaditi se v koga ~ ~ ~ nasprotnika |silovito ga napasti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

zakadíti -ím dov.

kaj s kajenjem povzročiti, da zrak v kakem prostoru ni čist

SINONIMI:

ekspr. zadimiti

začeti kaditi

SINONIMI:

ekspr. prižgati, ekspr. seči po cigareti

GLEJ ŠE SINONIM: okaditi, vreči

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

zakadīti – glej kadīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Zapis pripadnikov narodov v frazemih

Zakaj se Francoz v frazemu narediti se Francoza piše z veliko začetnico, Rus v frazemu jih je veliko kot rusov pa z malo? To sem preverila na Franu, a zakaj je to tako?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

zapušiti ► zaˈpuːšėt -ėn dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

zatŕdno nač. prisl. (ŕ) Te knjige ~ še nima; Boš prišel zvečer? -Ne obljubim ~; ~ se je odločil prenehati kaditi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

zažigati nedov., F3, adolere, ẛashigati, offrovati, vushgati, ẛhgati, kaditi; comburere, ſeṡhgati, ẛaṡhigati, poṡhgati; librator, -ris, eden kateri ſhtuke ṡaṡhiga, ali kamene mèzhe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

zéta -e ž (ẹ̑)
cigareta slabše kakovosti z imenom Zeta: kaditi zeto / cigarete zeta; v prid. rabi: zeta cigarete

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

zgrozíti se -ím se dov., zgrózil se (ī í)
začutiti grozo: ko so to slišali, so se zgrozili; ob pogledu na kaj se zgroziti; zgroziti se nad čim / ekspr. zgroziti se v duši
// ekspr. začutiti veliko začudenost, ogorčenost: zgrozil se je, da učenec ne zna niti seštevati / kar zgroziš se, ko vidiš take otroke kaditi

zgrozíti

nav. 3. os., knjiž.

vzbuditi, povzročiti grozo:

novica ga je zgrozila

/ brezoseb. ob tem imenu jo je zgrozilo

zgróžen

-a -o in zgrožèn -êna -o

deležnik od zgroziti se:

zgroženi gledalci

bil je zgrožen zaradi takega ravnanja

poslušala je zgrožena in bleda

ki vsebuje, izraža grozo:

zgrožen klic

zgrožen obraz

gledati z zgroženimi očmi

prisl.: zgroženo je stal sredi sobe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

zlódej -a in zlódja m (ọ̑)
1. evfem. hudič: zlodej ga je obsedel; zlodeja klicati nad koga; povezan je s samim zlodejem; biti hujši od zlodeja; bal se ga je kot samega zlodeja zelo; pihalo je kot tristo zlodejev / v zlodeja maskiran človek / ekspr. zlodej naj to pije, mi ne bomo / kot vzklik: o ti zlodej ti, kakšna grda cesta; o ti zlodej prekleti
2. ekspr. zloben, hudoben človek: takle zlodej vam lahko uniči življenje; hudo je, če moraš biti pokoren takemu zlodeju
3. ekspr. oseba, stvar, ki v govorečem vzbuja jezo, nejevoljo: ugasni radio, ne bom več poslušal tega zlodeja; kašlja, ne vem, kje je staknil tega zlodeja; otroci vsega zlodeja privlečejo k hiši / kot psovka zlodej zdraharski, daj nam mir
// oseba, stvar, ki v govorečem vzbuja presenečenje, občudovanje: kdo bi si mislil, da zlodej tako lepo poje; kaj vse zna ta zlodej / zaradi lepega zlodeja hodijo okrog oblasti zelo kočljive zadeve
4. ekspr., v povedni rabi neprijetnosti, težave: če jih bo zapustil, bo zlodej; dež bo, pa boš imel zlodeja / vojska je zlodej neprijetna, huda stvar / v povedni rabi: zlodej je, če dela vsak po svoje; zlodej je živeti v taki negotovosti
5. ekspr., navadno s prilastkom hrup, nemir: delali so takega zlodeja, da nihče ni mogel spati / veter je zganjal zlodeja in pol velik hrup / malo pozneje je prišel, pa je bil že zlodej pa so se že jezili
6. knjiž., ekspr. revež: kako morejo zlodeji živeti s tako beraško plačo / sprejel je ubogega zlodeja pod streho
7. v členkovni zvezi za zlodeja popolnoma, prav: tega za zlodeja nikjer ne dobiš; zna za zlodeja vse
// sploh, nikakor: tega si pa za zlodeja ni mogel zapomniti
// za vprašalnico poudarja ugibanje: kaj za zlodeja iščete tod okoli / kaj za zlodeja je treba imeti okno odprto ni treba imeti okno odprto
8. v medmetni rabi izraža
a) podkrepitev trditve: zlodej, da bom uganil; ozdravel bo, ni zlodej; naj me zlodej vzame, če ni res; za zlodeja, to mu boš dal
b) jezo, nejevoljo: zlodej, kaj pa rogovilite po hiši; za zlodeja, zakaj ste mu povedali; tristo zlodejev, kaj pa še čakate
c) začudenje, presenečenje: zlodej, še všeč mu bo nazadnje; za zlodeja, tak da je
● ekspr. kod te je zlodej nosil toliko časa kje si se mudil, kod si hodil; ekspr. kam te je zlodej odnesel tako hitro kam si šel; ekspr. ne vem, kateri zlodej ga je obsedel, da je tak zakaj je tak; ekspr. sam zlodej ga je prinesel v hišo prišel je ob nepravem času, nezaželeno; njegov prihod je povzročil velike težave; ekspr. zlodej ga bo vzel, če ne bo nehal kaditi umrl bo; ekspr. posestvo je vzel zlodej je propadlo; ekspr. ne želim ga videti, naj ga zlodej vzame izraža zavračanje, odklanjanje; ekspr. naj gre, kamor hoče, zlodej z njo izraža nezanimanje; ekspr. nanj so klicali zlodeja preklinjali so ga; od zlodeja ekspr. fant je od zlodeja zelo prebrisan, podjeten; zmožen tudi zelo hudih dejanj; zelo poreden, neukrotljiv; ekspr. ta ženska je od zlodeja doseže tudi kaj na videz nemogočega; je zelo hudobna; ekspr. (pojdi) k zlodeju, babnica izraža zavračanje; ekspr. on zna vsega zlodeja je zelo podjeten, spreten; ekspr. on je živ zlodej zelo hudoben človek; ekspr. izmišljali so si zlodeja in pol, da bi ga pozdravili zelo so se trudili

zlódja

in zlódeja ekspr.:

zlodja, tak da je

zlodja, kaj pa še čakate

kdo zlodja ga je ovadil

/ kaj zlodja je treba imeti vedno odprto ni treba

/ gotovo mu bo posodil. Zlodja mu bo ne bo mu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

žgáti žgèm nedov., žgál (á ȅ)
1. delati, povzročati, da kaj gori: žgati drva, veje / žgati ogenj kuriti
// imeti kaj na ognju, žerjavici, da tli in oddaja dim, vonj: žgati brinove jagode, kadilo
2. delovati na kaj z veliko vročino: žgati apnenec, les; žgati kavo pražiti / sonce je žgalo platneno streho močno segrevalo
♦ metal. žgati rudo segrevati jo, da se odstrani iz spojin kemično vezana voda, razpadejo karbonati
// s tem pridobivati: v teh gozdovih so žgali oglje / žgati kope / žgati apno
3. z močnim segrevanjem delati odpornejše, trdnejše: žgati konice kolov; žgati opeko, posodo iz gline
4. povzročati bolečino z zelo vročimi, žarečimi predmeti: žgali so ga z iglami, cigaretnimi ogorki / med zasliševanjem so ji žgali podplate
5. povzročati občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih, žarečih predmetov: to mazilo žge; žganje žge v grlu / svetloba je žgala v oči / rana jo je začela žgati / ekspr. žeja jih žge
// ekspr. povzročati hude duševne bolečine: krivica, ljubosumje žge; njegov pogled mi je žgal dušo; žaljive besede so ga žgale v srcu; brezoseb. v prsih me žge; ta sramota ga je žgala kot žerjavica / žge ga želja, da bi videl čim več sveta; pohlep jo je žgal
6. nepreh. zelo pripekati: sonce žge že ves teden / ekspr. že dalj časa žge huda vročina je zelo vroče
7. sežigati: žgati drva, bukove trske; žgati stara pisma
8. star. imeti prižgano: pri njih cele noči žgejo luč; sedela sta na peči in žgala svečo
● star. žgati tobak kaditi; star. žgati žganje kuhati; pog. žgati po sovražniku streljati

žgáti se

zaradi prevelike vročine se uničevati:

potica se žge

/ na vroči peči se obleka žge

ekspr.

biti, zadrževati se na soncu, v vročini:

poleti se je rad žgal

žgóč

-a -e

deležnik od žgati:

žgoč pogled

žgoč udarec

žgoča bolečina

žgoča žeja

žgoča želja

žgoče sonce

publ.

nujen,

pereč:

obravnavati žgoče probleme

reševanje žgočih vprašanj

ekspr.

oster,

nepopustljiv:

žgoča družbena kritika

to je predmet žgočih razprav

prisl.: žgoče gledati

žgoče sijati

žgán

-a -o:

žgana glina

žgana opeka

●

žgano apno negašeno apno; zastar. žgano vino žganje

♦

arheol. žgani grob grob s sežganimi ostanki mrliča; gastr. žgani sladkor rjava snov, ki nastane s praženjem sladkorja; žgana pijača alkoholna pijača, zlasti iz sadja, grozdja, dobljena navadno z destilacijo po končanem vrenju; um. žgana siena rdečkasto rjav pigment; sam.: stopimo na kozarček žganega žgane pijače, žganja; rad bi spil nekaj žganega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

žgati nedov., F12, adolere, ẛashigati, offrovati, vushgati, ẛhgati, kaditi; calcarius, kateri apnenize ẛyda, inu ẛhge; caustica medicamenta, arznie ẛa ſegreiti, inu vrozhe ſturiti, katerih muzh je de ẛhgó, vrozhino dadó; cremare, ẛhgati; ferula, ena ſorta ṡeliṡzha, ali ſhibja, na meiſti deru/ dreu ṡhgó v'Apulÿ; pavire, en flaiṡhter rovnati, s'kupai ṡhgati, vdarjati, gnêſti; praeurere, naprei ṡhgati, ali ṡlú ṡhgati; torrere, ſuſhiti, pezhi, ṡhgati, ſmoditi; urere, pezhi, ṡhgati; ustor, kateri tá mertva trupla ṡhge, ali pali; ustulare, paliti, ṡhgati; prim. žgan

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

žulíti žúlim nedovršni glagol [žulíti] in [žúliti]

povzročati neprijeten občutek, bolečino zaradi drgnjenja

ekspresivno povzročati nezadovoljstvo, nelagodje, skrbi zaradi nerazrešenosti, neurejenosti

ekspresivno piti, jesti ali kaditi počasi, v presledkih

3.1.

ekspresivno

ekspresivno lotevati se česa, ukvarjati se s čim, navadno prepočasi, predolgo

FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, denar žuli koga, žuliti klopi
ETIMOLOGIJA: = srb. žúliti ‛luščiti, guliti’, nar. rus. žúlitь ‛rezati’ < pslov. *žuliti ‛rezati, guliti, luščiti’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

žvéplọ, n. der Schwefel; z žveplom kaditi kaj; — prim. stvn. suëfal, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.